Poštnina plačana v gotovini
^^^^fe^^l ^^^^^^H ^H^^r ^^^L         ^^^^^H ^^^^^^1 ^H^^K   ^B^^
Cena 1.50 din
Izhaja vsak petek ob 15. // Naročnina znaša
mesečno po poSti 5 din, v Celju z do-
stavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za
inozemstvo 10 din // Uredništvo in uprava:
Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno //
Telefon št. 65 // Račun pri poštnem Cekov-
nem   zavodu   v   Ljubljani   štev.   10.666   //
Leto XX-
Celje, petek 3. avgusta 1Q3S
Stev. 32.
Na dan z besedo!
Äli hočete zatreti katastrofalno onesnaževanje Savinje — ali ne
Celje, 5. avgusta.
Dnevi teko in kmalu bo konec glavne
tujskoprometne sezone v Celju. Vsi
protesti domačinov in tujcev proti ka-
tastrofalnemu onesnaäevanjfu Savinje
po brczobzirnih industrijskih podjetjih
pa mirno plavajo z umazano Savinjo
proti jugu... Oni, ki so za to v prvi
vrsti poklicani, se kljub vsemu ne zga-
nejo. Ali je onesnaževanje Savinje res
kakor navadna otroška bolezen, ki jo
ozdravi čas brez posebnih pripomočkov ?
Ne, ta zadeva ni tako preprosta, to ve
danes že vse prebivalstvo, ki občuti
blagodati izvestne industrije, ki ji nihče
ne stopi na prste. Lani v juliju je obi-
skalo Celje kljub razmeroma neugodne-
mu vremenu 1447 tujcev, v letošnjem
juliju jih je bilo samo 1341. Ali te dve
številki ničesar ne povesta? Ali so
ogorčene pritožbe in kritike javnosti
prazne marnje ? Ali je tako poigravanje
z ljudmi, ki zahtevajo red in pravico za
vse, dopustno in koristno?
Med svetovno vojno, leta 1916. ali
1917., je prevzela vodstvo državnega
premogovnika v Zabukovci avstrijska
vojaška oblast. Vodja je bil stotnik
Ranner,  ki je kmalu dal namestiti    v
premogovniku mokro separacijo. Posle-
dica je bila, da se je začela izlivati iz
premogovnika v potok in dalje v Savi-
njo črna brozga. Prebivalstvo je začelo
proti temu takoj protestirati, občini
Zalec in Griže pa sta poslali utemeljeno
pritožbo proti onesnaževanju takratne-
mu okrajnemu glavarstvu v Celju. Ce-
prav je bilo to sredi vojne, je okrajno
glavarstvo pogumno prepovedalo pre-
mogovniku v Zabukovci uporabo nedo-
statne mokre separacije. Prepoved so
upoštevali in Savinja je postala zopet
bistra kakor je bila prej.
Ali je danes po dobrih 20 letih taka
prepoved nemogoča? Ali so mokre se-
paracije sedaj naenkrat dobre, ko so jih
prepovedovali celo že pred dobrimi 20
leti? Kje je vzrok, da ne pride do ener-
gičnih ukrepov?
Na clan z besedo! Povejte odkrito:
Ali imate voljo, da enkrat za vselej pre-
prečite brezvestno onesnaževanje Savi-
nje in odvrnite od Celja ogromno ško-
do — ali pa tega ne marate storiti?
Zahtevamo takojšen odgovor. Molk bo-
mo smatrali za potrdilo, da ne marate
izpolniti upravičenih in nujnih zahtev
celokupnega prebivalstvay.
Klasične vzporednice na celjski gimnaziji
otvorjene!
Celje, 5. avgusta.
Gosp. minister prosvete je izdal od-
lok, s katerim se postopoma otvarjajo
poleg realnogimnazijskih oddelkov na'
drž. realni gimnaziji v Celju klasicine
vzporednice. V novem šolskem letu
1938-39. bosta torej otvorjena v 1. raz-
redu predvidoma že 2 oddelka z učnim
načrtom klasičnih gimnazij, ki se razli-
kuje od realnogimnazijskega v tem, da
poleg predmetov za realne girrmazije
predpisuje pouk latinščine že v 1. raz-
redu, zato pa se poučujeta maternatika
in prirodopis po eno tedensko uro manj
kakor na realni gimnaziji.
Novo pridobitev na provetnem pocl-
ročju mora Celje in obširni celjski oko-
liš toplo pozdraviti, ker ustvarja temelj
in prvi začetek za bodočo klasično gim-
naz-ijo v Celju. Celjski šolski okolis s?.-
mo z eno gimnazijo je gotovo največji
v dravski banovini. Obsega sreze Celje,
Gornji grad, Konjice, Smarje, Laško,
večino občin iz brežiškega sreza in so-
dni okraj  Soštanj. Stevilo učencev na
celjski drž. realni gimnaziji vsako leto
silno narašča in se bo letos dvignilo
na 1250. Zaradi pomanjkanja učilnic bo
predvidoma od 29 oddelkov imelo 12
oddelkov popoldanski pouk, ki ga mo-
rajo po več let posečati le učenci in
učenke iz Celja in iz bližnje celjske oko-
lice, da se omogoči šolanje dijakov, ki
se dnevno vozijo v šolo in domov.
Nujno je želeti, da po prvem pozitiv-
nem ukrepu Beograda pristopita k re-
šitvi vprašanja nove klasične gimnazije
v Celju mestna občina celjska in bano-
vina, prva s tem, da preskrbi primerno
stavbišee, druga, da zgradi potrebno
šolsko poslopje. Vse prebivalstvo celji-
skega šolskega okoliša si je na jasnem,
da spada v Celje, ki je naravno sredi-
šče in važno križišče dravske banovine,
klasična gimnazija, ki bo omogočila, da
bodo nadarjeni kmečki otroci študirali
v bližnjem Celju in da jih ne bo treba
pošiljati na klasično gimnazijo v Mari-
bor ali v Ljubljano. S tem bosta ta dva
zavoda tudi znatno  razbremenjena.
Političoi pregled
X Dva slovenska šopka. Enega je
izročila voditelju slovenskega naroda v
Soštanju mala Terezika Rotnikova.
Njena setrica Anica je pa izročila slo-
venski šopek ministru dr. Kreku. Tako
poroča »Slovenski gospodar« o bivanju
slovenskih ministrov med narodom v
Šoštanju.    - >-.r,.                   ^*«->*
s&m -,->ŠL ^ss^   to«***«*«   *&&**L*¦
«*g^ Qg.!i;«äwi »?3* in wraa&ft «*
*ÄiSI«JrS  Uff.1,    f ^iit'ftW-lSH^*11* *<   '•¦*?«•¦
2Si?CV' «s  "'¦'•« 3"« 'A-l ©if  i?M t* #?*• $W>
*?**te *$*i »} ':*L& 'UM* «&?©L*
X Neljuba ugotovitev. V našem listu
Brno pred kratkim registrirali uvodni
Članek g. Dimitrija V. Ljotitscha, ki je
^šel v listu »Der Angriff« pod naslo-
voni »Eine gefährliche Täuschung«. Bili
*>mo mnenja, da v težkih časih, ki jih
te preživljala in jih še preživlja bratska
Ceškoslovaška, ni prav, ako vodja naj-
Večjih nacionalistov pri nas, g. Ljotie,
tako piše o Ccskoslovaški. Odgovornost
c'anka ni zmanjšana, ako je napisan v
nemškem jeziku in očividno namenjen
nemškem Ljotičevcem in nosi podpis
Dimitrije V. Ljotitsch. Zaradi teh ugo-
tovitev pravi sedaj »Zbor«, da izzivamo
in napadamo. Ne bomo odgovarjali na
dolgo razpravo, ponavljamo samo be-
sede »Zbora«, »da ni večjega zla za
ljudstvo od njegove nepoučenosti«. Mi
samo še dostavljamo, da se nam smili
mladina, ki ne sme misliti in mora samo
izvrševati povelja svojega velikega vo-
dje in njegovih malih vodičev, pa tako
zupravlja čas in ustvarja žrtve za ne-
kaj, kar ne more mladim dušam traj-
no nuditi zadoščenja. Celjskih smešno-
žalostnih vzgledov je dovolj.
X Tesno sodelovanje vseh balkanskih
držav. Predsednik grške vlade Metaxas
kot predsednik stalnega sveta Balkan-
ske zveze in predsednik bolgarske vlade
dr. Georgij Kjuseivanov sta v nedeljo
popoldne v Solunu podpisala sporazum
o sodelovanju med Balkansko zvezo \n
Bolgarijo ter o ukinitvi vojaških omeji-
tev, ki jih je narekovala neuülska mi-
rovna pogodba. Ta sporazum je nov,
važen doprinos k balkanski vzajemnosti
in k popolni konsoliaaclu Balkana kot
mogočnega branika miru.
— Dunajska vremenska napoved    za
soboto 6. t. m.: Vroče, tu pa tam moč-
no oblačno, nagnenje k nevihtam.
Doraače vesti
—  Nj. Vel. kralj Peter II. — pckro-
vitelj mariborskih svečanosti. Nj. Vel.
kralj Peter II. je prevzel pokrovitelj-
stvo nad proslavo 20-letnice Jugoslavije
v Mariboru 13. in 14. t. m, Ta proslava
so bo razvila v ogromno manifestacijo
vsega naroda za ljubljenega kralja in
za nedeljivo, močno in nepremagljivo
Jugoslavijo.
—  Jubilej zj>ledne*>a narodnega moža.
V soboto  6.  t.  m.  bo  dopolnil  ugledni
in splošno priljubljeni gostilničar,  me-
sar in posestnik  g.  Ivan Zdolšek    na
Ponikvi 65. leto svojega življenja. Jubi-
lanta dici izredna marljivost, kremenit
značaj in odločno nacionalno  prepriča-
nje.  K  jubileju   mu  iskreno   čestitamo
in mu želimo še dolgo vrsto let zdravja,
zadovoljstva in plodonosnega udejstvo-
vanja!
—  Uradni pot;on na divje svinje. Sre-
sko načelstvo v Smarju pri Jelšah raz-
glaša, da so se v gozdnih revirjih ve-
leposestva Hartenstein v Pilštanju, last
veleposestnika Attemsa,    in v    gozdih
bivšega  Kobijevega  veleposestva   poja-
vile divje svinje, ki povzročajo tamkaj-
šniim posestnikom na poljskih pridelkih
veliko škodo. Da se prepreči nadaljnje
oškodovanje      tamkajšnjega      revnega
prebivalstva,   odreja   sresko    načelstvo
uradni pogon na divje svinje za nedeljo
21. t. m. s sestankom ob 7. zjutraj na
trgu v Kozjem. Za vodjo tega lova je
določen  revirni  gozdar  in  oskrbnik   g.
Franc  Požarnik   iz  Podčetrtka,   ki    bo
stopil zaradi podrobnosti v stik z lov-
skima zakupnikoma dr. Franom Kloar-
jem v Celju in dr. Vladkom Smidom v
Zagrebu. Za uspešen lov je potrebno, da
se ga udeleži vsaj 40 strelcev s primer-
nimi puškami na kroglo, 2 poklicna lov-
ca in 50 gonjačev. Gonjačc  preskrbita
brezplačno občini Kozje in Pilštanj, po-
klicne lovce zakupnik  lova, kot  strelci
so vabljeni vsi lovci in lastniki pušk, ki
imajo orožne liste. Vse odredbe, izdane
po  lovovodji  za  časa   lova,   se  morajo
brezpogojno  respektirati in  strogoi    \z-
polnjevati zaradi varnosti in preprečit-
ve nesreč; posebno se še opozarjajo vsi
strelci, da svoia odrejena stojišča    ne
zapuščajo brez  vednosti lovovodje.    V
svrho dosege    čim    boljšega    lovskega
uspeha  naj  se  razvrstitev  strelcev  iz-
vrši mirno, brez hrupa in kričanja,    a
primerna disciplina naj vlada tudi med
lovci na stojiščih.
Celje in okolica
c   Celjski   alpinist! na     Montblanc«.
Dne 23. julija popoldne so se odpeljali
celjski alpinisti - člani SPD gg. Andrino
Kopinšek, inž. Boris Lavrenčič, inž.
Edmund Unger - Ullmann in magister
Wrentschur z brzim vlakom iz Celja
preko Ljubljane v Italijo do Montblan-
ca, da naskočijo to ogromno in nevarno
pogorje. Dne 24. julija popoldne so
prispeli v sloviti Cour Mayeur pod
Montblancom na italijanski strani. Ob
krasnem vremenu so v nekaj dneh iz-
vedli visokogorske ture, ki jih v torn
obscgu ni absolviral v tem pogorju še
noben Jugosloven. Povzpeli so se na
Aiguille de Geant (4014 m) po plezal-
ni turi, na Grandes Jorasses (4208) in
nato traverzirali Montblanc po klasični
ruti: Glacier de Miage, Gonella, Col de
Bionassay, Dome du Gouter (4303 m),
Vallot (4362 m), Montblanc (4807 m),
Col de la Brenva, Mont Maudit, Mont-
blanc du Tacul, Col du Midi, Glacier du
Geant, Capauna Torino. Za ture so se
bili že prej dobro pripravili. Kakor ved-
no, jim je italijanski alpinski klub tudi
letos nudil znatne popuste. V Cour Ma-
yeurju so stanovali in se prehranjevali
v istem hotelu, v katerem je bivala ta-
krat tudi holandska prestolonaslednica
Julijana z dvorno damo in so sedeli v
restavraciji tik poleg njune mize. Tam
so videli tudi bivšega španskega kralja
Alfonza in govorHi z njegovim sinom.
Gg. Kopinšek in inž. Unger-Ulmann sta
se v noči od 25. na 26. julija udeležila
izredno nevarnc in naporne reševalne
ekspedicije na Glacier du Geant na
francosko-italijanski meji pod. franco-
sko kočo Requin, kjer se je bil pri pad-:
cu v ledeniško razpoko smrtno pone-
srečil sloviti italijanski vodnik Ottone
Bron, ki se je bil udeležil tudi ekspe-
dicije na Himalajo ter vodil na Mont-
blanc, na katerem je bil več ko stokrat,
tudi italijanskega zunanjega ministra
grofa Ciana in njegovo soprogo, Musso-
linijevo hcerko, in mnogo drugih odlič-
nih osebnosti. Italijanski listi so obšir-
no poročali o tej nesreči in izrekli obe-
ma jugoslovenskima reševalcema vse
priznanje za njuno požrtvovalnost.
Celjskim alpinistom, ki so se vrnili v
Celje v četrtek 4. t. m. zjutraj, iskreno
čestitamo k velikemu uspehu v orjaški
Montblancovi skupini!
c Kaj je z gradnjo novega mostu v
Škofji vasl? Leseni most čez Hudirijo
na državni cesti v Skof ji vasi je v tako
slabem stanju, da je opasnost za promet
vsak dan večja. Ze davno je bila izvr-
šena licitacija za gradnjo novega žele-
zobetonskega mostu na tej važni pro-
metni točki, delo pa se še vedno ni priče-
j lo. Izgleda, da bomo začeli graditi ta
! most v najprimernejšem letnem času,
ko bo že začelo zmrzovati. Ali pri nas
zares ni mogoče, da bi se taka prepo-
trebna javna dela izvrševala v tistem
letnem času, ki je za to najprimernejši!
c Letalski mitiiiL v Celju. Mestni od-
bor Celje kr. jugoslovenskega Aeroklu-
ba »Naša krila« proslavlja letos 10-
letnico svojega obstoja. V okviru prire-
ditev ob priliki proslave bo v Celju tudi
velik letalski miting, na katerem bodo
sodelovala tako jadralna kakor tudi
motorna letala. Miting bo v nedeljo 4.
septembra. Visoko pokroviteljstvo nad
to prireditvijo je blagovolil prevzeti Nj.
Vis. knez namestnik Pavle kot predsed-
nik kr. jugoslovenskega Aerokluba
»Naša krila«.
c  Okrožno  strelsko  tekraovanje    bo
priredilo celjsko strelsko okrožje v ne-
deljo 28. t. m. s pričetkom ob 8. zju-
traj na strelišču v Pečovniku pri Celju.
Vse kaže, da bo tekmovanje zelo za-
nimivo.
c Pri poslovainici OUZD v Celju je s
1. t. m. nastavljen äe tretji zdravnik
za splošno prakßo, ki ordinira za clans
in njih svojce vsak delavnik od 15. do
17.30 v ambulatoriju OUZD v Vodniko-
vi ulici. Ostali uradovi zdravniki ordi-
nirajo kakor doslej.
oavinji
Prosto po S.  Gregorčiču.
Krasnä si, bistra hei planin,
brdkä v prirodni si lepotl,
ko ti prozornih globočin
srd industrije še ne moti,
krasnä si hei planin!
A ko pridereš na ravnine,
zakaj te jasna radost mine?
Kaj trudno lezeš in počasi,
zakaj   so  tožni  tyoji  glasi?
Težko se ločiš od hribov,
ki jim nadvse je čistost sveta?
Mar veš, da tečeš tik grobov,
grobov,  oh, tujskega prometa?
Obojno bol pač tu trpiš!
V tej boli temna in nervozna,
ogromna solza se mi zdiš,
oh, solza  strašna,  grozna!
Oh, solza ti ostudno bolna,
živalskih dlak iz Pake polna
in   plinov,   dclcev   kož,   premoga,
kako si, hei planin, uboga!
Vsa rjava, črna so ti lica,
na bregu kolne te perica
in ribič križa se pred tabo,
zaman v valovih moči vabo.
Strmijo tujci  v  tvoje  vode:
»Oh, koliko je tu svobode!«
Strasnä si, bedna hei temin,
nekoč sloveča po lepoti,
a danes gnusna do globin,
oh, človek velik je v slepoti!
Strasnä si,  hei temin!
Stran 2.
*N O V A   D O B A«
Stev. 32.
c Celje dobi tovarno kisika. Ze v pre-
tekli jeseni je bila projektirana grad-
nja tovarne kisika. Zadeva pa se je
zavlekla, ker ministrstvo ni rešilo vpra-
šanja koncesije. Parcela, kjer bodo gra-
dili tovarno, je že ograjena. Ker je po
naših informacijah vprašanje koncesije
eedaj rešeno, se bodo gradbena dela v
kratkem pričela. Nova tovarna bo za-
čela spomladi obratovati.
c Clani društva »Branibor« v Celju
se pozivajo k proslavi 20-Ietnice pro-
slave Jugoslavije v Mariboru 14. t. m.
Udeležbo naj javijo mestnemu magi,
stratu v Celju najkasneje do 6. t. m.,
v kolikor niso prijavili udeležbe že kot
Člani drugih nacionalnih društev.
c Upokojeno ueiteljstvo iz Celja in
okolice bo imelo redni sestanek v so-
boto 6. t. m. ob 16. v Petrovčah. Lokal
bo preskrbel tov. Wudler. Eden izmed
tovarišev bo pripovedoval anekdote iz
svojega življenja. Na veselo svidenje!
c Obratovalni čas v trgovinah ostanc
neizpremenjen. Združenje trgovcev zs
mesto Celje sporoča, da ostane odpiral-
ni in zapiralni čas v trgovinah v območ-
ju celjske mestne občine neizpremenjen,
kakor je bil doslej. Poleti in pozimi so
trgovine odprte od 7.30 do 12.30 in od
14. do 18., ob sobotah in dnevih pred
prazniki do 19., ob nedeljah in prazni-
kih pa so zaprte.
c Celjani, v nedeljo vsi na Svetje! V
nedeljo 7. t. m. bo na Svetju nad Ce-
ljem vsakoletno cerkveno proščenje, v
ponedeljek 8. t. m. pa letni sejem. Za
glavno cerkvijo bom točil prvovrstno
vino, pivo in malinovec po zmernih ce-
nah. Na razpolago bodo tudi topla in
mrzla jedila. Za obilen obisk se priporo-
ča Anton Zimšek.
c S celjske pošte. Upokojena je višja
poštna kontrolorka gdč. Justina Rihter-
šičeva. Služitelja Anton Košec in Joslp
Sunko sta prevedena za zvaničnika v
III-2.
c Smrtna žrtev Voglajne. V soboto
v mraku se je šel kopat v Voglajno
tik pod izlivom Hudinje v Gaberju, 26-
letni, v Westnovi tovarni zaposleni de-
lavec Jože Golob s Sp. Hudinje. Nenad-
no je zašel v štiri metre globok tolmun
in utonil, ker ni bil vešč plavanja. V
bližini so bili drugi kopalci, ki pa ni-
so opazili nesreče. Drugo jutro je Vo-
glajna tik pod mestom nesreče napla-
vila Golobovo truplo. Golob si je gradil
hišico v Gaberju in sc je nameraval v
kratkem poročiti, usoda pa je hotela j
drugače.
c Soferski izpiti bodo v četrtek 11. j
t. m. od 8. zjutraj dalje pri predstoj-
ništvu mestne policije v Celju. Kandi-
dati naj vložijo zadevne prošnje čimprej
pri predstojništvu mestne policije v
Celju.
c Seznam davčnih obvezancev je do
14. t. m. na vpogled v sobi štev. 2 nn
mestnem poglavarstvu. Razprave pred
davčnim odborom v Celju bodo 16.,
17. in 18. t. m.
c Tujski promet, umrljivost in brez-
poselnost. V mesecu juliju je obiskalo
Celje 1341 tujcev (1003 Jugosloveni in
338 inozemcev in sicer poslovno 1205
oseb, izletnikov pa 136) nasproti 1039
v letošnjem juniju in 1447 v lanskem
juliju. V preteklem mesecu je umrlo v
Celju 35 oseb in sicer 10 v mestu in
25 v javni bolnici. Pri celjski borzi de-
la je bilo 1. t. m. v evidenci 196 brez-
poselnih (146 moških in 50 žensk) na-
sproti 203 (143 moškim in 60 ženskam)
dne 20. julija.
c Proslava 30-Ietnice Godbenega dru-
Stva želuzničarjev v Celju bo v soboto
6. in nedeljo 7. t. m. po sledečem spore-
du: V soboto ob 20. koncert pred kolo-
dvorom. V nedeljo ob 5.30 budnica po
mestnih ulicah, ob 8. spominska maša
za umrlo članstvo v opatijski cerkvi,
ob 9. slavnostno zborovanje v Godbe-
nem domu v Gaberju. Ob 10.30 koncert
v mestnem parku (sodelovala bo tudi
godba iz Domžal), ob 15. pričetek velike
vrtne veselice na vrtu Sokolskega doma
v Gaberju s plesom, šaljivo pošto, stre-
ljanjem za dobitke itd. Vstopnina k
veselici 2 din za osebo. Vljudno vabimo
k udeležbi. — Pripravljalni odbor.
c Izlet v Rimske toplice bo priredilo
Sokolsko društvo Celje-matica v nede-
ljo 7. t. m. zjutraj ob prilikimeddruštve-
nih plavalnih tekem. Vabimo vse pri-
padnikc društva in Sokolu naklonjeno
občinstvo, da pohiti v nedeljo v Rimske
toplice.
c Slovesna otvoritev koče pod Kopo
na Pungartu (1377 m) in blagoslovitev
nove kapelice pri koči bo v nedeljo 7.
t. m. K tej proslavi so vabljeni vsi
ljubitelji naših gora. Celjanom pripo-
ročamo, da potujejo z jutranjim izlet-
niškim vlakom ob 4.37 do postaje Dov-
že, odkoder pridejo v dobrih dveh urah
po markirani poti na Pungart. Koča je
krasen člen v verigi planinskih posto-
jank. Zgradila jo je agilna Mislinjska
podružnica SPD.
c 30-letnica Frischaufovega doma na
Okrešlju. Savinjska podružnica SPD bo
priredila ob tem pomembnem jubileju
v nedeljo 4. septembra na Okrešlju ve-
liko planinsko slavje. Ob 10. bo maša,
sledil bo oficielni del proslave, nato pa
planinska zabava ob petju in prostem
planinskem veselju. Na Okrešelj — v ta
divni planinski raj — vabimo vse, ki so
jim naše  gore  pri srcu.
c Obupno dejanje. V Trnovljah pri
Celju si je 26-letni sobni slikar Franc
Z. v nedeljo doma z nožem prerezal žile
na desni roki. Obupanca so oddali v
bolnico.
c Zetev smrti. V celjski bolnici so
umrli: 29. julija 15-letna zidarjeva
hčerka Marija Vaševa iz Gotovelj, v
soboto 58-letni posestnik Franc Kum-
perger s Tinskega pri Zibiki, 54-letni de-
Javcc Franc Gorjanc s Sp. Hudinje in
63-letna dninarica Marija Lesjakova iz
Rogatca, v nedeljo 50-letna posestniko-
va žena Barbara Podkrajškova iz Sržo-
vice pri Ponikvi, v ponedeljek 49-letna
vdova po železničarju Marija Rojnikova
iz Celia, v sredo pa 39-letna žena bano-
vinskega cestarja Marija Ceplakova z
Ostrožnega pri Ponikvi, 48-letna delav-
čeva žena Katarina Vodebova iz Celja
in triletni kovačev sinček Mirko Koželj
iz Trnovelj. N. p. v m.!
c Slinavka in parkljevka ogroza tudi
tudi celjski srez. Mestno poglavarstvo v
Celju razglaša: Ker se je pojavila sli-
navka in parkljevka v laškem srezu, se
v smislu cl. 20. pravilnika k zakonu o
odvračanju in zatiranju živalskih kuž-
nih bolezni prepoveduje vsak dogon
odn. dovoz živali in živalskih surovin
s področja laškega sreza, s katerimi bi
se mogla vnesti slinavka in parkljevka
na mestni teritorij. Kdor prekrši določ-
be te odredbe, se kaznuje po §§ 111.
odn. 113. zakona o odvračanju in zati-
ranju živalskih kužnih bolezni z globo
do 900 din ali z zaporom do 30 dni, v
kolikor ni podan dejanski stan kaznivih
dejanj, navedenih v čl. 112., 114. in 115.
citiranega zakona, ki se kaznuje z de-
narno globo do 5000 din odn. z zapo-
rom do 6 mesecev ali robijo do 5 let.
c Nabava semcna. Mestno poglavar-
stvo v Celju razglaša: Kr. banska upra-
va dravske banovine bo razdeljevala
kmetovalcem za letošnjo setev original-
no in razmoženo seme beltinskih pšenic,
Beme dobrih priznanih domačih pšenic
in semena nekaterih udomačenih sort
rži. Naročniki bodo plačali za seme pol-
no ceno, ki bo za 15—20% višja od
tržne cene konzumnega blaga, prevozne
stroške pa bo krila banska uprava.
Kmetovalci iz območja mestne občine
celjske naj naročajo seme na mestnem
poglavarstvu v sobi štev. 47 ob sredah.
in sobotah. Prijave se bodo sprejemale
do 15. t. m. Pri naročilu je treba pla-
čati za vsak kilogram naročenega se-
mena 0.50 din are.
c Zapcstna ura se je našla. Lastnik
naj se zglasi v upravi lista.
c Dijaški kuhinji v Celju je naklonil
odvetnik g. dr. Stefan Rajh v Celju
150 din iz neke sodne poravnave.
c Dve leti stara dvojčka odda revna
mati dobrim ljudem za svoja, ker ju ne
more preživljati. Informacije daje drž.
krajevna zašcita dece in mladine v
Celju.
c Nočno lekarniško službo ima od 6.
do 12. t. m. lekarna »Pri križu«.
c Gasilska četa Celje. Od 7. do 13.
t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo na-
mestnik poveljnika g. A. Košir.
Sokolstvo
Pismo iz sokolske gozdne
sole
Mozirje-Soteska, 4. avgusta.
V  ponedeljek smo se podali v prele-
po Logarsko dolino. Kljub močnemu ju-
tranjemu nalivu smo izvedli svojo    pet
in na veselje nam je bilo vreme še pre-
cej naklonjeno, da smo se lahko podali
na Okrešelj, kjer nam je megla odkri-
vala tu pa tam planine v vsej svoji mo-
gočnosti. Navdušeno so strmeli    udele-
ženci, ki se jim je nudila prvič v življe-
nju nepozabna slika. Posebno eeška na-
raščajnika sta bila tako navdušena, da
sta hotela kar naprej na vrhove planin.
Cas je bil kratko  odmerjen in navžiti
te krasote smo se ob 19. vrnili v Mo-
zirje.
V  torek je bil prenešen delovni spo-
red v Braslovče. Po prihodu v Braslovce
do Sokolskega doma so nas čakali do-
mačini    in    podstaresina     br.     Viktor
Rössner  nam  je  želel  dobrodošlico.  Za
pozdrav in sprejem sc je zahvalil naš
vodja br. Pahor. Ob 11. je bila pokloni-
tev na gomili junaka Srečka Puncerja.
Ob spomeniku so se razvrstili naraščaj-
niki z našc in češkoslovaško trobojnico.
Br. Pahor je    v    globoko    zasnovanem
govoru orisal delo Srečka Puncerja in
se   ob  tcj  priliki  spoirnil  tudi  ostalih
kladivarjev Jugoslavije. Nato smo polo-
žili na grob venec in prižgali lučke. Br.
Miloš  Suli je pozval navzoče  brate in
| sestre, da slediio idealom, ki so jih za-
črtali umrli borci za Jugoslavijo. Ta
počastitcv se je globoko dojmila vseh
udeležencev.
Po povratku v Sokolski dom so nam
bratje in sestre iz Braslovč bogato za-
ložili mizo in nas povabili na obed. Pre-
seneo.eni nad njih gostoljubnostjo smo
znova ugotovili, da Sokol povsod brate
ima.
Popoldne smo nadaljevali svoj učni
načrt in med delom nas preseneti visok
poset komandanta 39. pp. g. polkovni-
ka Mihailoviča, ki nas je toplo pozdra-
vil in sledil nadaljevanju našega pouka.
Nato se je br. polkovnik odpeljal z av-
! tomobilom v Sotesko in ogledal naše
platnenc sokolske domove. Vse si je dal
podrobno raztolmačiti. Gozdna sola ga
je zelo zanimala. Laskavo se je izra-
zil o vsem učnem načrtu, napravah in
redu, ki vlada v gozdni šoli. Po enour-
nem bivanju v taboru se je odpeljal v
Braslovce na strelišče, kjer je priso-
stvoval strelskim vajam, popravljal na-
pake in tolmačil to in ono. Po večerji
bo se naraščajniki vračali pod vodstvom
tehničnega vodje br. Kluna v tabor in
sredi trga izvršili mimohod pred g. pol-
kovnikom ter pred funkcionarji. Za
Braslovce je bil to pravi praznik in
j gojenci gozdne sole so ponosni, da s
svojim pravim sokolskim ponašanjem
in s svojim delom vzbujajo povsod ve-
liko zanimanja.
V ponedeljek se  bomo poslovili    od
dragih nam bratov in sester vseh dru-
štev okrog Mozirja, ki so nam ves čas
j  našega   bivanja  izkazovali  toliko     lju-
bezni in simpatij.
Naj nam bo dovoljeno, da se na tem
mestu prav iskreno zahvalimo vsem do-
brotnikom, posameznikom in društvom,
za   vse,     kar  so  nam  dobrega   storili.
Posebno br. društvo Mozirje zasluži še
posebno zahvalo, da nas je tako bratsko
sprejelo pod svoje okrilje in skrbelo za
nas. Br. Matija Goričar je budno pazil,
da ni pri nas ogenj nikdar ugasnil, in
nam podaril tudi temelje za šotore in
poklonil ves les, ki smo ga potrebovali.
V duhu stiskamo roke vsem bratom in
sestram in kličemo krepak sokolski:
Zdravo!
x Povratek gojencev sokolske gozdne
sole. V ponedeljek 8. t. m. ob 15.30 se
bodo pripeljali s savinjskim vlakom v
Celje gojenci sokolske gozdne sole,
med katerimi sta tudi češka naraščajni-
ka br. Irko in Mirko. Brate in sestre
v Celju vabimo, da bi prišli na kolo-
dvor in pozdravili naša mila gosta.
Ceška naraščajnika bosta ostala v po-
nedeljek v Celju, kjer bosta gosta pri-
vatnikov - Sokolov. V torek se bosta
odpeljala v Rogaško Slatino. ZveČer se
bosta vrnila v Celje, kjer bosta pre-
nočila. V sredo se bosta podala v Ljub-
ljano, kamor so ju povabili tamkajšnji
naraščajniki in članstvo. Nato pojdeta
v Krani, na Bled, v Bohinj in na Jese-
nice, kjer jima pripravljajo bratski
sprejem. Ceška naraščajnika sta že se-
daj vzhičena nad vsemi doživetji. Pre-
pričani smo, da bosta ponesla tudi iz
Celja najlepše  vtise  v domovino.
x Meddruštvene plavalne tokmc bodo
v nedeljo 7. t. m. v Rimskih toplicah v
organizaciji Sokolskega društva Celja-
matice. Na te tekme so povabljena vsa
v celjski župi včlanjena društva, ki go-
jijo plavanje. Ker veljajo te tekme kot
izbirne za sestavo župne vrste, ki bo
tekmovala na medžupnih plavalnih
tekmah v Rogaški Slatini 20. in 21.
t. m., bodo nastopili najboljši tekmo-
valci iz društev Celje, Trbovlje, Zalec,
Rimske toplice, LaSko, Store in dra^i.
Tekme se bodo pričele zjutraj takoj po
prihodu vlakov ob 8. Tekmujejo moški
in ženski oddelki članov in naraščaja
ter dece.
x Mcd/upnc plavalne tekme v Roga-
Ski Slatini, ki so bile prvotno določene
za 14. in 15. t. m., so zaradi proslave
20-letnice Jugoslavije v Mariboru prelo-
žene na 20. in 21. t. m. V soboto 20.
t. m. bodo propagandne tekme ob večcr-
ni razsvetljavi, kjer bodo nastopili člani
celjske župe. Naslednji dan pa bo glav-
ni spored tekmovanja za prvenstvo med
župami Celje, Ljubljana, Novo mesto,
Kranj, Maribor, Zagreb in Sušak-Reka.
Prvenstvo brani od zadnjega srečanja
celjska župa. Zmagovalec bo prejel lep
pokal.
Sport
*  Nogometni brzoturnir v korist kra-
Jüvne protituberkulozne lige v Celju bo
v nedeljo 7. t. m. na celjski Glaziji s
Kodelovanjem  vseh    celjskih    sportnih
klubov.  Nastopili  bodo   naslednji  pari:
ob  16.30   Celje:At]etik,   ob   17.   Olimp:
Jugoslavia,   ob   17.30  premaganca,   ob
18. zmagovalca.  Prireditev bo    gotovc
zelo zanimiva in privlačna.
*  16. zvezdno kolcsarsko dirko v Ce-
lje bo priredil Klub slovenskih kolesar-
jev v Celju v proslavo svoje 40-letnico
v nedeljo 7.  t. m.  zjutraj  na sledečih
progah:  Zagreb—Celje, Ljubljana—Ce-
lje, Maribor—Celje, Slovenjgradec—Ce-
lje,    Konjice—Celje,     Celje—Konjice—
Celje. Ob 11. bo slavnostno zborovanje
v Narodnem domu in razglasitev rezul-
tatov, popoldne pa se bo pričela velika
zabava s plesom v »Gozdni restavraciju
*  Teniški turnir v  Celju.  V nedeljo
7. t. m. ob 8. zjutraj se bo pričel na
tenišču v mestnem parku v  Celju  re-
vanžni teniški turnir med SK Zelezničar-
jem iz Maribora in SK Celjem. Celjani,
ki so v prvem srečanju preteklo nedeljo
v Mariboru izgubili s 3:8, bodo v ne-
deljo gotovo napeli vse sile, da popra-
vijo   mariborski  poraz.   Za  Celje   bodo
nastopili gdč. Vlasta Sernečeva ter gg-
Toplak, Goršek, dr. Ivič in Milutinovio
ter Fabian kot gost. Obeta se torej ze-
lo zanimiva in lepa teniška prireditev.
ZAQNJLLDAN IE
BLIZA     —
^VGUiT
Tvrdka Stermecki opusti   13. avgusta
svojo  podružnico prcj trgovino  Urch
in prodaja šc ostalo zalogo po ponov-
no znižanih cenah, da si prihrani stroške
selitve. Zaloga in izbira vsak dan manj-
ša, vsak naj sam pazi, da ne
pride prepozno!
Kdor  prcj   pride,  prej  melje
Kino Union
[ElJBpTeiavaja:
Matineja :
Revoluoijska
avatba
5., 6. in 7. avgusta film
P A T R I O T I
Film o zračnih napadih,  o ljubezni in patriotizmu, o špijonaži
in ujctniStvu.         L.!da Baarova       Matthias Wlemann
8., 9. in 10. avgusta
ROMAN SLEPARJA
Pustolovsko   življenje   človeka,   čigar poklicjebil:  sleparija
J-queline Dellbac                                   Safia Guitry
Stev. 32.
»NOVA    D O B A«
Stran 3.
*  Enajstorica SK Celja je gostovala
preteklo nedeljo v Murski Soboti    in v
prijateljski  tckmi zasluženo premagaia
SK Muro s 4:3. Celjani so nastopili    v
ojačeni postavi, ki se je zelo uveljavila.
Tekma je  bila izredno    razgibana    in
napeta.
*  Proslava 10-letnice obsfcoja Olimpa.
Letos poteče 10 let, odkar se je osnovnl
v   Gaberju   SK  Olimp.   Ob   ustanovitvi
kluba je bilo rečeno, da naj zbere pod
svojim   okriljem   gabrsko   mladino     in
ji da res prave, z ljubeznijo prepojene
telesno-kulturne vzgoje. Olimp je storil
svojd dolžnost   v   polni   meri.   Mladina
se je organizirala in navadila reda    in
discipline. To je pa predpogoj vsakega
napredka. Spored za  10-letnico  bo  lep
in pričakujemo od občinstva, da bo t a
dan   podprlo  klub   moralno   in   gmotivj
in mu ostalo še v naprej naklonjeno. V
soboto 3. septembra    bo    propagandni
štafetni tek po mestu.    V nedeljo    4.
septembra dopoldne bo cvetlični dan in
prodaja spominskih znakov za 10-letni-
co, popoldne pa lahka atletika in nogo-
metne tekme.
Iz občinstva
Kierikalna vzgoja
Od gospoda, ki se je mudil kot tujee
slučajno v lepem St. Juriju ob juž. žel.,
smo prejeli naslednji značilni  dopis:
Z avtomobilom sem imel opravek na
šentjurskem kolodvoru. Tarn sem našcl
mladega gospoda, ki je razkladal biago
iz vagonov. Stopil sem k njemu in ga
vljudno vprašal, kje bi mogel najti ne-
kega brata Sokola, ki se je bil udeie-
žil vsesokolskega zleta v Pragi. Vedel
sem sicer krstno ime, ne pa priimka
onega Sokola. Mladi gospod mi je od-
govoril, da tega ne ve, čeprav je do-
mačin, pač pa da obstoji v St. Juriju
samo en clan Sokola in da je še tisti
v zadnjih vzdihljajih. Na moje opozo-
rilo, da sem tujec, se je mladi gospod
zakrohotal in pozdravil/ z »Bog živi«.
Takoj mi je bilo jasno, s kakim clove-
kom imam opravka. Zares krščansko
vzgojeni mladi gospod je nato pričel
žvižg&ti himno slovenskih fantov ill me
se idalje pozdravljati s svojim pozdra-
vom. Ko sem ga pozval k redu, je še
podvojil svojo gorečnost. Ko sem mu pa
izjavil, da sem clan Sokola že delj casa,
kakor je mladi gospod na svetu, mu je
postalo preveč. Zbral je vse svoje de-
la vce in priredil. v skladišču nasproti
postaje — »koncert«. Iz vpitja in petja
sem razloeil samo melodijo orlovskc
himne.
Ne razburja me toliko osebni napad,
čutim pa se prizadetega kot Sokol. So-
kolsko društvo v St. Juriju šteje po
točnih podatkih GO članov m predstav-
lja prav močno postojanko. Onemu mla-
demu gospodu trgovskemu kandidatu
pa radi postrežemo z informacijami o
Sokolu, da se ne bo drugič blamiral.
Gospod je se premlad, da bi mu človek
resno zameril. Oprostiti pa ni mogoče
njegovim voditeljem, ki se štejejo med
vzgojitelje naroda, a so na omenjenem
mladem gospodu jasno pokazali svojo
taktiko in vzgojno metodo. Njim to
morda ne bo äkodovalo, pae pa bo ško-
dovalo trgovcem in obrtnikom, ki mora-
jo plačevati davke in doklade, če bodo
doživljali tujci v St. Juriju slične stva-
ri, kakor je zgoraj  navedena.
Skušal se bom pač izogniti kraja,
kjer tako postopajo z mirnimi tujci.
Naše veliko mewto Celje. Iz Zagrada
nam pišejo: Spadali smo prej pod ob-
čino Celje - okolica, pa smo pred nekaj
leti postali mcščani. Toda še vedno ne
vemo, ali se je to naše povišanje res
izvršilo samo zato, da je postalo mesio
Celje po obsegu in številu prebivalstva
večje, ker sicer tu v Zagradu med
apnenikom proti Pečovniku prav nič ne
občutimo blagodati mestne kulture. Ce-
sta, ki nas veže s starim Celjem, je v
nemogočem stanju, brez cestnega nad-
zorstva, polna tcžkih vozil in tako 02-
ka, da je izogibanje skrajno težavno in
nevarno. Ali v Celju ne vedo, da obra-
tuje pri nas rudnik in da promet zeio
hitro narašča? V skladu s cesto je tud:
poštna dostava, lepo patriarhalna in
sPominja na case, ko je bilo še malo
pismcnil^, pa üc je po potrebi puščai:-
Požta l:jc pri sosedu v vasi. Pri miA m
Pitne vode, ni,vode,več za živino, ne za
X   Se o našem narodnem po/dravu.
V »Slovenskem Narodu« z dne 1. avgu-
sta priobčuje častitljivi starosta konjiš-
kih Slovencev g. dr. Ivan Rudolf sle-
dečo zanimivo notico: »Et meminissc
juvat! V počitnicah leta 1870., ko sla
Mihaol Napotnik in Jakob Pukl matu-
rirala v Celju, smo se zbrali ta dva,
medicinec Miroslav Breznik in moja
malenkost pri gostilni Zbukošck na tr-
gu z namenom, da bi se šli zahvalit našc
mu velikemu dobrotniku in prijatelju
konjiških dijakov, Simonu Cernuši, žu-
panu v Crešencah. V znak naše narod-
nosti smo si pripeli slovenske trakove
in pred odhodom govorili glede pozdra-
va. Mihael Napotnik je predlagal kot
najlepši pozdrav »Zdravo!« In ko smo
ta pozdrav sprejeli, smo ga med seboj
vedno rabili. Opetovano pa čitamo v
easnikih, da skuäajo nekatcri duševni
priliikavci, ki se no da jo primer jati ?,
nušim rajnim knezoškofom Mihaelom
Napotnikom, ta lepi krščanski pozdrav
odpraviti. Seveda se jim to ne bo nik-
d.ar posrečilo.« — Ker smo dežela reda
in discipline- in smo dobili tudi novo
predpise, kako se sme in kako se nc
bi smelo pozdravljati, ne bo ne v škodo,
ne v pohujšanje mladini, ako čuje, ka
ko je bilo pred 70 leti v Celju in po
Slovenskem.
pranje perila — problem, ki v sanitar-
nem pogledu nc trpi odloga. Vseeno jo,
ali smo na vasi ali v mestu — ljudje
smo, ki terjamo tudi svoje pravice!
Ali res ne maratc odpraviti radijskih
motenj? V časopisju je bilo objavljenih
že mnogo pritožb, da številni nebloki-
rani električni motor ji in visokosre-
kvenčni aparati v Celju neprestano mo-
tijo radijski sprejem. Apeli na poštno
direkcijo, da naj takoj z energičnimi
ukrepi poskrbi za odpravo teh neznos-
nih in tudi nedopustnih motenj, niso
doslej prav nič zalegli. Poštni direkciji
je očividno glavno, da radijski narocni-
ki v redu plaeujejo radijske pristojbi-
ne, radijske motnje pa so ji devetu,
briga. Radijski naročniki sc vprašuje-
iuo, čemu sploh še plačujemo radijskc
piistojbine, če poštna direkcija ne upo-
števa naših upravicenih in utemeljenih
pritožb in zahtev! Saj ne pomagajo niti
časopisne notice niti pismeni protesti
posameznikov! Najlepše pa je to, da
spada poštna uprava z nekaterimi svo
jimi neblokiranimi aparati sama mod
najhujše motiice radijskega sprejema!
Ali se tako da jo dober vzgled? Cemu
so potem sploh so predpisi? Se en-
krat odločno pozivamo poštno direkcijo,
da napravi čimprej temeljit red, sicer
bomo prisiljeni podvzeti druge korake,
ki utegnejo postati prizadetim in pokh-
canim prav neprijetni. — Radijski
abonenti.
Gospodarslvo
= Sol še vedno uvažaino. Uvoz soli
iz Avstrijc k nam se je v letošnjem
prvem polletju povečal od 78G na 2350
vagonov. Nekaj let sem pa že pišemo
slavospevc na nove naprave solarne v
Ulcinju, v katere je država investiraia
nad 100 miiijonov. Izboljšali smo tudi
in žc povečali proizvodnjo soli v Kreki.
Bil bi pač že čas, da krijemo potrelo
soli doma in damo ljudstvu tisto sol,
k: si je želi, ali morsko ali pa kreško.
Iz roaših krajev
Store
Sokol se je poslovil od
br. Kojnika
Store, 5. avgusta.
Gledališki odsek Sokolskega društva
Store-Teharje je vprizoril 30. julija v
Sokolskem domu v Storah veseloigro
»Svojeglavček«. Igra je bila vprizorjena
kot odhodnica br. Francetu Kojjniku,
odličnemu članu našega gledališkega
odseka in prosvetnemu delavcu, ki je v
lcj igri poslednjič stavil svoje moči na
razpolago v prid našemu društvu. V ne-
kaj dneh namreč odide na svoje novo
službcno mesto v Bosno.
Dvorana je bila nabito polna pripad-
nikov sokolstva in sokolstvu naklonje-
nega občinstva. Udeležba je najlepše
izpričala priljubljenost, ki si jo je pri-
dobil br. Kojnik s svojim ncsebičnim
in požrtvovalnim nacionalnim in pro-
sv.:čnem delom v Štorah.
Po prvem dejanju se jc na odru po-
slovil od br. Kojnika v imenu prosvet-
nega odseka in društvene uprave pro-
svetar br. Srečko Staut. V prisrčnih
besedah je orisal plodonosno delovanjo
br. liojnika v našem društvu, spomnil
so je veselih ur na gledališkem odru ter
poučrial Kojnikovo prijetno družabnost
in zdrav humor ter duha, ki ni nikdar
kloml. Ob zaključku svojih besed jo
pozval br. Kojnika, naj tudi v novem
kraju svojega udejstvovanja krepko
iiadaijuje svoje sokolsko delo. Nato je
s. Cokanova izročila br. Kojniku lepo
•sporninsko darilo in krasen šopek na-
geljnov. Brat Kojnik se je prisrčno za-
hvalil za nepričakovano pozornost. Ob-
žaloval je, da mora s svojim odhodom
ustvariti vrzel v prosvetnem delovanju
Sokola Store-Teharje, obljubil pa je, da
bo tudi med brati na jugu nadaljeval
svoje delo v smislu Tyrsevih idej, za
zmago sokolske misli ter za slavo in
veličino Jugoslavije. Nato je občinstvo
ob spremljevanju orkestra zapelo pe-
sem sokolskih  legij.
Sokolsko društvo Store-Teharje bo
ohranilo brata Kojnika v najlepšem
spominu in ga bo vedno z ve3eljem po-
zdravilo, kadar bo ])rihajal domov na
oddih.
š Sport ni dan v Storah. SK Store bo
liriredil v nedeljo 7. t. m. sportni dan.
Ob 9. dopoldne bo v Sokolskem domu
v Storah table-teniški turnir. Ob 14. bo
atafeta 4X100 m skozi Store. Za šta-
leto vlada živahno zanimanje. Ob 14.
se bo pričela na igrišču pri ruüniku
i'i'ijateljska nogometna tekma med SK
Amaterjem iz Ti'bovolj in domačim rao-
štvom. SK Amater je prvi trboveljski
klub, ki bo gostoval v Storah. Za nje-
gov nastop vlada v našem kraju veliko
zanimanje. Po tekmi se bo pričela ob
17. v občinskcm parku na Teharju ve-
lika sportna veselica, kjer bo nastopil
s koncertnimi točkaini priznani harmo-
nikar Viljem Lokošek, s pevskimi to-
čkami pa domače pevsko društvo »Bo-
dočnost«. Za pies., dobro jedačo in pija-
čo poskrbljeno. Apeliramo na javnost
tla se udeleži te prireditve in s tern
pokaže simpatije, ki jih uživa med nami
agilno sportno društvo. V primeru sla-
bega vremena bo sportna veselica v
prostorih gostilne Adrinek v Storah.
Zreče
z Sokolski nastop. Preteklo nedeljo je
priredilo naše agilno Sokolsko društvo
svoj redni letni nastop. Kljub slabemu
vremenu je bil obisk zelo razveseljiv.
Nastopili so vsi oddelki in želi splošno
pohvalo. Vsa cast in pohvala agilnemu
vodstvu in vaditeljem z načelnikom na
čelu. Sestre so nam pripravile izvrsten
prigrizek za mal denar, tako da smo bili
vsi zadovoljni. Konjičani so, kakor ved-
no, tudi tokrat prišli v velikem številu
v Zreče pod vodstvom sestre načelnice
in brata načelnika. Večina se jih je
odpeljala z večernim vlakom, nekateri
pa pozneje s kolesi ali motornimi vozili.
Ob S3., po napovedani policijski uri so
disciplinirani Sokoli in prijatelji izpraz-
nili dvorani ter gostilniške prostore g.
Kračuna. — Po polnoci, ko je v hiši že
vsc počivaio, se je pripeljala skupina sr-
boritih mladeničev s prosvetnega tabo-
ra na Prihovi pred hišo, razbijala po
vratih, preklinjala, zmerjala in mctala
kamenje. Ob vhodu na dvorišče me«i lii-
šo in gospodarskim poslopjem g. Kra-
čuna je bil postavljen slavolok z napi-
som »Zdravo !<:. Ta napis so ti mladeniči
raztrgali in ga hoteli zažgati. To je
opazil iz spalnice g. Kračun. Spoznal je
veliko nevarnost, ker bi utegnil nastati
velik požar, in je mladeniče pregnal.
Storilci so znani. Pričakujemo, da jih
bo oblast občutno kaznovala.
Konjloe
k Mladinsko zborox'anje Nacionaliui
mladina konjiškega sreza bo priredila v
nedeljo 7. t. m. v Konjicah mladinsko
zborovanje, združcno s proslavo 20-iet-
mce obstoja Jugoslavije. Zbiranjc ob
14. v Narodnem domu. Po zborovanju
vrtna veselica ob Zagarjevem ribniku.
Igrala bo Sokolska godba iz Smarja pri
Jclšah. Cisti dobiček veselicc je name-
njen za potovanje naših omladincev v
letošnji jeseni na Oplenac. Ker je pri-
reditev izključno nacionalncga značaja,
no  vabljeni vsi zavedni Jugosloveni!
k OJNS v konjiškciii srezu je zopet
za eno organizacijo bogatejša. V nede-
ljo so se tudi v Locah lantje organi-
zirali. Na ustanovnem občnem zboru,
ki ga je vodil sreski tajnik Ciril Zagar,
je poročal tov. Vekoslav Bučar iz
Ljubljane. S tern je zaenkrat organiza-
cija omladinc JNS v si-ezu zaključena.
V vsaki občini ima OJNS svojo organi-
zacijo odnosno poverjeništvo. Kljub za-
prekam z vseh strani je naša omladina
neustrašna in koraka pogumno po
začrtani poti.
k Koroški borci konjiškcga sreza se
naj takoj prijavijo pri pristojni občin-
ski oblasti za potovanje v Maribor na
narodni tabor 14. t. m. V Konjicah se
naj pridružijo koroškim borcem, ki jih
bo vodil podpredsednik tov. Jože Lede-
rer iz Konjic.
k Osobna vest. Na lastno prosnjo je
premeščen poslovodja Kmetijske druž-
be v Konjicah g. Ciril Zagar k centrali
v Ljubljano. Na novo službeno mesto
odide prihodnje dni. Zaslužnemu in pri-
ljubljencmu nacionalnemu delavcu že-
limo mnogo uspehov in zadovoljstva na
novem službenem mestu!
k Konjiška občina, ki je sedaj v ro-
kah klerikalcev in bivšcga turnverei-
novca, je pred dnevi razglasila, da je
kopališče urejeno in da stane kopanje
2 din za osebo. Vsak se mora kopati
v občinskem kopališču. Kogar bodo za-
lotili, da se bo kopal izven kopališča,
bo po predpisih kaznovan. Onienimo, da
je kopališče navadna jama, napolnjena
s tekočo vodo in žaganjem. Tako skrbi
novi občinski odbor za higieno. Pred
volitvami so g. podžupan obljubili, da
bomo dobili novo moderno kopališče,
sedaj so pa omejili revnim slojem ko-
panje v Dravinji. Kdor nima denarja,
naj bo umazan! Kako naj siromak, ki
ima pet ali šest otrok, izda dnevno po
10 do 12, din za kopališče, ko pa take
vsote niti za kruh nima! To je res kr-
ščanska pravičnost, socialnost in ena-
kopravnost.
Petrovdo
p Lokomotiva ubila konja. Velika ne-
sreča se je dogodila v torek ob 15.22
na železniškem prelazu v Petrovčah, ko
je vozil na postajo potniški vlak iz
žalske smeri. V tistem času se je vračal
hlapec posestnika Mihacla Zagarja, po
domače Povšeta, iz Drešinje vasi s praz-
nim vozom s postajnega skladišča za
premog proti domu. Zaradi ropota tež-
kega voza je hlapec preslišal žvižg bli-
žajoče se lokomotive in brezskrbno vo-
zil ob vili »Dunav« na progo. Nesreča
je bila neizogibna. Strojevodja zaradi
kratke razdalje ni mogel vlaka takoj
ustaviti, hlapec pa konj ne zadržati ozi-
fPPEZIDAVE1
I PRODAlA SE CENEIŠE
^ stennecki i
¦HHOHaaaiaMMiiMWBBaWBnyi
Oglejto si ob priliki veliko zalogo
ualivnih peres v knjigarni in veletrgo-
vini s papirjem Karl Goričar vdv., Celjo,
Kralja Petra cesta 7—9.
KINO  DOM  CELJE
Od 5. do 8. t. m.: »Gospa Sylvelin«
Od 9. do 10. t. m.: »Vihar«
11. in 12. t. m.: »Kariera Parižanke«
¦
Stran 4.
»NOVA    D O B A«
Stev. 32.
roma jih zapeljati vstran. Začuli so <3C
strahotni kriki ubogih živali, ki pa so
trajali le nekaj trenutkov, kajti žc je
stroj zgrabil enega konja ter ga raz-
mesaril in usmrtil, drugega pa težko
ranil, da je dalje časa nezavesten ležal
ob progi in je dvomljivo, ali si bo opo-
mogel. Posestnik Zagar ima s to ne-
srečo občutno škodo, ker sta bili živali
lepi in močni in sta predstavljali pre-
cejšnjo  vrednost
p Domaee sokolsko društvo se pri-
pravlja za nedeljski nastop sokolskega
društva v St. Pet.ru v Sav. dolini, ki j
ga bodo udeležili člani in članice, nara-
ščaj in deca polnoštevilno.
Žaleo
ž Velika sokolska tombola v Zaleu v
v nedeljo 31. julija jc bila najveeja
prireditev te vrste do danes v Savinjski
dolini. Od ljudskih taborov sem se ni
Kbralo v naši dolini toliko naroda. Ze
v zgodnjih popoldanskih urah so se
pomikale proti Zalcu od vseh strain
velike množice ljudstva, ki jih je spre-
jel ogromni prost or okrog novograje-
nega Sokolskega doma, in še je ostalo
prostora za nekaj tisoč ljudi. S pričet-
kom tombole, je bilo treba počakati,
ker so trumoma prihajale nove množi-
ce, ki se pa žal niso mogle vee udele-
žiti igre, ker so bile tombolske karte
že pred 15. popolnoma razprodane. Pri-
reditev je bila dobro organizirana in
je potekla gladko, eeprav nismo raču-
nali s tako veliko množico igre željnega
občinstva.' Na tomboli je bilo razdelje-
nih v celoti 500 dobitkov, med njimi 25
činkvinov, ki so jih zadeli naslednji:
Stefka Strahovnik, Zalec (vinski ser-
vis), Ludvik Cancer, Sv. Jurij ob Ta-
boru (narnizna elektr. svetilka), Franc
Turnšek, Podvrh (viseča elektr. svetil-
ka), Jožica Jurjovec, Kapla (električni
čajnik), Maks Kamnik, Zalec (elektr.
kuhalnik), Draga Pavlin, Mozirje (ste-
klenica likerja), Pepca Gabron, Sv. Pe-
ter pod Sv. gorami (servis), Cilka Stor-
man, Kapla (10 m platna), Vinko Zu-
faj, Zalec (pločevinast servis), Marjan
Pravdič, Zalec (par čevljev), Franc
Novak, Sv. Pavel (1 koža usnja), Franc
Kristan, Zalec (par čevljev), Marta Ko-
Sir, Vrbje (blago za obleko), Josip
Rozman, Družmirje (pisalni servis), S.
Lešnik, Zg. Ložnica (svileno blago),
Albin Derča, Tmava (garnitura skoh-
ljev), Marija Uršič, Podlog (elektr.
Rvetilka), Franc Skok, Sv. Pavel
(elektr. likalnik), Ivan Skale, Arja vas
(blago za žensko obleko), Justina Kot-
nik, Frankolovo (blago), Cancer, Sv.
Jurij ob Tab. (otroška ban ja), Miha
Petek, Petrovče (jedilni servis), Lud-
vik Dolar, Pircšica (jedilni servis),
Matija Vihernik, Zalec (smuči), Adam-
šek, Sv. Jedert (miza) in končno 10
tombol, katerih srečni dobitniki so bili:
Albin Sircc, Maribor, Radvanjska 52
(motorno kolo), Ferdinand Starec, Tr-
bovlje 38 (radio aparat), Rado Pader,
Zalec (škropiinica za hmclj), Ivan Kri-
stavčnik, Drešinja vas (Sackov plug),
Marija Rojnik, Braslovče (brzoparil-
nik Alfa), Antonija Košenina, Gomilsko
(vreča moke), Martin Križan, Trnovlje
(blago za moško obleko), Jakob Hro-
pot, Podvin (1 tona zabukovškega pre-
moga), Martin Florjanc, Galicija (mo-
ško kolo) in Edvard Krašovic, Sešče
(žensko kolo).
ž »Zalujoči osiali« na žalskcm odru.
SK Zalec bo vprizoril v soboto 6. t. m.
ob 21. v Roblekovi dvorani Nušičevo
komedijo »Zalujoči ostali«. Kakor vsa
Nušičeva dela (»Gospa ministrovka«,
»Dr« itd.), so imeli tudi »Zalujoči
ostali« velike uspehe na naših odrih.
Pri žalski vprizoritvi bodo sodelovali že
znani, rutinirani igralci pod vodstvom
režiserja g. R. Stoklja. Po daljšem od-
moru obeta tft igra obilo razvedrila
smeha željncmu  občinstvu,
ž Prostovoljna ^asilska četa v Žaicu
izreka najiskrenejšo zahvalo vsem da-
rovalcem podpor in cenj. damam, ki so
s svojo požrtvovalnostjo pripomogle do
tako lepega uspeha gasilske veselice
dne 24. julija, obenem pa tudi gasilstvu
naklonjenemu občinstvu za mnogošte-
vilni poset te prieditve! — Uprava.
Ali  ste že  poravnali   ^
naročnino    •
Šf. Peter vS.d.
št Javni nastop Sokola bo, kakor snto
že poročali, v nedeljo 7. t. m. ob vsakem
vremenu. S posebnim veseljem bomo na
ictošnjem nastopu pozdravili v svo;i
sredi sokolsko gozdno šolo celjske župe.
v kateri sta kot gosta dva naraščajniku
Ceha. Prvič v zgodovini šentpetrskega
Sokola bo stopila na telovadišče nogti
bratov/^ehov, prvič bo ponosno plapo-
lala na Sokolskem domu zastava eeško-
slovaškega naroda. Spored je naolcdnji.
Ob 13. sprejem gozdne sole in ostalih
gostov pri opoldanskih viakih. Sku-
pen odhod na telovadišče in nato sku-
šnje vseh oddelkov. Ob 15.30 nastop.
Bratje in scstre, prijatelji sokolstva!
Dokažimo bratom Cehom, da ob 20-let-
nici rojstva Jugoslavije tudi v mali va-
p.ici v Savinjski dolini mogočno gori
sokolska ljubezen do bratskega slovan-
skega naroda! Sokolska srca nai v nc-
deljo govore!
Bfaslovče
b Dika Braslovč. V juniju je bil v
Braslovčah tabor. Od takrat je stal pred
kaplanijo maj. Res visok maj, samo to
napako je imel, da je bil ves rjav in
oskubljen. Toda nekaterim se je zdol
zelo lep — dika Braslovč. Ker so pa v
trgu ljudje, ki ljubijo lepoto, se je
kmalu čulo z raznih strani, da bi bilu
dobro map podreti. Pa ni nič zaleglo.
Predzadnjo nedeljo je bil v višini 10
metrov okrašen. Bel pas lepakov za
sokolsko tombolo se je svetil v jutra-
njem solncu in se smehljal g. kaplaim
v okno. Ni nam znano, ali je bil g. ka-
plan vesel novega okrasa — dejstvo jc,
da je bil sokolski lepak na bližnjem
plotu takoj nato raztrgan in da so na-
debudni »slovenski fantje« nadlegovali
sokolske naraščajnike, naj odstranijo
Icpakc. Ker se je smatralo, da sokolski
lepaki ponižujejo maj, je prišla pred-
zadnji torek četa mladih in starih, ki
je začela podirati maj. Prvo je bilo,
da so zadovoljni in žarečih obrazov
raztrgali lepake. Pri podiranju ni manj-
kalo mnogo in »dika Braslovč« bi bila
padla na sosedno hišo. Pa se je vse do-
bro izteklo. Maj so podrli, namesto
njega pa je ostala nesnaga, nekaj drv,
ostanki lepakov in slabo zasuta jama
— tudi »dika braslovškoga trga«!
b Nočni koncerti. V Braslovčah imn~
mo kaplana, ki zelo ljubi svojo okolico.
Ker ve, da bližnji sosedje nimajo radia,
je tako ustrežljiv, da iim ga hoče sam
nadomestiti. Tako scstavlja krasen pro-
gram, ki ga moramo hočeš nočeš poslu-
šati. Nihče ne dvomi, da ima g. kaplan
dober, okus in hvalevreden namen, da
nas v teh hudih časih malo razvedri.
Mislimo pa, da bi lahko vsaj po dese-
tih zvečer zaprl okna ali pa blagovolil
malo omiliti bučeče zvoke radia. Smo
sicer veliki ljubitelji glasbe, toda vsega
preveč  včasih škodujc.
b Pravijo, da bo neki požrtvovalni
občinski odbornik prostovoljno odsto-
pil. Bojimo se, da bo braslovška občina
potem nazadovala, kakor je nazadovalo
krošnjarjenje z blagom, odkar je go-
spod opustil  svoj  privatni poklic.
b K notici »Reformator ji trga«, ob-
javljeni v predzadnji številki, nam jo
poslalo šolsko upraviteljstvo v Braslov-
čah naslednje pojasnilo: »S šolskim
odborom v Braslovčah, ki kot gospo-
dar sole skrbi za nje vzdrževanje, smo
bili edini, da se razsuli napis na šcli
popravi. Pa tudi drugi občani so za-
htevali popravo napisa, od katerega je
večina črk, kakor tudi letnica postavit-
ve šole odpadla. Braslovče so tujsko-
prometni trg in napis ni bil niti šoli
niti trgu v okras, kakor sem moral
sam često slišati. Dolžnost naša in šol-
skcga odbora je bila, da se temu od-
pomore. Vsak ve, da je prenovitev na-
pisa bila nujna potreba. V pojasnilo
javnosti pa sledeče: Zakon o narodnih
žolah iz 1. 1931. pozna za vse sole v
kraljevini ime »narodna«. Kr. banska
uprava dravske banovine, odd. IV., pa
je izdala dne 15. IV. 1937. odredbo, »da
se na temelju točke 1. § 39. zakona o
banski upravi uporablja odslej izključ-
no izraz »ljudska sola« za srbski »n;i-
rodna škola«. Napisi, štambiljke, tisko-
vine i. dr. z drugačnimi izrazi smejo
ostati, dokler se ne izrabijo, obnoviti
se pa morajo v novem besedilu.«  Na-
pis je moral biti popravljen v smislu
besede »ljudska« in ne »narodna«. Da
je pa bilo delo oddano najcenejšemu
jo   le   občinski   blagajni   v   dobro«.
Slovenjgradec
Novo kopališče v Slovenj-
gradcu
Slovenjgradec, 5. avgustn.
Po otvoritvi novega sportnega kopa-
lišča v Slovenjgradcu se je neki vidni
odbornik JRZ javno izrazil, zakaj se
hodijo v novo kopališče tudi kopat na-
cionalisti in Sokoli, ki so vendar toliko
nastopali proti gradnji tega kopališča.
Ker se pa ta očitek zadnje case iz
izvestnih krogov stalno iznaša, se čuti-
mo prisiljene javno vprašati občinsko
upravo, ali je bilo kopaližče res zgra-
jeno samo za pristaše JRZ, ali pa ima-
jo nanj dostop tudi osebe z drugim po-
litičnim prepričanjem.
Do tega nevsakdanjega vprašanja nas
je pa napotil poleg zgoraj omenjenih
besed raznih vplivnih odbornikov JRZ
tudi kopališčni red, čigar 8. točka se
glasi dobesedno: »Kopalec, ki bi se
pregrcšil proti nravnosti, se bo ovadil
in odstranil iz kopališča. Vinjenim ose-
bam in onim, ki imajo nalezljive in stud
vzbujajoče bolczni, jc dostop v kopali-
šče zabranjen. Mestna obcina si pridr-
/uje pravico, osebam brez navedbe
v/rokov zabraniti vstop v kopališee«.
Res ne vemo, s kakšno pravico bi
mestna občina brez navedbe vzrokov
komurkoli zabranila vstop v kopališče,
ker je vendar kopališče javna ustanova,
ki jo plačujejo vsi meščani ne glede na
politično pripadnost. Menda vendar ni
imela občinska uprava v mislih prepo-
vedati dostop svojim političnim na-
sprotnikom, ker sicer res ne vemo, kdo
bi bile tiste osebe, ki bi ne imele dosto-
pa. Ako pa je bilo kopališče zgrajeno
edino za pristaše JRZ in Nemce, potem
pa prosimo občinsko upravo, da tudi
vse ogromne dajatve za kopališče prev-
zamejo edinole pristaši JRZ in Nemci
in da jih ne bodo nosili tudi nacionali-
sti, ki so gospodarsko mnogo jaeji oct
sedanjih privilegiraneev. Do danes pa
nosijo obveznosti vsi sloji brez razlike
strankarske pripadnosti in imajo zato
tudi vsi pravico dostopa v kopališče.
To izzivanje v šele otvorjenem kopali-
šču nam je pa še toliko bolj nerazum-
ljivo, ker nam je znano, da je župau
g. dr. Jože Picej na neki precej ostri
seji pred otvoritvi jo kopališča odločno
poudaril, da je kopališče za vse sloje
in za vse osebe ne glede na politično
pripadnost, kar je tudi edino praviino.
Tudi trditev, da so bili ravno naciona-
listi in Sokoli proti gradnji kopališča,
je neresnična. Ze pod županovanjem g.
Ivana Rojnika je prejšnja občinska
uprava sprožila vprašanje gradnje mo-
dernega kopališča in že tudi izdelala
vse zadevne načrte. Da se pa ta davmx
želja prebivalstva še ni uresničila pod
prejšnjo občinsko upravo, je bilo kri-
vo ne samo pomanjkanje denarnih
sredstev, ampak predvsem prekratka
življenjska doba prejšnjje občinske
uprave. Končno pa že samo bežen po-
gled na kopalce v novem kopališču do-
kazuje, da posečajo kopališčc v ogrom-
ni večuii baš nacionalisti in Sokoli.
Ako pa smo bili proti gradnji tako
luksuznega in dragega kopališča, nas
niso vodili pri tern nikaki drugi motivi,
kakor edino skrb, kako bo moglo pre-
bivalstvo prenesti ogromna bremena,
ki jih zahteva gradnja tako luksuzne-
ga kopališča. S tern smo pokazali samo
svojo veliko objektivnost in voljo po-
magati narodu, ne glede na osebne ko-
risti, ki jih imajo od novega kopališča
v največji meri nacionalisti in    Sokoli.
Ob tej priliki ne moremo mirno preiti
preko stalno se ponavljajočega omalo-
važevanja prejšnjih občinskih uprav,
kar se v zadnjem času prav pogosto
dogaja in to celo v najvišjih krogih.
Vsemu prebivalstvu je dobro znano, da
je prejšnja občinska uprava pod župa-
novanjem g. Ivana Rojnika kljub hudi
gospodarski krizi dvignila občinsko gsi-
spodarstvo do zavidljive viäine in si v
kratki dobi svojega obstoja z nesebič-
nim in neumornim delovanjem postavi-
la trajne spomenike. Ne bomo navajili
neštetih del, ki jih je izvršila, saj so
tudi oni gospodi, ki danes oporekajo
prejšnji   občinski   upravi   vsako   zmož;-
nost, še predobro znana. Sicer radi pri-
znavamo, da se da ob zadoiževanju do-
bro in mnogo graditi in ustvariti, vpra-
šanje pa ostane samo, kdo bo plačeval
obresti takšnega gospodarjenja ?
s Nenadna smrt gospe Barletove. Po
dolgem trpljenju je v nedeljo 31. juli-
ja ob K'17. v Smartnem pri Slovenj-
gradcu v 70. letu starosti za vedno za-
tisnila svoje oči soproga učitelja v p.
in posestnika ga. Frančiška Barletova,
roj. Kac. Blaga pokojnica je bila vedno
v ospredju nacionalnega delovanja v
našcm obmejnem mestu in si je prido-
bila nevenljive zaslugc s svojim neu-
mornim delovanjem na narodno-
obrainbnem področju na naši severni
meji. Z drugimi nacionalnimi gospemi
je pokojna 25. avgusta 1912 ustano-
vila v Smartnem pri Slovenjgradcu
žensko podružnico CMD in ji posvetiia
vse svoje moči. Po vojni so zaradi la-
žjega delovanja prenesli sedež podruž-
liiee v Slovenjgradec, kjer je blaga go-
spa vneto nadaljevala svoje započeto
uarodno-obrambno delo. Bila je usta-
novna članica in je vsa leta po vojni
tudi gmotno stalno podpirala našo naj-
večjo narodno-obrambno organizacijo.
Kljub težki bolezni se je pokojna ob
lanskem srebrnem jubileju ])odružnice
oddolžila z vcčjim zneskom, ker sama
zaradi bolezni ni mogla sodelovati. Bla-
go pokojnico bodo vsa nacionalna dru-
štva, posebno CMD, težko pogrešala in
ji bodo ohranila trajen spomin. Iskre-
no sočustvujemo z ugledno rodbino, ki
jo je izguba dobre soproge in matere
tako težko prizadela» Vsem sorodni-
kom, posebno pa užaloščenemu sopro-
gu, staremu nacionalnemu borcu, naše
najiskrenejše sožalje!
s Otvoritev pisanie NSZ. Končno se
je uresničila davna želja našega deiav-
sLva in je bila pred kratkim otvorjena
pisarna na novo ustanovljene slo-
vcnjegraške podružnice Narodno siro-
kovne zveze. Pisarna je v Meškovi ulici
št. 18 ter jo vodi predsednik g. Bogdan
Pušenjak. Uradne ure so dnevno od y.
do 11. in 17. do 19., ob nedeljah in
praznikih pa od 9. do 11. dopoldne.
Vljudno vabimo vse naše delavce in
nameščence, da se pridno poslužujejo
naše pisarne, kjer dobe brezplačno vse
iniormacije in se izvršujejo brezplačno
tudi vsa posredovanja. Ob uradnih urah
se sprejemajo tudi novi člani.
s »Srake« v novem mestnem kopali-
Ščii. Preteklo nedeljo je bilo otvorjeno
v Slovenjgradcu ob Mislinji novo mo-
derno sportno kopališče, ki je v krat-
kem času postalo pravi eldorado prija-
teljev tuje lastnine. Ze na dan otvoritve
je bila ukradena zasebni uradnici gdč.
Anici Zlebnikovi zlata ura z zlato za-
pestnico, med tednom pa je bila ukra-
dena ura tudi zasebnemu uradniku g.
Zdravku Feriču in denarnica z 900 din
gutovine trgovcu g. Vinku Rozmanu.
Razen tega pa so vsak dan izginjali ko-
palcem manjši predmeti, kakor denar-
nice, cigaretne doze itd. LJvedena je ob-
sežna preiskava, vendar pa do danes sc
ni uspelo izslediti storilcev.
s Velik požar pri Slovenjgradcu. V
ponedeljek je divjala nad okolico hudu
nevihta z viharjem. Med nevihto je
treščilo v gospodarsko poslopje znane
Šmidove domačije v Podgorju pri Slo-
venjgradcu. V tern trenutku je bil do-
mači hlapcc v hlevu, kjer je imel opra-
vek pri konju. Strela je omamila ko-
nja, ki se je zgrudil in pokopal pod
seboj hlapea. Z največjo muko se je
končno hlapcu posrečilo izvleči se izpod
onesvcščenega konja in se rcšiti iz go-
čega poslopja. Na kraj požara so pri-
brzcli gasilci iz Podgorja in Slovcnj-
gradca ter takoj pričeli z gašenjem.
Kljub skrajnim naporom gasilcev ni
bilo mogoče rešiti ničesar razen živine
in je gospodarsko poslopje pogorelo do
tal. Gasilci so se morali v glavnem ome-
jiti na lokaliziranje požara, ker so
ognjeni zublji že oblizovali stanovanj-
sko hiso in je bila nevarnost, da se pc-
/ar razširi še na sosedne objekte. Sko-
da znaša okrog 7Ü.U00 din in je le delno
krita z zavarovalnino. Ob tej priliki
moramo najostreje obsoditi nezaslišana
lioslopanje prebivalstva v Starcm trgu,
ki gasilcem ni hotelo dati konjske vpre-
go, zaradi česar so morali starotrški
gasilci ostati doma!
s Eksplo/ija v novem kopališču. Ko-
ma j teden dni po otvoritvi novega ko-
pališča je eksplodiral kotel pri sesalkah
Stev. 32.
»NOVA    D O B A«
Stran 5.
za polnjenje bazena. Eksplozija je bila ,
tako močna, da je odnesla v zrak
strop v prostoru za črpalke in tudi
strop v sosedncm prostoru, kjer je na-
meščena kopališka blagajna. Sreča v
nesreči je, da ni bilo ob času eksplozije
nobene osebe v bližini sesalnih naprav
in tako eksplozija ni terjala človeških
žrtev. Skoda znaša nad 12.000 din. Za-
nimivo je, da so strokovnjaki že pred
ctvoritvijo opozarjali raerodajne kroge,
da kotel ne bo vzdržal prevelikega pri-
tiska, ker je preslab, toda zaradi borih
200 din, kolikor bi stal močnejši kotel,
niso upoštevali nasvetov strokovnjakov,
zaradi česar mora občina sedaj utrpeti
tako veliko škodo.
s Narodni tabor v Mariboru. Tudi
naše obmejno delavstvo se bo v veli-
kem številu udeležilo narodnega tabora
14. avgusta v Mariboru. V to svrho or-
ganizira tukajšnja podružnica Narodno
strokovne zveze izlet • svojega članstva.
Delavci, zavedajte se svoje narodne
dolžnosti in prijavite se pravočasno vsi
v pisarni, da v Mariboru skupno mani-
festiramo tudi našo delavsko moč.
s Slovesna otvoritev koee pod Kopo
na Pungartu. V nedeljo 7. t. m. bo na
Pungartu slovesna otvoritev nove koče
pod Kopo, ki jo je zgradila marljiva
mislinjska podružnica SPD v Slovenj-
gradcu. Na predvečer bo pred kočo
tradicionalno kresovanje. V nedeljo ob
11. dopoldne bo blagoslovitev kapelice
in maša, nakar bo po prigodnih govo-
rih nova koča slovesno otvorjena. Po
otvoritvi se bo pričelo veliko planinsko
rajanje ob igranju prvovrstne godbe in
petju. Zveze z vlaki s Celjem in Mari-
borom so zelo ugodne. Celjani imajo
zlasti na razpolago izletniški vlak, ki
vozi iz Celja ob 4.37 in prihaja v Celje
ob 21.47. Dostop je najlepši iz postaje )
Dovže. Vljudno vabimo vse planince in
in planinkc, da se v čim večjem številu
udeležijo našega planinskega praznika.
Oddolžimo se vrlim slovenjegraškim
planincem za njihovo neumorno in ne-
sebično delovanje!
s Sport v Slovenjgradcu. Po zapored-
nih zmagah, ki jih je dosegel letos SK
Mislinja v Slovenjgradcu, je moštvo za-
znamovalo v nedeljo svoj največji
uspeh v tekmi proti SK Slaviji iz Ma-
ribora, ki jo je premagalo s hazenskitn
rezullatom 13:0 (2:0). Kljub hudemu
nalivu, ki je trajal ves čas tekme, je
domače moštvo zaigralo s takšnim po-
letom, da je Mariborčan.e naravnost
pregazilo in jim natrpalo 13 golov v
rcrežo. Pri domačem moštvu je pred-
vsem ugajal napad, ki si je s krasnimi
kombinacijami osvajal teren in izkori-
stil vsako priliko. Pri gostih je popol-
noma odpovedala krilska vrsta. Vsi
njihovi napori proti izvrstno razpolože-
ni domači enajstorici so bili brezuspeš-
ni. Tekmi je prisostvovalo okrog 200
gledalcev. Predtekmo sta odigrali re-
zerva SK Mislinje in moštvo Rdečega
križa iz Petrovgrada. Po lepi in napeti
borbi so zmagali domačini z 2:0 (0:0).
s Otlhod kolonije Rdečega križa iz
Petrovgrada. V sredo se je vrnila v
Petrovgrad kolonija Rdečega križa, ki
je bila ves mesec julij v Slovenjgrad-
cu. Kolonija je imela 47 članov in je
bila pod vodstvom odbornikov petrov-
grajskega Rdečega križa nastanjena v
osnovni šoli. Odhod mladih in simpatir-
nih petrovgrajskih gostov je dal našc-
mu mestu zopet njegovo vsakdanje lice,
ki so ga bili naši dragi gostje s svojo
živahnostjo precej spremenili in oživili.
Upamo, da so se mladi petrovgrajski
dijaki dovolj navžili našega svežega
zraka. gora in vode in da jih bomo
mogli prihodnje leto zopet pozdraviti v
naši sredini.
Laško
Kako je z Gostilničarsko
pivovarno v Laškem?
Pod tem naslovom je nekdo objavil
v »Jutru« članek, na katerega je Go-
stilničarska pivovarna v Laškem odgo-
vorila tako-le:
»Cimbolj se približuje trenutek, ko
bomo poslali v promet prvo pivo, tem-
bolj postaja konkurenca aktivna in
agresivna.
V »Slovcncu« ie izšel članek »Kaj je
2 Gostilničarsko pivovarno v Laškem«.
Clanek je prihajal »iz vrst delničarjev«
ter je bil navidezno objavljen v name-
nu, da bi ščitili koristi delničarjev
GPL. Mi smo na ta članek dali potreb-
ni odgovor in pojasnilo, ki ga je »SIo-
venec« priobčil. Naš odgovor je konku-
renci v prvem  trenutku zaprl  sapo.
Ko pa se je konkurenca opomogla
od prve blamaže, je prišla s člankom
v številki 171 »Jutra« v obliki »stro-
kovnjaškega mnenja« seveda zopet »Iz
vrst delničarjev«. Navidez je članek pi-
san zelo dobrohotno in se kar cedi sa-
me skrbi za GPL in njene delničarje.
Nihče pa ni tako naiven, da ne bi videl,
iz katerih vrst prihaja ta članek in ka-
ke cilje zasleduje.
Ko člankar ju v »Slovencu« ni
uspelo zanesti v vrste delničarjev GPL
nezaupanje in nerazpoloženje napram
upravnemu svetu Gostilničarske pivo-
varne d. d. Laško, je konkurenca v
članku v »Jutru« nastopila drugo pot:
treba je vzbuditi v vrstah delničarjev
GPL malodušnost, treba jim je predo-
čiti varljivo sliko, ki naj bi prikazala,
da je prosperiteta našega podjetja ne-
mogoča in da je podjetje že v naprej
zapisano poginu. Postranski namen ini-
ciatorja tega članka pa je izzvati javno
polemiko in nas izvabiti, da bi odkrili
svoje karte v korist konkurence.
Vendar tudi tokrat niso zadeli na
prave ljudi in je konkurenca lahko pre-
pričana, da je njeno početje popolno-
ma brezupno.
Kalkulacije, ki jih je postavila kon-
kurenca v svojem članku, so popolnoma
zgrešene in bazirajo morda na obrat-
nem ustroju nekega drugega sličnega
podjetja.
Sumljiva skrb, ki jo ima dopisnik z
našim podjetjem, je čisto odveč in tudi
hvalisanje našega dela od nasprotne
strani odklanjamo.
Ko se je pričela ideja osamosvojitve
slovenskih gostilničarjev, so nas od
strani konkurence svarili, češ da ne
bomo  uspeli.
Takrat je znašal konzum piva v na-
Si državi letno 750.000 hl; danes, ko
znaša po navedbah konkurence konzum
okrog 280.000 hl, imajo zopet skrbi za
naš uspeh.
Celih 7 let hujskajo ti ljudje naše
delničarje, razširjajo grde klevete in
sumničenja o vodilnih članih GPL, sme-
šili so nas, na drugi strani pa se zopet.
približevali na način, ki ga danes še ne
navajamo, s katerim pa bomo prišli
brezobzirno na dan, če ne bo miru.
Razkrinkali bomo vso gnilobo, ki vlada
na izvestnem kraju in takrat bo javnost
uvidela, s kakimi ljudmi imamo mi in
javnost opravka.
Poudarjamo le, da slovenski gostilni-
čar ni krava, za katero bi barantal kak
dunajski ali zagrebški Zid!
Skrbi polni nasprotniki naj se p-oto-
lažijo in naj bodo prepričani, da mi ne
bomo delali z izgubo in da ne bomo
proizvajali 2.000 ali 6.000 hl, temveč
da bomo spravili v promet piva toliko,
kolikor ga bodo gostilničarji hoteli
imeti. In ravno tu je iskati izvir raznih
skrbi naše konkurence: solidarnost go-
stilničarjev, število pri nas organizira-
nih gostilničarjev, kakovost naäega
produkta in naša solidnost in dejstvo,
da smo edino domače podjete te vrste
— te činjenice bodo odločale brez
vsake divje konkurence in brez tiste
umazane borbe, ki jo je pričela kon-
kurenca.
Ponovimo šc enkrat: če ne bo miru,
bomo objavili stvari, ki izvestnim kro-
gom ne bodo ljube, najmanj pa naši
konkurenci. Te stvari pa bodo razpr-
sile vsak dvom o naši prosperiteti in
pojasnilc, zakaj imajo nasprotniki take
skrbi.
Delničarje, ki prihajajo v Laško, va-
bimo, da si naäo pivovarno ogledajo,
in jim bomo tudi dali zaželjene infor-
macije o našem Snjigovodstvu. Tu se
bodo prepričali, kako neutemeljeni so
nasveti in pomisleki nam nasprotnega
dopisnika in konkurence.
Upravni svet.«
Kakor se vidi, je izvestnim krogom
res mnogo na tem, da zanesejo zmedo
med delničarje GPL ter na ta način
preprečijo nastanek in razvoj te naše
domače pivovarne. Zelo radovedni smo,
kaj vse se je v tem pogledu godilo za
kulisami. Morda pride to enkrat na
dan.
Kakor smo poučeni, je baš te dni
končala svoje 14 dnevno delo komisija
iz finančnega ministrstva,  ki je s fis-
kalno tehničnih vidikov pregledovala
strojno opremo. 2e te dni pride stavbna
in obrtna komisija, nakar se bo obrat
takoj pričel.
Mi samo želimo, da bi se vse nakane
nasprotnikov izjalovile in da bi to naše
domače podjetje dobro uspevalo.
1 Morilec iz Sirja prijet. V sredo so
orožniki z Zidanega mosta privedli v tu-
kajšnje zapore Rudolfa Crnivška, ki je
priznal, da je zabodel posestnika Zajca
v Sirju, ko mu je bil izvabil dva ban-
kovca po 500 din. Crnivšek trdi, da je
z denarjem bežal proti Zidanemu mo-
stu, pa ga je pokojni Zajc kmalu do-
hitel in udaril s kolom po hrbtu. Nato
ga je Crnivšek v silobranu večkrat za-
bodel in klical na pomoč. Ko je prihitel
neki kmečki fant, ga je Crnivšek po-
zval, naj mu pomaga, češ da je turist
in da ga je Zajc napadel. Dal mu je
za to pomoč 50 din, nakar se je oni
kmečki fant spoprijel z Zajcem, doČim
je Crnivšek zbežal in odšel po cesti
proti Hrastniku. Ta povest je seveda iz-
mišljena. Crnivšek je star 43 let, rojen
v Judenburgu, pristojen v Novo Stifto,
je po poklicu artist in je potoval z
nekim cirkusom ter sleparil ljudi. Pri-
znava nešteto tatvin in goljufij. Tako
je tudi nekemu gostilničarju v Trbov-
Ijah izvabil 400 din, neki gostilničarki
v Gornjem gradu pa 50 din. Ko je se-
daj prišel v Gornji grad v to gostilno,
ga je gostilničarka spoznala in poklicala
orožnike, ki so ga kmalu nato prijeli.
Pri Crnivšku so našli orožniki preko
4000 din. Crnivšek tudi pripoveduje, da
je delal v družbi z zloglasnim Crepin-
pinškom ter da se je od Crepinška na-
učil vlomov, ki jih navadni vlomilci
ne poznajo. Crnivška, ki Ima 30 pred-
kazni, so že v sredo izročili okrožnemu
sodišču v Celju.
1 Silna nevihta je divjala v Laškem
in okolico okrog polnoči od 1. na 2. t.
m. Videti je bilo, kakor bi bila vsa do-
lina prenasičena z elektriko. Blisk je
sledil blisku skoraj brez presledkov in
strela je udarjala na vseh koncih in
krajih. Nikdo ne pomni tako strašnega
bliskanja in grmenja, saj so se hiše
stresale v temeljih. Strela je udarila v
salski električni daljnovod, udarila je
pri kopališču in pokvarila stroje za
črpanje termalne vode, treščilo je v ve-
liko smreko nasproti kopališca, s kate-
re je vrglo Boga daleč proč, v Debrem
je razklalo visoko jagned, treščilo je v
strelovod na dimniku pivovarne in v
strelovod na hiši g. Pleskoviča. Po ži-
cah za električni vod je sršel ogenj, da
je ljudi spreletavala groza. Nevihti je
sledila kratka ploha.
1 Sokolska tclovadna akademija. So-
kolsko društvo bo priredilo v sredo 17.
t. m. ob 20. na svojem letnem telova-
dišču telovadno akademijo, na kateri
bo nastopilo članstvo in naraščaj. Ka-
kor kažejo priprave, bo ta prireditev
nokaj edinstvenega in bo nudila Sokolu
naklonjenemu občinstvu velik užitek.
Ze danes vabimo k obilnemu posetu.
1 Mestna godba bo imela svojo obi-
čajno letno prireditev na praznik 15. t.
m. pred Sokolskim domom. Cisti dobi-
ček je namenjen izpopolnitvi instru-
mentarija in drugih potrebščin. Opozar-
jamo občinstvo na to prireditev s pri-
poročilom, da podpre to potrebno dru-
štvo.
1 Nov premogovnik. V Pojerjih poleg
Jnrkloštra pri Laškem je pričel obra-
tovati nov premogovnik, cigar lastnika
sta gg. Svajger in Erlich iz Maribora.
Rudnik zaposluje že okrog 30 delavcev
in je doslej produciral že 15 vagonov
izvrstnega premoga, ki prekaša po svoji
kvaliteti vse tukajšnje vrste. Premog
se odvaža v avtomobilih na postajo
Rimske toplice. Transport stane pribliz-
no 4 do 5 din za 100 kg. Premog koso-
vec se prodaja po 30 din stot. Plast, v
kateri spodaj kopljejo, ima nad 2 m.
Premog iščejo tudi še v bližini sole na
Henini, dočim so iskanje med graščino
in Smidom  opustili.
1 Neprevidna vožnja. V pctek 29. ju-
lija popoldne se je peljal g. B. z Zg.
Rečice na motornem kolesu s precej-
šnjo brzino po Rečiški dolini. V bližini
rudniške pisarne je izgubil oblast nad
vozilom. Motorno kolo se je prevrnilo
in vleklo B. več metrov daleč po tleh.
Rudniški tajnik g. Horjak, je takoj
pritekel na mesto nesreče in
nudil ponesrečencu  prvo pomoč.  S  te-
žjimi praskami na nogah se je odpeljal
ponesrečenec sam do zdravnika. Minuto
nato se je pripeljala po isti poti ga.
Z. z Rečice s kolesom. Na istem mestu,
kakor prej motociklist, je padla tako
nesrečno, da si je zlomila levo roko. Se
od prejšnje nesreče navzoči g. Horjak
je odnesel nezavestno gospo v rudniško
pisarno, kjer ji je za silo obvezal roko
in obvestil o nesreči domače, ki so jo
odpeljali k zdravniku. Cudno je to, da
je cesta na mestu, kjer sta se zgodili
nesreči, popolnoma ravna in gladka.
1 Poskus samomora. Dne 1. t. m. je
mizarjeva žcna ga. J. M. v samomoril-
nem namenu zavžila merico lizola. Pre-
peljali so jo z reševalnim avtomobilom
v javno bolnico v Celje. Vzrok posku-
šenega samomora so očividno domače
razmere. Obupanka je že izvcn nevar-
nosti.
1 Kino Laško predvaja v petek 5.
ob 20.30 v soboto 6. ob 20.30 in v ne-
deljo 7. t. m. ob 16.30 in 20.30 svetovni
velefilm »Romeo in Julija« z Nonno
Shearer in Leslie Howardom. — Ted-
nik. — V torek 9., v sredo 10. in v če-
trtek 11. t. m. vsakokrat ob 20.30 naj-
večje umetniško delo filmske industrije,
nepozabni film Grete Garbo in Roberta
Taylorja »Dama s kamelijami«. Predigra
Hrastnik
h »Zdravo!« V 20 letih osvobojenja
se gotovo ni zgodilo, da bi moralo so-
dišče obravnavati zadevo zaradi pozdra-
va »Zdravo!«, kakor je bil primer iz
Laškega. Ta primer nam izpričuje, da
razmere v času, v katerem živimo niso
zdrave. Zadeva, ki jo je moralo obrav-
navati sodišče, porazno vpliva na mla-
dino. Saj je vendar naša sveta dolžnost,
da mladini nudimo vse ono, kar je naše,
domače in narodno. Ce bomo mladino
odvračali od tega, s čimer dajemo izra-
za svojim narodnim čustvom in kar
raoramo smatrati za dragoceno narod-
no svetinjo, moramo reči, da grešimo
sami nad seboj in nad narodom. Zgodo-
vina pa bo takšno početje obsodila.
Spomnimo se nazaj, tudi daleč v pred-
vojno dobo, in poglejmo, kako smo po-
zdravljali kot otroci in odrasli. Solarji
so smeli pozdravljati svojega učitelja
z »Zdravo!« Kmečko prebivalstvo je
ta pozdrav splošno uporabljalo. Kadar
je prišel sosed ali soseda v vas k so-
sedu, se je navadno glasil pozdrav
> Dobro jutro«, »Dober dan« ali pa »Do-
ber večer«, pri odhodu pa »Ždravo« ali
»Zdrav' ostanite«. To so spomini na
case, ko so narodni nasprotniki odvze-
mali mladini, kar je narodnega in ji
vsiljevali tuje. Iz gori navedenega sle-
di, da ne znamo ceniti svobode, da se
pojavlja strankarska strast tarn, kjer
se nikakor ne bi smela. Taki pojavi
utegnejo roditi slabe posledice. Pusti-
mo mladini vse, kar je lepo in koristno
za narod in državo!
h Običajni živinski in kramarski se-
jem na Dolu, ki bi bil moral biti pre-
tekli ponedeljek, se ni vršil zaradi prc-
povedi oblasti, ker se je pojavila v
občini med govejo živino slinavka in
parkljevka.
Radeče
r Dvc nesreči. Ko se je peljal 17-letni
sin kočarice Karel Fonda iz Zeleznika
pri Radečah v sredo zvečer s kolesom
proti Radečam, ga je prehitel neki ra-
deški avtomobil,   ga  odbil  in  sunil    v
ZATO
ker je bonbon
o d I i 6 e n
ga  mnogi  potvarjajo
Paziie in
odklanjajte
P O TVORBE
Stran 6.
»NOVA    D O B A«
Stev.  32.
jarek. Fonda se je pri padcu poškodo-
val po vsem telesu. Istega dne je padel ^
14-letni posestnikov sin Alojz Starina
z Jelovega pri Radečah pri obiranju
hruške z drevesa in si zlomil levo roko.
Ponesrečenca se zdravita v celjski
bolnici.
Podceti*tek
Tajnikovanje
Potlčetrtek, 5.  avgusta.
Pravijo, da ima vsak svetnik roke k
sebi obrnjene. Tudi naš g. občinski taj-
nik se menda drži tega pregovora. Ze
v mesecu juliju si je preskrbel za pri-
vatno uporabo 16 m:t bukovih cepanic
in si jih dal pripeljati iz obcinskega go-
zda. Nihče se ne bo razburjal, če so
bila drva res prvovrstna, kakor se za
obcinskega tajnika spodobi. Vendar pa
ne sine misliti, da je res, kar govorijo
ljudje, da je dobil drva »kar tako«.
Naš občinski tajnik je namreč mož, ki
ne mara ničesar »kar tako«. Prepricani
smo, da je plačal drva po primerni ceni.
Ce morda še ni plačal drva, pa jih še
bo, saj ne gori. Tako je torej vse v
redu.
Prosimo pa g. tajnika, da bi pravo-
časno preskrbel drva tudi občinskerrm
revežu, ki bi bil v zimi 1936-37 od mra-
za umrl, če bi mu dobri ljudje ne bili
dali drv. Tega reveža je tajnik v ob-
činski pisarni odpravil s trdimi, vse prej
ko tolažilnimi besedami, čeprav trdi
tajnik, da nikoli nobenega ne nahruli.
Ubogi starček je to pred pričami jokaje
pripovedoval in obupno prosil vsaj za
malenkost drv. Sele na splošni pritisk
in posredovanje tržanov na sreskem
načelstvu se je tajnik omehcal in dal
revežu p^'peljati najpotrebnejše. Pre-
teklo zimo pa revež sploh ni dobil go-
riva od občine. Kje je enakopravnost,
kje socialni čut? Naš tajnik se zaveda,
da lahko kot županov brat tudi koman-
dira po našem trgu in naši občini, se-
veda indirektno in z zavarovanim
hrbtom.
Ni nam znano,  zakaj  pristojni  čini-
tclji dopuščajo, da je županov brat ob-
enem tudi občinski tajnik, Mnogo ljudi,
ki ima zares maturo, mora čakati leta
in  leta  na  primerno  službo   ter  živeti
v skrbeh in pomanjkanju,  dočim    naš j
tajnik kot županov brat in sin ene naj- j
bogatejših kmečkih hiš v občini oprav-
lja službo, ki bi jo lahko opravljal kak ;
siromak, ki ima maturo. Omenjamo tu-
di, da je tajnikova žcna učiteljska moč
in  da imata torej mož in žena stalen j
zaslužek.
Mimogrede še to: Odkar prihaja
»Nova Doba« v Podčetrtek, nosi naš
tajnik črne očali, tudi takrat, kadar
ni solnca. Najbrž mu ni znano, da vse-
buje »Nova Doba« nevidne žarke, ki
prizadete tudi skozi še tako črne očali
bodejo v oči in povzročajo solzenjo.
Drugim pa »Nova Doba« nie ne škodn-
je, tudi če nimajo očalov, marveč jim
samo koristi in jim odpira oči.
Imeno
i Skandalozno popravilo ceste. Na na-
šo intervencijo je občina po nalogu
sreskega načelstva popravila občinsko
cestov Imenski gorci, ki jo je bil plaz
raztrgal. Občina je res popravila cesto
— toda kako! Zdi se nam, da je izvr-
šila občina to popravilo le zato tako po-
vršno, da bi nas jezila in nam škodova-
la. Skoduje pa s tern dvojno, ker bo po
prvem večjem nalivu cesta zopet tak-
šna, kakor je bila pred popravilom, in
ker bodo zaradi tega stroški dvojni.
Kakor rečeno, smo mnenja, da je hotela
občina metati prizadetim posestnikom
polena pod noge, kajti gospodje pri
občini vendar ne morejo biti tako ne-
vedni, da bi jim ne bilo znano, da tako
popravilo ceste drži le do prvega večje-
ga naliva in da bo potem še več dela
in stroškov. Ce tega ne vedo, je pa
zadnji čas, da jih oblast razreši. Go-
spodje, ne igrajte se z našim občin-
skim denarjem in imejte pred očmi, da
bomo gotovo še nekaj časa živeli, zato
bi Vam utegnilo ubogo, obupano in
vsestransko tepeno ljudstvo z dragimi
obrestmi poplačati Vase delo!
Zdravilo, ki je prineslo
izumitelju plemiški naslov
Veliki predeli na zemlji žalibog še
danes trpijo vsled malarije. V starem
veku pa je bila malarija še bolj razšir-
jena in vsled nje so trpele dežele, o
katerih lahko danes rečemo, da so reše-
ne tega hudega trpljenja. Zato je mo-
gel neki Robert Talbor konec 17. sto-
letja doseči v Angliji in Franciji velik
uspeh z uspešnim zdravljenjem s po-
močjo svojega »arkanuma«. Angleški
kralj Karel II., ki ga je ozdravil štiri-
dnevne mrzlice, mu je 1. 1678. podelil
naslov viteza. Ko je prispel Talbor po-
zneje v Francijo, je vzbudil tarn veliko
zanimanje s tem, da je ozdravil presto-
lonaslednika, sina Ludvika XIV., in
mnoge druge visoke osebnosti, mod
p.jimi vojvodo Burgundske#a in vojvo-
do Anzuskega, grol'a Berryja in gospo
Coligny. Ludvik XIV. je naročil, da se
od Talbora odkupi skrivnost njegovega
zdravila in kraljeva nečakinja, španska
kraljica Luiza Orleanska je pozneje
imenovala Talbora za svojega osebnega
zdravnika. Talborov »arkanum« je bil
preparat skorje kina drevesa. Ta skorja
je bila uvožena v Evropo šele kratko
pred tem, a je, kakor smo videli, kma-
lu prišla v pomembno uporabo.  Danes
P. EL:                                                                               i
V                                                                                                                     I
Smarska dolina pred     !
sto leti                I
(Dalje.)                              j
Od  vznožja  do vrha  naštejemo     13 |
kapel, ki nam  kažejo  navadne  zgodbe I
iz trpljenja Zveličarjevega.  Kapele    so
vse zidane iz kamna, z oltarji, mreža-
mi,  čednimi freskami na zunanji stra-
ni in v notranjosti z dobro napravljeni-
mi kipi iz lesa ter se prijetno razliku- '
jejo   od   drugih   kričečih,   pifeobloženih ;
in že strašnih slikarij in rezbarij, ki jih
najdemoi tako pogosto  v slovenski de-
želi.  Prva kapela  ima  letnico  1758  in
vzbuja mnenje, da so breg krasili    od
zgoraj   dol,   ker  najdemo   višje   zgoraj
starejše letnice. Ze od prve kapele uži-
vamo prost razgled preko vasi in rav- j
nine za njo.  Ce  človek  tako stopi na j
kamnato prižnico,  ki stoji  ob  eni teh [
kapel, in se ozira po hribu in velikem
prostoru do vasi in si misli, da je vsa
ta pokrajina živa od tisoč in tisoč ljudi,
ki se zibljejo na prstih in z ramo  ob
rami poslušajo tolažbo, ki jo vsrkavajo
kot bogato plačilo za trud večurne poti,
da jo ponesejo kot popotnico za dolgo
dobo celega leta  domov,  mora postati
navdušen za svete pravice    duhovnika,
ki z močjo svoje besede vpliva na ti-
sočglavo množico, ter se spomniti    na
Jana Kapistrana, ki je navdušil Dunaj
s tujo, latinsko govorico, in na Marka
Avijana, ki mu je pred odločilno bitko
za Dunaj stregel sam kralj Sobieski pri
sv. maši! Koga ne prevzamejo take sli-
ke v solnčnem okviru božjega sveta,
kakršen je tukaj, ko zagleda na oni
strani vasi pokopališče, žalostno zna-
menje naše smrtnosti, ki prinaša k
vsaki. slik,i našega življenja svojo
barvo ?!
Take občutke neseš skoraj do vrha,
ki ga dosežeš počasi po ovinkih in stop-
nicah v kratki polovici ure. Se pod vr-
hom ne obstaneš brez zacudenja pred
podobo Križanega v sredi med obema
razbojnikoma. Podobe so izrezane iz
lesa in poslikane in so, zlasti podoba
Odrešenikova, prave mojstrovine. Nav-
zlic hitro razpadajoči snovi, iz katero
jih je umetnik oblikoval, so še dobro
ohranjene, ker so obrnjene proti suhe-
mu severu in zaščitene pred vlažnim
in mokrim jugom s steno, ki je posli-
kana s freskami, ter s hribom, ki sc
še vzpenja zadaj kvišku.
Na desni strani so zaprte svete stop-
nice, po katerih se vzpenja pobožni ro-
mar le po kolenih, zaradi njihovega po-
sebnega posvečenja, ker so v njih vzi-
dani ostanki svetega Križa in delci sve-
tih mož in žen. Na spodnjih vratih nam
pove napis, da je to posebno papeževo
dovoljenje iz leta 1746., na vzhodnih
vratih pa je letnica 1747. Ta vrata vo-
dijo naravnost h glavncmu oltarju, ci-
gar slika »Kristusova kri« je res prava
umetnina, najbrž iz benečanske sole.
Zaradi miline barv in živahnosti kolo-
rita in pravilnosti navidez lahke risbe
bi jo najraje prištel med Palmova dela.
Obiščite 7. MflRIBORSKI TEDEN
od 6. do 15. avgusta 1938
Polovična voznina na železnicah od 4. do 17.  avgusta   1938. — Veliki
narodni tabor dae 14. avgusta 1938 — Jubilejna kulturna razstava
ob priliki proslave 20-letnice Jugoslavije v Maribom — Velika
gospodarska in kulturna revija
Industrija - Tekstil - Trgovina - Obrt - Kmetijska razstava - Razstava
cest - Tujskoprometna razstava - Fotoamaterska razstava - Filateli-
stična razstava - Gostinstvo - Vitiska pokušnja - Ženska ročna dela -
Razstava narodnih noš iz vseh krajev države - Razstava „Nanos" - Čebelarska razstava
- Razstava malih živali - Koncertne in gledaliSke prireditve - Sportne  prireditve - Vese-
lični park na razstavišču itd.
Mariborski otok, najlepše kopališčc v Jugoslaviji... Zeleno romantično Pohorje...
Vinorodne Slovenske gorice... Gostoljubni, lepi A&aribor —  Vas   vabijo!
Pozor
bicikiisti!
Vsak kupec  kolesa je  zavarovan  za slučaj nezgode za
din lo.ooo- in za slučaj smrti za din lo.oocr-
Poslužujte se te ugodne prilike in kupujte kolesa le pri tvrdki
ANTON   BREMEC,  CELJE Mikiošifeva
Velika izbira
koles!
Prodajam tudi
na obrcke!
se sicer skorja kina drevesa ne uporab-
lja vec proti mrzlici, toda njena glav-
na sestavina, kinin, predstavlja najza-
nesljivejše sredstvo proti malariji.
Odbor Draštva narodov za pobijanje
malarije priporoča za zdravljenje dnev-
no dozo 1 do 1.2 grama v 5—7 dneh,
kot zaščito pa dnevno dozo 0.4 grama
v vsej sezoni malarije. Naknadnega
zdravljenja ni, marveč se vse recidive
zdravijo na isti način.
PREKLIC
Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene
v gostilni Špeglič v Celju proti g. Leopoldu
ViSnarju, ter se mu zahvaljujem za odstop
od tožbe.                    Rojo Ivan! Celje.
Zaradi selltve se pooenf prod a i
1 kopalna banja(emajlirana),kompletna spal
nica (hrastov les), 1 salonska garnitura sta-
rinska, otroška posteljica, 1 omara,   1 pisal-
ni stroj itd. Vprašati: Celje, Cesta na grad 2/1.
Opozorilo
Opozarjam, da  ne  plačam nobenih dolgov,
ki bi jih kdorkoli napravil na moje ime.
Savodnik Alojzija por. Beneš
Celje * Maribor
Hmeljarna v Zalcu
r. z. z o. z.
Vabilo
k
redni glayni sliupščini
ki se bo vršila
dnc 14. avgusta 1938 ob \'29. dopoldne
v prostorih Hraeljarne v Žalcu
s sledefim dnevnim rcdom:
1.  Poslovno poročilo.
2.  CitanjG revizijskega poročila.
3.  Račun in bilanca za poslovno leto 1937/38.
4.  Uporaba čistega dobička.
5.  Prenos zadruge v družbo z omejeno zavezo.
6.  Nasveti po § 23., odst. 2 zad. pravil.
Ako pa ni  zadostno   število  zadružnikov
navzočih, se vrši   pol   ure   pozneje  z istim
dnevnim redom druga glavna skupščina, ki
je sklepčna brez ozira na  število   navzočih
zadružnikov.
2a I ec, 2. avgusta 1938.       NačeDstvo.
Strojna pletilnica
flntonija Pongračič — Celje
vljudno naznanja svojitn cenj. odjemalcem,
da se je preselila z Broga na Slomskov
trg št. I, tik fame cerkve, ter se za na-
daljnjo naklonjenost toplo priporoča. Spre-
jenia naročila po meri in vsa popravila.
2.500 din
potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno
doma. Pišite : »ÄNOS«, Maribor, Orožnova.
Dvosobno stanovanje
se odda s 1. septembrom.   Vprašati:  Mari-
borska c. 23 ali Prečna ul. 8.
Dve moški kolesi
skoraj novi, se ugodno prodata.  Poizve  se
v Celju.HCanAarjeva c. % II. n. levo.
Prazna velika sotoa
separirana, parketirana se s 1.  septembrom
odda boljši mirni stranki. Poizve se   Celje :
Cankarjeva c. 4, 11. n., levo.
Stalno bin am v Zagrebu
Zaradi tega prodam
v Celju, Zavodna 40, takoj enodružinsko hišo
s 1009m- vrta, 5 min. od postaje, brez prahu,
Vodovod, elektrika, kanal. Možnost nad-
zidave I. nadst. Primerno za upokojenca ali
pa za večjo družino. Cena je 75.000 din.
Ni potreben ves denar. Ponudbe na:Horvatp
Zagreb, Streljačka 5.
Iščem čisto
ppazno sobo
s posebnim vhodom v mestu.  Pismene po-
nudbe na upravo lista pod »Mesto«.
Večja meblovana soba
se odda boljšemu gospodu. Naslov v upravi
lista.
PRODAM
>Rekord« peč za sobo velikosti 100 m3. Na-
slov :   Celje, Mariborska c.   9/1.
Deklica v 16. letu, krepka, poštenih staršev,
ki ima že 7 mesecev učne dobe v specerij-
ski trgovini, želi mesto   vajenke v
mešani  trgovini.  Cenj.  ponudbe na upravo
lista  pod »Vajenka«.
Hiia v Celju
prostorna, z dvoriščem ob prometni ulici v
središču, se odda v najem ali proda. Pri-
pravna za trgovino, pekarno, večja skladišča
ali delavnice in stanovanja. Naslov v upra-
vi lista.
Zakuhanje sadja in sočiuja
so najboljši
„Weckovi<( kozarci in
aparati
Dobitejih v trgovini z železnino
Jos. Jagodič,   Celje, Gubčeva   ul. 2
Cenik zaston]. - Kuhinjska posoda. - Jedilno orodje.
Rimske toplice Vas vabijo
na IZIBl • Na preurejeni hladni,
razgledni gostilniški terasi boste po zmerni
ceni dobro postreženi z raznimi delikatesami,
vinom, pivom, kavo, mlekom itd. Priporoča se
Karl Loibner, gostilna-trgovina Rimske ftpiiee
Zelo izdatni in trpežni so
traki za pisalni stroj
znamke „Pelikan"
Vedno sveža zaloga
v  knjigarni   in trgovini  s papirjem
Franc Leskovšek
Celfe, Glavnl trg 16
Preklic
Preklicujem in obžalujem žalitve, izrečene
o rodbini Herman Franceta in njegovem
sorodstvu, ter se mu zahvaljujem za odstop
od tožbe.
Terček Marjeta, Hrib sv. Jožefa.
Zaloga
mrtvaških krst
Celje, Kralja Petra c. 28
MIZARSTVO   SPEGLIČ
Kmetska posojilnica v Celju
proda  pod ugodnimi  obročnimi  odplačil-
nimi   pogoji  več
STAVBNIH PARCEL
v izmeri 370 do 655 m2, na prostoru bivše
Pyrote v bližini Westnove tovarne.
Franjo Dolžan - Celje
Za kresijo 4
Telefon    245
kleparstvo, vodovodne instalacije
¦irelovodne naprave
Prevzema vsa v zgoraj navedene itroke spadajoZa dela in
popravila — Cene imerne — Postrcžba toina tn solfdn»
Urejuje in za konzorcij »Nove Dob««  odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan četina — Oba v Celju