*.....
Teöaj XL¥
List ljudstvu v pouk in zabavo.
tihttia vsak Četrtek in velja s poštnino vred In v Maribora s pošiljanjem na dom za celo lete 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. NaroCnina za Nemčijo 5 K, za druge !zvenavstri]*fo aeBete 6 K. Kdor hodi sam poni, plača na leto samo 3 Ko NaroCnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopo&ilja do odpovedi. — Udje „Kaide jgttkeroega druStva" dobivajo list brez posebne naročnine^ •-< Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta Štev, 5, — Rokopisi se ne vračajo, t— Upravniitvo. KoreSSc»
cesta Stev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije, a* teserate se plačuje od enoatopna petitvrsto aa enkrat 15 vin« za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj do srede zjutraj. — Ne«
zaprte roklamacije so po&inine proste.
Delati nočejo.
V	Trstu hočejo imeti državni uradniki in na-stavljenci večjo doklade. Ker jim vlada tega ni hotela takoj in v isti meri dovoliti, kakor so zahtevali, zato so začeli s pasivno resisteneo. To se pravi, uradniki delajo strogo po predpisih, ali po domače povedano, strašno leno. Pasivna resistenca se razločuje le v tem od štrajka, da pri strajku delojemalci odkritosrčno povedo, da ne bodo nič delali, pri pasivni resi-sten«i pa se kažejo, kakor bi vendar kaj delali. Zadnji cilj obema, Strajku in pasivni resistenci, pa je, da naredijo delodajalcu veliko gospodarsko škodo in ga tako prisilijo, da zviša delojemalcem plaže. Delavski stan se bori navadno odkrito, torej s štrajkom. Samo uradniški stan, brez poguma in podjetnosti, rabi obliko pasivne resistence.
V	Trstu je velik trgovski promet. Naši pridelki se nakladajo na ladje in izvažajo preko morja v tuje dežele, iz drugih delov sveta pa prihajajo zopet k nam po morju tuji izdelki. Radi tega malomarno delovanje uradnikov povzroči lahko veliko Škodo. Zatrjuje se, da je naredila že prve dni pasivna resistenca okoli 1 milijon kron škode.. Brzojavi imajo zamude po 6 ur, in blago se iz ladij in na ladje silno počasi naklada, ker uganjajo uradniki vse mogoče sitnosti.
Uradniki torej nočejo delati! Zares lepe razmere imamo že v Avstriji. Ce bo Šlo tako naprej, potem bon») Še doživeli, da orožniki ne bodo hoteli loviti tatov, sodniki ne soditi morilcev, politične oblasti ne raapisovati volitev, le eno delo si bodo uradniki Še brezdvomno ohranili, da bodo sprejemali davke in si izplačevali plače.
Ljudstvo je nasproti uradnikom delodajalec, u-radniki so delojemalci. Razmerje med ljudstvom in u-radništvom je v bistvu isto, kakor med gospodarjem in hlapcem. Le da so denarne razmere uradnikove dandanes neprimerno boljše urejene. Ljudstvo skrbi za uradnike boljše, kakor gospodar za svojega hlapca, skrbi kakor oče za svoje otroke. Vsaki mesec jim plačuje vnaprej njih delo, skrbi za njih starost s pokojnino, oskrbuje njih vdove, tudi na otroke ne pozabi, dokler so mladoletni. Avstrija ima na leto približno tri milijarde izdatkov, eno tretjino, torej eno milijardo plačujemo za uradnike.
Kadar Štrajkajo ubogi delavci, pošlje vlada žan-darje in policaje, da varujejo bogate delodajalce. Ako bi obrtnik Štrajkal in ne hotel plačevati davkov, bi ga s silo pripravili k temu. Ako bi kmet ne hotel dajati meščanom in tovarnam živil, bi ga oropali, ali pa si naročili preko njega živila iz drugih držav ter se ne zmenili za to, četudi kmet na tak način pogine. Rar
dovedni smo, kako bo spravila drŽava svoje nezadovoljne uradnike v red.
Avstrijski uradniki se zadnji Čas niso izkazali kot prijatelji kmeta, ampak naravnost kot njegovi sovražniki. Kmetu zvenijo še po ušesih grdi kriki urad-ništva po odprtju mej, po argentinskem mesu, po zvišanju plač v najbolj neugodnih gospodarskih letih. Tudi v uradih, posebno, kjer sedijo naši narodni in verski nasprotniki, se ti ljudski uslužbenci vedejo mnogokrat, kakor bi kmet, obrtnik in delavec bili milostno nastavljeni, ne pa narobe, kakor je v istini.
Mogoče, da zvenijo naše besede precej rezko. •Toda, resnične so. Avstrija je v nevarnosti, da (»stane uradniška država. Zgodovina nas uči, da ni večje nesreče za ljudstvo, kakor kjer vlada uradništvo. Zato je treba ljudstvo pravočasno opozoriti na nevarnost. Med nas se mora zopet vrniti ljubezen in spoštovanje do onih stanov, ki delajo, ki se borijo z naravo, ki skrbijo za narodovo bogastvo, ki ustvarjajo nove gospodarske vrednosti. To so trgovci, obrtniki, kmetje in delavci. Kdor ljubi ljudstvo, naj Širi to ljubezen in spoštovanje vsepovsod.
v
Štajerska dežela.
Dobili smo prve podatke o ljudskem štetju. Govore sedaj Še samo o Številu ljudi. Štajerska je štela z 31. decembrom 1910 1,430,308 prebivalstva. Pred 10. leti jih je bilo 1,347.148, torej znp^a prirastek 83.160, ali 617 odstotkov. Na splošno nara Številke pravijo, da se je prebivalstvo v mestih in trgih zelo pomnožilo, na deželi le malo, ali pa je celo nazadovalo. Tako je nazadovalo število ljudi od zadnjega ljudskega štetja v teh-le okrajih: Sv. Lenart v Slov. gor., nemški Lonč, Gor. Wolz, Konjice, Ivnik, Gornji Grad, Maren-berg, Šmarje pri Jelšah, Voitsberg In Slovenji Gradec. Jako hvaležni bomo svojim^somišljenikom, če nam iz prizadetih okrajev, kjer je število padlo, razložijo globlje razloge te žalostne prikazni. Skupen razlog je pač slabo stanje kmečkega stanu, vsled kojega se ljudje izseljujejo in prej-eljujejo, a vsak okraj ima tudi svoje posebne okrajne gospodarske razmere, ki vplivajo na gibanje ljudstva. V naslednjem podamo natančnejše podatke zadnjega ljudskega Štetja na Štajerskem.
Pol. okraj Celje	111.871	116.775	+	4.904	+	4-4
in sicer i-,od. okr.:						
Celje.....	39.766	42.3'šl		2.615	|	66
Vransko ....	10.887	11.112	+ .	275	+	25
¡>maije pri Jelšah	18.170	17.426	—	744	—	4-0
Gornji grad .	15.717	15.293		424	—■	2-7
Laško	27.381	30.563	+	.3.182	+	11 6
Sod. in pol. okr. Konjice	22.208	22.018	—	190	—	0-8
Pol. okraj Ljutomer	26.791	27.552	+	761	+	28
in sicer sod. okraj :						
Ljutomer ....	14.154	14.694	+	540	+	3-8
Gornja Radgona .	12.637	12.858	+	221	+	1-8
Pol. okraj Maribor .	89.585	93.918	+	4.333	-f	4-8
in sicer sod. okraj :						
St. Lenart v SI. g. .	17.592	17.568	—	24	—	01
Maribor ....	52.602	56.815	+	4.153	+	7-9
Slov. Bistrit«».	19.331	19.535	+	204		11
Pol. okraj Ptuj	79.741	81.725	+	1.784		2-2
in sicer sod. okraj:						
Ormož ....	20.067	20.843	+	776	+	3-8
Ptuj.....	47.991	48.634	+	643	+	1-8
Rogatec ....	11.683	12.048	+	365		31
Pol. okraj Radgona	37.911	38.749	+	838	+	2.2
in sicer sod. okr.:						
Cmurek ....	22.854	23.306	+	452	+	1-9
Radgona ....	15.057	15.443	+	396	+	2*5
Polit, okraj Brežice^ .	47.966	50.204	+	2.238	+	4-7
in sicer sod. okr.:						
Kozje.....	17.786	18.248		462	+	2*6
Sevnica ....	10.779	11.449 +		670	+	62
Brežice . ...	19.401	20.507 +		1.106	+	5-7
Pol. okr. Slovenjgradeč	44.010	42.466	—.	1.544	—	3-5
in sicer sod. okraj:						
Marenberg	15.590	15.060	—	530	.—7	3-4
Šoštanj ....	14.177	14 298 +		221	+	1-6
Slovenj gradeč	14.243	13.OOS	—	1.235	—	8-0
1900
1910
Maribor mesto Celje mesto . Ptuj mesto
1910	v •/„
proti 1900
23.258 26.081 -f 2.853 + 12-1 6.105 6.385 + 280 + 4*6 3.690 4.208 + 518 + 140
politični ogled.
Mala politična naznanila.
Dne 17. lebrnurja: Pogajanja glede spo-razumljenja med Cehi in Nemci na Češkem se imajo pričeti zopet začetkom aprila. Na vspeh je malo uganja. — Listi poročajo, d» se bavi bolgarski kralj Fer-
PODLISTEK.
Materino oko.
(Slika iz življenja. Prevel Starcgcrski.)
<D«dle.>
„Materino oko!" zašepeta za nekaj hipov in pogleda plakaje k Materi božji, ki je gledala tako bolestno nanj. „Materino oko!" ponovi Benedikt trepetajo — „bodi mi milostljivo, bodi mi dobro — moje srce je bilo slabo!" In ko je opravil iskreno molitev, vstane in zdi se mu, da ga Marija prijazno in milo-veselo gleda. In ko je nadaljeval svojo pot, se mu smehlja materino oko od radosti.
Dve uri pozneje je stal Benedikt, v sredi ljudi na dvorišču deželnega gradu, in vprašanja so letela od vseh strani nanj. On je namreč sklenil, oddati zaklad in se odločil, nesti ga v ta grad. Strah in veselo iznenadenje spreleti grofa, ko mu razloži Benedikt celo stvar. Ker tatvino so opazili šele komaj sedaj, ko je oddal Benedikt zaklad. Benedikt mora ostati skozi noč v gradu in ponoviti vse pred preiskovalnim sodnikom. Zelo je bil pogosten, pohvaljen, in drugi dan je, bogato obdarjen, nadaljeval svojo pot.
Svetinjo on hranil je verno, od matere dano na pot, čuval in ljubil jo neizmerno — in ta ga je var'vala zmot.
Leta so potekla. Benedikt je dobil, akoravno ne takoj, vendar kmalu službo v eni prvih mizarskih de-
lavnic na Dunaju. V svojem rokodelstvu se je izobrazil tukaj do najvišje stopinje.
Za Benedikta so bila torej že pripravljena tla, kamor si lahko postavi svoje ognjišče, kjer lahko postane sam svoj gospod. Mnogotere izkušnje in nevarnosti so ga storile trdnega, da je ostal na pravem potu, posebno v velikem mestu, kakor je Dunaj, kjer je za mladega človeka vse polno nevarnosti. Njegova vest — materino oko, in posebno pregovor: nikdar brez dela biti — so ga obvarovale raznovrstnih izkušnjav in nevarnosti. Med tem, ko so praznovali njegovi tovariši „zaspani ponedeljek", ter pili in igrali itd., iskal je Benedikt razvedrila pri delu. Žalostne posledice nezmernosti, pijančevanja in igranja so mu kazale pravo pot
Nekega dne čita Benedikt v časnikih, da so zaprli tri agente, ki so spravljali neizkušene ljudi v A-meriko. Cele trume so spravili do Hamburga, jih tam opeharili za denarje in je pustili v veliki revščini. Z agenti so vjeli tudi neko dekle, ki jim je služila za to, da je pregovarjala ljudi. Cesar namreč ne doseže drugi. doseže gotovo ženska . . . Benedikt bere in obledi; — po popisu oseb je spoznal, da so to isti agenti, ki so hoteli tudi njega vloviti. . •
Ko je Benedikt za nekaj tednov }>ozneje stal pri oknu, zasliši v nasprotni kavarni krik. Mnogo ljudi se zbira pred okni in vrati, dokler ni prišel policaj, ter odpeljal tri sleparje-igralce. Pa kako se začudi Benedikt, ko zagleda v teh sleparjih .onega lepega, nežnega mladeniča, ter onega gozdarskega pomočnika, nam že znana od pivega dogodka Benediktovega potovanja.
Skoro bal se je Benedikt, da sta ta dva jetnika izdala tudi njega pred sodnijo, ker ga je kmalu potem dal poklicati preiskovalni sodnik. Tukaj je izvedel, da to niso le sami sleparji, ampak tudi tolovaji, koji so v oni noči zagrebli zaklad, katerega je potem spravil Benedikt na dan ... Ti lopovi so se potepali okrog, znani pod raznimi imeni. Tudi sedaj so enemu agentu izmaknili iz žepa veliko svoto denarja; a pri tem so jih zalotili. Preiskava je dognala dolgo vrsto zločinov, med njimi tudi umor. Kar se je tikalo Benedikta, je bil le samo priča zavoljo onih zakladov . . .
Nekega dne korači Benedikt po novi delavnici in pregleduje razne stvari. Pred kratkim je postal mojster. Za plačilo za dolgoletno službo je dobil od svojega mofstra, ki je bil brez otrok, del njegovega premoženja. Tudi je bilo upanje, da dobi še več. Ker mu je Šel njegov mojster tako na roko, mu ni bilo težko, osnovati svojo delavnico. Pa to Še ni bilo vse, kar ga je delalo srečnega — v zadnjem času je našlo njegovo srce tudi nekaj drugega. To je bila zala in pridna mlinarjeva hčerka v sosednji ulici.
Popisati prizore dveh ljubečih src, koja se bodo kmalu združila, bilo bi zanimivo, vendar bi porabili preveč časa in prostora. Ko je tedaj ogledoval Benedikt svojo delavnico, pomoli naglo Nežika, ali kakor so jo vsi klicali, Jagnjenka, glavo v sobo; potem pa gre tiho po prstih k zamišljenemu Benediktu, mu zakrije oči in vpraša: „Kdo je?"
„Kdo drugi, kakor moja Jagnjenka?" reče Benedikt, se hitro obrne in pristreže svojo drago v naročje ter jo poljubi. Nato je moralo slediti seveda malo zamere in zopetno sprijaznenje. Ko sta oba z roko
<H»and z mislijo, ustanoviti zvezo Bolgarske z Avstro-Ogrsko. Všled tega se jo tudi v bolgarskem sobranju iflrž. zboru} predložila predloga o izpremembi ustave, ki naj bi zagotovila kralju pravico, skloniti zveze s kakimi drugimi državami, ne da bi imel dovoljenje od sobranja, in no da bi tucli o tem obvestil sobranje. — V Arabiji se vrše vedno boji med Arabci in Turki. Po turških poročilih so vedno tepeni Arabci, ki pa jih je vedno več in vedno bolj pritiskajo Turke. Položaj Turčije je sploh nevaren.
D n o 18. f e b r uar j a: Proti krakovski policiji je ukazal notranji minister uvesti preiskavo, ker ob vseučiliških izgredih, ki so jih uprizorili svobodo-iniselci, ni hotela tako nastopiti, kakor bi morala. — Socialisti na Bolgarskem so sklenili, da se proglasi Bolgarska za republiko. V to svrho sklicujejo že shode. — V Mehiki divja revolucija Še vedno. Revolucio-narci zmagujejo. — Tudi na ameriškem otoku Haiti je revolucija. Tu pa nastopa vlada silovito. Dan za ilnem ustrele več uglednih mož. Zadnje dni so ustrelili nad 30 mož.
Dne 19. februar j a: Srbski kralj Peter se mudi sedaj v Rimu, kjer je gost italijanskega kralja. Rimski listi naglašajo, da ni pripisovati obisku srbskega kralja nikakega političnega vpliva. — V angleški poslanski zbornici pripravljajo unionisti zaradi vladnega predloga, po katerem bi se omejil vpliv angleške gosposke zbornice, obstrukcijo, da onemogočijo nameravano postavo. — Na Portugalskem še vedno ni miru. Lisabonska sodrga je ob belem dnevu razdejala tiskarne katoliških listov, ne da bi bila posredovala policija. V Oportu so imeli katoličani shod. Po shodu so pa napadli republičani katoličane. Republikanska sodrga je vdrla s silo v Katoliško delavsko društvo, kjer je vse razbila.
Dne 20.. februarja: Vojni odsek avstrijske delegacije je od mornariške uprave zahtevane kredite za dreadnoughte (boj. ladje) sprejel z vsemi proti 3 glasovom. — V Madridu na Španskem so zaprli tri anarhiste, ker so širili rdeči letak, s katerim se pozivajo na vstajo. — Med Rusko in Kitajsko je nastal resen spor, ker je prelomila Kitajska leta 1881 sklenjeno trgovinsko pogodbo. Ruske korake proti Kitajski namerava baje tudi Japonska podpirati.
Dne 21. februarja: Socialno-politični odsek državnega zbora je sklenil resolucijo, (v kateri se država pozivlje, študirati v tujih državah vprašanje, kako omejiti izseljevanje in zboljšati socialne razmere doma. Dalje se je sklenil zakon o prepovedi nočnega dela žensk pri premogokopih. — IzvrŠevalni odbor češke socialno-demokratične stranke je sklical v nedeljo skoro po vseh Čeških mestih shode pro^i zahtevam vojaške uprave. V Pragi sami se je vršilo osem socialno-demokraških shodov. — Na otoku Kreti vre zelo nevarno. Upor lahko izbruhne vsak Čas.
Razne novice.
* Umrl je dne 21. t., m. v Velenju po dolgi mučni bolezni veleč. g. Franc SmreČnik, umirovljeni župnik iz St. Ilja pri Velenju. Ranjki je bil rojen dne 25. Julija 1839 v St. Ilju pod Turjakom, v mašnika je bil posvečen kot bogoslovec tretjega letnika dne 17. julija 1. 1864. Pol leta je služboval kot drugi kaplan v Sevnici ob Savi, potem pa je sprejel službo odgo-jitelja pri rodbini grofa Brandisa v mariborskem gradu. L. 1866, je šel odtod za kaplana k, Sv. Lovrencu v Puščavi, od tam je Šel dne 20. februarja 1867 za kaplana k Sv, Juriju pod Taborom, a že 30. aprila 1868 se je preselil za kaplana v Slivnico pri Mariboru. Od tod je Šel dno 1. septombra 1869 za prvega kaplana k Sv. Martinu pri Slovenjem Gradcu, kjer je bil po smrti č. g. nadžUpnika Fr. Novaka od 3. februarja 1872 do 31. julija 1872 provizor, potem pa zopet kaplan do 20. avgusta 1872. Takrat jo bil premeščen v Vojnik pri Celju. Tam je ostal do konca sep-
v roki pregledala vse, sta še pohitela v sobo, kjer bodo tekle urice njunega, življenja zanaprej. . .
Ravno v tem trenotku postane Benedikt molčeč, spreminjajoč barve.
„Kaj ti je, Benedikt?" vpraša Jagnjenka.
Benedikt potegne z roko preko Čela in reče za nekaj časa:
„Jagnjenka, jaz sem slab sin!"
„Tega ti ne verjamem!" vsklikne ona in ga poboža po licu: rZa.ka.j bi bil slab sin?"
Benedikt molči, potem prime naglo Jagnjenko za roko in reče :
„V vsej nesreči sem mislil na svojo mater — v sreči pa jo pozabim... Jagnjenka," nadaljuje ginjeno: „Boš uslišala mojo prošnjo!"
„Da, kaj hočeš! ?"
„Ti moraš k moji materi — moraš ji nesti nekaj denarja in pismo od mene. Moraš ji reči, da sem slišal, da je boina in brez pomoči in da sem poslal tebe, da ji strežoš ... da sva pa zaljubljena in zaročena, tega ji pa na noben način ne smeš povedati — dokler sam ne pridem — in sam . . . drugo ti sedaj ne smem povedati. . ."
„Benedikt!" vsklikne Jagnjenka začudeno.
„Le čudi se, kakor hočeš," reče Benedikt in ji z vročim poljubom zamaši usta. — „Sedaj pa idi k tvojim stariŠem, jaz pridem za teboj. Za 14 dni pa pridem za teboj k moji materi, . . in Šele potem, ko pridem domov, rečeš moji materi, kdo da si ... J a z moram videti njeno oko, ali je Jasno ali kalno, ko bo izvedela to novic o!..."
(Konec prih.)
tembra 1877, ko se je preselil v BraslovČe, kjer je bila njegova zadnja kaplanija, Dne 21. maja 1882. je nastopil podeljeno mu župnijo St. Ilj pri Velenju. Tam je pastiroval blizu 26 let. Dne 12. junija 1898 je bil odlikovan, z naslovom kn, šk, duh., svetovalca. Ker so ga jele zapuščati moči, jo prosil za umirovljenje in je dne 1. maja 1908 stopil v stalni pokoj, kateregaije preživel v svoji hiši v Velenju. Neumornemu delavcu v vinogradu Gospodovem bodi žemljica lahka!
*	Iz pravosodne službe. Te dni se bodolv okrožju graškega nadsodišča razglasila imenovanja raznih sodnikov. Od teh pride dr, Riliard Selleyey (posiline-mec) iz Sevnice v Šoštanj, dr. Fran Žiher iz Kozjega v Celje, dr. Ivan Tertnik (posilinemec) iz Šoštanja v Celje, dr. Marimč (posilinemec) iz Ptuja v Celje, dr. Jos. Fischinger iz Gornjega Grada v Sevnico. Na svojih mestih postaneta stalna sodnika Anton Zdolšek iz Laškega trga in Franc Tiller iz Gornjega Grada, Okrajni sodnik dr. Zangger v Rogatcu je imenovan za sodnega svetnika istotam. Dr. Rudolf Tschech pride iz Celja v Velikovec za okr. predstojnika, dr. Jurij Račič pa iz Celja v Konjice. Za sodnike so imenovani: dr.. Josip Tombah za Kozje, dr. Kurnik pa za Sv. Lenart v Slov. gor.
Iz šole. Na trirazredni ljudski šoli v Rogaški Slatini je razpisano mesto .definitivnega učitelja. Prošnje do dne 10. marca na krajni šolski svet v Rog. Slatini., Šola je v prvem plačilnem razredu. Učitelj ima na razpolago prosto stanovanje in kurjavo. — ,V Vojnikiu pri Celju je na tamošnji trirazrednici z nem Škim učnim jezikom razpisano mesto provizoričnega ali definitivnega učitelja. Prošnje do 2. marca na krajni šolski svet v Vojniku. Služba se nastopi dne L maja 1911. — Na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Lovrencu nad Mariborom se razpisuje mesto definitivnega učitelja ali učiteljice z normalnimi dohodki II. plačilnega razreda. Prošnje do 15, marca 1911 na krajni šolski svet pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Dokazati se mora znanje obeh deželnih jezikov.
Uredniški mesti. Prazno je mesto drugega u-rednika in upravnika pri uredništvu „Straže" in pa mesto urednika pri „Slov. Gospodarju". Prošnje se naj kmalu vpošljejo.
*	Dnnajčani za časopisje. Velikanski shod so priredili Dunajčani dne 19. t. m., na katerem so se navduševali za razširjanje katoliškega časopisja. Poudarjalo se je, da je kljub temu, da je politično v krščanskih rokah, Dunaj na Časnikarskem polju vendar še močnejši glede liberalnega, kakor krščanskega Časopisja. Pozivali so duhovščino, katoliška društva, pobožne družbe, poslance in voditelje, naj store vse za, povzdigo in razširjenje katoliškega Časopisja. Na zborovanju je bilo tudi mnogo katoliškega plemstva. Nauki, ki so se dajali DunajČanom, veljajo tudi za nas. Proč z vsemi liberalnimi listi, naj že bodo nemčurski, slogaški ali narodno-napredni! Razširimo in okrepimo katoliško časopisje!
*	Obstrukcija v deželnem zboru dela tudi Nemcem sedaj že mnogo preglavic. Postajajo bolj ponižni. Le ptujski Linhart Še pred Šnopsarji in nemškutarji rohni in divja proti slovenskim poslancem. Toda tudi to rohnenje ne bo premotilo treznega) slovenskega ljudstva. Kar zagovarja „Štajerc", to je gotovo samo nemškim meščanom in uradnikom v korist, nikdar pa kmetom. Poštenim Nemcem pa se odpirajo oči, ker u-vidijo, da se godi Slovencem krivica in da je torej obstrukcija dobro utemeljena.
*	Kako lažejo. Da bodo naši somišljeniki zopet na enem slučaju videli, kako propali ljudje so Štajer-cijanci, prinašamo „Štajerčevo"1 poročilo o našem šent-lenartskem shodu. Dobesedno piše: „Klerikalni hujskači so zborovali v št. Lenartu za zaklenjenimi vrat-mi v varstvu 14 orožnikov. Dva poslanca sta prišla, in Še urednik Kemperle jima je moral pomagati. Pred slovenskim ljudstvom pa so jih morali braniti bajoneti . . ." Take lažnjive pokveke hočejo biti vzgojitelji našega ljudstva. Kjer se jim ljudstvo prepusti, od tam dobivamo šnopsarje, pretepače in morilce. „Štajerčev" duh je za naše kraje prava črna smrt.
*	Nepristransk glas. Ker so slovenski poslanci dosegli na Dunaju v vseučiliščnem vprašanju, kar se je pri zahrbtnih spletkah gotovih vladnih Špijonov in pri vednih napadih od strani |liberalnih Cehov sploh dalo doseči, so liberalni listi napadali seveda naše poslance, no pa liberalnih slovenskih, ki so izdajali ves čas vladi taktične skrivnosti ter že po leti vrgli puško v koruzo. Nepristranski, v Gorici izhajajoč list „Gorica", piše: „Zdaj pa poglejte slovenske, takozvane ..napredne" liste „Slov. Narod", „Sočo", „Edinost"! Vsa ta ..napredna" trobila molčijo popolnoma o postopan ju Plojevega kluba ter napadajo zaradi opustitve obstrukoije samo le Slovenski klub in slovenske „klerikalce". NajnesramnejŠe piše v tem pogledu tržaška ¿„Edinost". Tirade tržaiškega lista so le grda komedija umetnega ogorčenja. Saj so opustili liberalni poslanci obstrukcijo ravno tako, kakor poslanci S. L. S. Vedno poštena, dostojna nadstrankarska tržaška tetka pa izliva ves svoj žolč le nad „klerikalce", Plojevega kluba pa niti ne omenja, kakor da bi ne eksistirai. Nam se ta pristranska, nepoštena pisava, to hinavsko ogorčenje tržaške „Edinosti"1 studi. Zato rečemo le toliko: Dokler bodo na Slovenskem tudi taki pristranski, lažnjivi listi delali javno mnenje, dokler bo korakal velik del jugoslovanskih poslancev v boj za nase pravice pod poveljstvom takih aktivnih dvornih svetnikov, kakršen je prožni gospod dr. Ploj: se vremena ne zjasnijo — ne „kranjcem" ne Hrvatom. — Kakor se iz tega razvidi, sodijo Plo-jev klub povsod tako, kakor pri nas.
*	V škripcih. Liberalna Glavna posojil nie a v. Ljubljani je v konkurzu. Ker je bila tudi, Zadružna-zveza oeljskih liberalcev tako nespametna, da je tam nalagala svoj denar, zato ima dr. Kukoveo sedaj v Ljubljani pri Glavni posojilnici mnogo skrbi. General propale liberalne stranke na Štajerskem Jo postal že tako ponižen, da je predlagal za upravitelja konkurz-ne mase sodnega svetnika ViŠpikarja, namestnikom pa ravnatelja naše ljubljansko Zadružne zveze, Rašica. Ko jim teče voda v usta, znajo torej tudi celjski liberalci biti prav pohlevni. Kakor slišimo, imajo liberalni Celjani v polomljeni Glavni posojilnici okoli 300.000 kron. Strašno lahkomiselno so ravnali ti gospodje z ljudskim denarjem.
*	Proti zajcu. Vlada na predlog sedanjega nezmožnega poljedelskega ministra barona Widmanna, ni hotela potrditi lovskega zakona, kakor so ga sklenili naši poslanci v kranjskem deželnem zboru. Vsled tega jo dr. šusteršič v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora dne 18. t. m. ostro napadal vlade in poljedelskega ministra. Rekel je: „Žalostno je. 'da-imamo samo v Avstriji poljedelskega ministra, ki ne ve, kako težko živi naš kmet, kako mu dela zajec občutno Škodo, ministra, ki se, namesto da bi branil in Čuval koristi poljedelca, zavzame za zajca." — Kranjski deželni zbor je sklenil v isti seji lOmilijonsko posojilo za zboljšanje kmečkih posestev ter dal podporo za gospodarske zadruge.
*	Vojaške premembe. Izvedeli smo, da se na pomlad 1, 1912. najbrže premesti pešpolk št. 47 iz Gorice v Celovec, kranjski polk Štev. 17 pride iz Celovca v Gorico, tržaški 97. polk pa odide najbrže na O-grsko. To je predlog kornega poveljstva, sedaj se nahaja predlog v ministrstvu, ki se pa še ni odločilo.
*	Poziv. Slovenski rudar Franc Zaje iz Muljave pri Zatičini, faro Št. Viel na Dolenjskem, stanujoč JosefstraBe št. 2, P. Hamborn, Rheinprovinz, išče svojo mater 451etno Marijo Zaje iz Muljave, ki gotovo kje služi. Sin je od nekaj mesecev vdovec s štirimi otročiči ter na tujem v veliki zadregi in bi rad vzel svojo mater k sebi, pa je nikjer ne more najti! Kdor ve za njo, se uljudno prosi, da naj sporoči njon naslov sinu ali rektorju Köster, v Ilambornu, Rheinprovinz.
Za obmejne Slovence se je nabralo na predlog. Marije Valenko, Šivilje v Cunkovcih, na svatbi Lovrenca Janžekoviča in Marjete Petrovič v Prvencih' 7 K 27 vin. Mladina poročencema želimo v novem stanu veliko sreče.
Za Dij. kuhinjo v Mariboru je prejel mariborski odvetnik dr. PipuŠ v kazenski zadevi A. Florjan-čič proti A. Jagerju dogovorjeni znesek 20 K.
* Za „Slov. Stražo" je darovat g. Jakob Pirtoäek ob priliki svoje zaroke z gdč. Jerico Klanjšek SOO obrabljenih znamk. Živel t
Mariborski okraj.
m Maribor. Med Gradcem in Mariborom se bo-deta vpeljala s 1. majnikom dva nova vlaka, in sicer bo odhajal vlak iz Gradca, ob 7, uri 40 minut zvečer in iz Maribora vi Gradec ob 11. uri 30 minut zvečer. — Zasebno Štetje ljudstva so izvršili Slovenci v Mariboru in našteli okoli 8000 zavednih Slovencev. Vseh -Slovencev v Mariboru, zavednih in nezavednih, je gotovo nad 14,200. ' Mestni urad pa je naštel same 3817 Slovencev.
m Sv. Marjeta na Pesnici. Dne 15. t. m. je v Gospodu zaspala gospa Magdalena Valentan, previ-dena s sv. zakramenti, po kratki in mučni bolezni, v, 61. letu svoje starosti, N. v m. p.!
m Sv. Trojica v Slov. gor. Kam plovemo? V žrelo nemškutarjev, v brezno narodnega in verskega propada. Bil je nekaj časa mir pri Sv. Trojici, Mislili smo že, da je „Stajerc" umrl, da je ptujska krota v tej zimi zmrznila ali pa se potopila v Žerjavcili v Schiitzovi slatini; toda zelo smo se motili. Komaj je odpotoval od nas glavni agitator in razširjatelj ptujskega „Štajerca", že se je našel njegov vredni naslednik v podobi Čevljarja H., ki z neverjetno drznostjo očitne prodaja in vsiljuje ljudem ob nedeljah in praznik lažnjivega „Štajerca". Žalostno, da moramo videti in slišati, kako se pri nas kar trgajo za ta, list, med tem, ko so začeli „Slov. Gospodarja", ki je pošten katoliški list, opuščati in zamenjavati. Ali šteto slovenski, katoliški možje, kmetje slovenskih goric, vsaj taki hočete biti, ako vam je laž ljubša in slajša, kot resnica? Pozivamo pred vsem kot uplivne in glavne činitelje čč. oo. frančiškane, da delajo z vsemi močmi proti tej nesramni narodni in verski gonji. To je njih dolžnost. Ce se ne motimo, se je ravno od čč. oo. frančiškanov, ali vsaj pod njih vodstvom, ustanovilo pred leti Kat. izobr. društvo. Pa to, kakorise nam dozdeva, je zaspalo popolnoma; vsaj na zunaj ne kaže nobenega delovanja in gibanja, nobenega shoda, nobenih predavanj. To je žalostno za izobraževalno društvo, ki se imenuje celo „katoliško"! Kaj pomaga,, ako je društvo ustanovljeno, pa ne dela! Nasproiniki delajo noč in dan v dosego svojega- namena. Liberalci priporočajo in razposojujejo svoje knjige in časopise. Nemškutarji strastno Širijo-„Štajerca", prirejajo shode, veselice itd., da Širijo nemškutarijo in pripravljajo pot protestantoma. Kat. izobr. društvo pa mirno spi in ničesar ne stori! To se pravi naravnost podpirati nasprotnika! Možje trojišk.i, pokažite že vendar enkrat, da ste odločni slovenski!možje, in ne Min-kel Radi enega ali dveh navideznih mogotcev se vam pač ne bodo hlačice tresle; saj so oni odvisni od vas, in ne vi od njih. Sramotno bi bilo, da bi si dali od njih' zapovedovati, ki živijo od vaših denarjev. Ako bi pri njih ne kupovali, morajo iti Vsi beračit. Preniz-
kotno bi bilo za vas, samostojne kmete, da bi si pustili vsiljevati „Štajerca" od ljudi, kakor je sedanji, agitator tega lažnjivega lista, katerega urednik je slavnoznani Linhart, ki je pred kratkim na štajerci-janskem shodu pri Sv. Lenartu sramotil slovenske kmeto in nafte poslance ter jih pustil z bajoneti metati na cesto. Besede in dela vaših navideznih kmečkih prijateljev, kakor se imenujejo Linhartovi pristaši, vam jasno kažejo, da so vaši najhujši nasprotniki, ki varn hočejo vzeti samostojnost in vam iztrgati narodnost in vero iz srca. Torej proč s „Štajercem"! Ostanimo zvesti naročniki poštenega kmečkega lista „Slov. Gospodarja" 1
m Oor. Vol ič i na. Malokaj se sliši od te občine, pa zdaj, cenjeni gospod urednik, Vam moram nekaj naznajiiti. trosim, sprejmite teh par vrstic, ki jih hočem napisati v svarilo naši mladini. Tukaj je neka na novo ustanovljena gostilna I. Krajnc, kjer se pije pozno v noč, se prirejajo plesi in se pohujšuje mladina, kar je žalostno. Je pač slabo za gospodarja in kmeta, ki si ne ve drugače pomagati, kakor da ustanovi nepotrebno gostilno, in potem vabi ljudi, posebno mladino, s cigo-migo na ples, kjer zapravlja denar, ki bi ga lahko v prid obrnila, stariši pa se jezijo, jočejo in preklinjajo. Tako nameravajo zopet pustne dneve v nedeljo, ponedeljek in torek napraviti neko cigo-migo. Tebe pa, draga mladina, svarimo, ne zapravljaj denarja, zlatega časa in ljubega zdravja.
Dobromisleči občan.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. so Slovenci propadli, V 1. razredu jim je bila zmaga sicer že zasigurana, toda ker se liberalni notar Pr. Stupica na ljubo Nemcem ni udeležil volitve, so tudi tukaj z enim glasom propadli.
m Št. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo je imelo v nedeljo, dne 19, februarja po večernicah redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število mladine, pa tudi mož. Občni zbor je otvoril predsednik č. g. Golob. TtajniK Lilek je poročal o delovanju društva v pretečenem lelu, blagajnik Draž pa o stanju društvene blagajne. V novi društveni odbor se izvolijo župnik VraČko, župan Thaler, kaplan Golob ter posestniki: Fraiham, Draž in Lilek; za namestnika: Franc Wrus in Ignacij SimoniČ; za računske pregle-dovalce Pak Henrik, in Rozman Anton. — Drž, in deželni poslanec g. dr. K. Verstovšek je v obširnem govoru govoril o pomenu izobraževalnih društev na meji. K društvu, ki se zopet lepo razvija, je pristopilo lepo Število novih udov.
m Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo, dne 19. t. m. je imelo naše Slov. izobr društvo svoj redni obč-ai zbor. Po večernicah se je zbralo lepo Število občinstva, zlasti mnogo vrle mladine, v prostorih Peklar-jevé gostilne. Najprvo sta podala poročilo o društvenem delovanju gg. Knuplež in Kapun. Iz teh poročil posnamemo: Društvo je imelo v minolem letu 64 rednih članov, prebralo se je 484 knjig, knjižnica Štejč Žil knjig in se nahaja v prostorih g. Peklarja. Denarnega prometa je imelo društvo 436 K 76 vin. V odbor za leto 1911 so bili enoglasno izvoljeni: Her-cer Ivan, Knuplež Kari, Kapun Ivan, Ketiš Jožef. Ferlino Jurij, Menhard Ferdinand in Veingerl Ant.; pregledovalca račfunov sta: Bračko Ivan in Peklar Matija. — Nato je imel urednik Kemperle daljši govor, v katerem je pozival navzoče k živahnemu delu v društvu, ker potem bo ostal Sv. Jakob vedno slovenski, in upi nemškutarjev, ki so se včasih tako Šopirili, bodo splavali za vedno po vodi. Zbrano občinstvo je pazljivo sledilo izvajanjem govornikovim in njegove besede so gotovo padle na rodovitna tla- Naj se le trudijo in mučijo posilinemci, Sv, Jakob bo delal vedno čast Slov. goricam.
Pomiloščenje morilcev. Cesar je poniilostii morilca Franca Schorija in Alojzija Kranjca iz Vo-dol, ki sta bila dne 1. decembra 1910 od mariborske porotne sodnije obsojena v smrt na vislicah. Najvišje sodišče je 301etnega Franca Schori obsodilo v dosmrtno težko ječo. Alojzij Kranjc pa je dobil 201etno težko ječo.
m Studenci pri Mariboru. V nedeljo, dno 19. t. m. dopoldne so je vršil občni zbor Kat. slov. izobr. drufetva.¡ Društveno gibanje je bilo v zadnjem času prav živahno. Vršilo se je 10 predavanj in 1 družinski večer. Knjižnica Šteje 1065 knjig. V minolem letu se jih je izposodilo 13J8. V odbor so bili nato izvoljeni: urednik Kemperip, tajnik Leskovar, Pavlovič, fiket, Bende, PuŠnik, SobotiČ, Slamošek in pa Korže.
m Selnica ob Dravi. Dne 12. t. m. je obhajal naš velespoštovani g. nadučitelj Dragotin Kotnik s svojo soprogo Rozalijo v ožjem krogu svoje družine srebrno poroko. Dai ljubi Bog v bodoče priljubljenima včakati še tudi zlato poroko!
m Gorica. Dne 13. t. m. smo si izvolili za župana vrlega moža, pristaša Slov. kmečke zveze. Volitve v odbor so se vršile dne 12. prosinca t. 1. Bitka je bila precej huda, ker so hoteli nemškutarji iz Kerč-ne vasi, ki tudi spada pod občino Gorica, naše pristaše izpodriniti. A ni se jim posrečilo. V odbor so bili izvoljeni sami zavedni Slovenci, in sicer: v 1. razredu Franc Vodušek, Jernej Pauko, Jožef Celofi-ga, oba Antona Celofiga in Jernej Fingušt. V 2. razredu: Franc Valand, Mihael Valand, Simon Kovačič, Simon Pesek, Jakob. Kozoderc in Anton Pernat.
m Poljčane. Občni zbor našega Slov. kat.. iz-olM-aževalnega društva, ki se je vršil v nedeljo, dne 19. februarja, se je lepo obnesel. Iz poročil predsednika, tajnika, blagajnika in knjižničarja posnamemo, da se društvo vrlo lepo razvija. Lansko leto je štelo 90 udov. V novi odbor so izvoljeni gg.: Hauptman,
predsednik; Polanec, podpredsednik;, živinozdravnik Hinterlehner, tajnik; 'Ambrož, blagajnik; DetSJek, knjižničar, Alt, njegov namestnik. Za odbornike pa: Drev Pepca, Lavrenčič, Španring in Roner. Nato je mladenič Polanec v krasnem govoru priporočal mladeničem: Skrb za bodočnost, mladenka Smeh pa je navduševala mladenke za društveno in narodno delo. Končno je govoril Še Fr. Žebot iz Maribora o vzvišenih ciljih in namenih naše društvene ter mladinske organizacijo, nakar je zaključil predsednik dobro u-spelo zborovanje.
m Sv Peter pri Maribora. Jakob Horvat je nabral na veseli gostiji Franca Plohi pri. Sv. Lovrenca v Slov. gor. ca naš tabcrnakelj it K. — Hvala njemu 1 Žr eli posnemovalci 1 To je bila izvrstna misel! Ob konen pusta zadnje tri dni se < bhajajo tridne niče v čast presv. ReS. Telesu na ir.nogih krajih. Tam tudi gostij ni. Kjer pa so, Um pa bi se naj goetje sp minali tako, kakor Horvat, našega tabernakelja v čast. pres- ReS. Telesu. — Prosimo!
m Sv. Anton v Slov gor. Tukajšnje Kan bralno društvo pnredi dne 26. t. m. veselico z gledališkima predstavama „Kukavica modra ptica ali boj za doto" in „Čevljar". Igraje na«i vrli fantje in dekleta. Nastopijo tudi dernaii tamburaši. Prijatelji poštene zabave, pridite v obilnem številu cd blizu in daleč, domači in sosedje. Veselica se vrši po večernicah v šolskih prostorih. Prosta zabava pri g Amanu. Odbor.
m Jarenina. Tukajšna Dekliška sveža priredi v nedeljo 26. februarja 8v j prvi letošnji »hod. K obilni udeležbi vabi odUor.
m Slivnica pri Mariboru. Prihodrjo nedeljo dne 26. t. m. priredila bo naša Mladeniška sveža zanimivo in krasno igro „Občinski tepček". Med piaameznimi dejanji bo petje s »premlevanjem glasoviija. Ker se čisti dobiček porabi za nabavo mladeniške mtave, se vabite, da pridete v obilnem številu.
m Podova. Gospod grajščak Vinko Bachler je podaril prostovoljni požarni brambi v Podovi, ki se je pred kratkim ustanovila, 100 K. Tudi ji je ta blagi gospod odstopit brezplačno toliko zemljišča, da se je za-mogla staviti uta za brizgalnico. Za ta blagi čin mu gre najiškrenejša srčna hvala. — Štefan Pauman.
m Slov. Bistrica. Naša vrla mladina priredi na pustno nedeljo, dne 26. t m. veselico v hotelu „Avstrija1' z zelo šaljivimi igrami, petjem itd. Kdor hoče imeti p šteno razvedrilo za zelo male stroške, tega prav prisrčno vabimo. Začetek točno ob pol 4. uri. Odbor.
m V Slov. Bistrici <>( do 26. februarja ob 10. uri predpoldoe v hotelu „Avstrija" gospodarski shod, k er bode govoril e kr. okrajni komisar grscod 8ima Gall o agrarnih operacijah Ker bo ta poučni shod velikega pomena za v-e obč ne. se vsi gg žapani in interesenti dotičnih okrajev nI ju dno vabijo. Govoril bo tudi g, posL Pišek, o gospodarskih sndevab.
m Laporje Izobraževalno društvo vabi na pustno veselico, katera se vrši v društveni sobi v nedeljo 26. t. m ob 3. nri a sledečim vsporedom: 1. Rožic ne bom trgala, poje mešani zbor in sopran solo. 2 Poštna skrivnost ali začarano pismo, burka v dveh dejanjih. 3. Ven-ček narodnih pesmij, poje mešani zbor. 4. Cndna kupčija, šaloig a v enem dejanju. 5. Venček šaljivih pesmij, poje moški zbor. Na mnogoštevilno udeležbo vas vabijo laporski fantje.
Pfulskl okral
p Ptuj. Naš železniški most je baje v nevarnosti. Tehnični uradniki ptujskega okrajnega glavarstva so dognali, da. je Drava tako izpodkopala in poškodovala stebre, ki nosijo železniški most čez Dravo, da se bode moraio iste ^Opraviti že pred pomladanskimi povodnji, drugače se utegne zgoditi velika nesreča.
p Ubogi delavci vkanjeni. Iz ptujske okolice se nam piše: Jožef Ribic, oženjen Zidar iz KarČovi-ne pri Ptuju, je bil prvi delavec pri stavbenem mojstru Janezu Trauneder v Bruku ob Muri. Ko je o-pravljal za svojega mojstra naročeno delo v Kapfen-bergu na Gornjem Štajerskem, dalo mu je več delav-cel hraniti denarje, ki so si jih prihranili. Oni so se namreč na Ribiča popolnoma zanesli. Ribič pa je zapravil izročeni mu denar in je še drugim delavcem izvabil denar. Pri sodni ji v Ljubnem (Leoben) je Ribič tajil, da bi hotel komu škodovati, in se je izgovarjal s tem. da je sprejeti denar zopet drugim delavcem posodil. V smislu obtožbe ga je pa obsodila sod-ttija na tri mesece težko ječe. Tako poročajo časniki. Ta Jožef Ribič iz dobre krščanske rodbine je bil dobro vzgojen. To vsakdo zna, kdor ga pozna. Pa morebiti bi kdo vprašal: Kaj je tega Človeka spravilo tako daleč? Odgovor: Ptujska giftna krota, pa tudi njena žganjarna s svojimi tovariši-krčmarji 111 z njih 0-rodjem, s kartami, spravila je Jožefa Ribiča tako daleč, Na „Štajerca" je že od začetka naročen in ga je strastno prebiral, postal je najhujši štajercijanec in pa strasten posilinemeo Svojo ženo in svoje otroke, vse je že ponemčil, jih učil spakedrano nemščino in dal otroke v nemški šoli na Ptuju poučevati. Zdaj se pa sadovi njegove nemške kulture vidijo pri njem, pa tudi pri njegovih nemško vzgojenih otrocih, pred.katerimi so ne sliši skoro drugo, kakor kletva. Iz tega vsega se vidi, kam pride Človek, če zapusti sv. vero in se sramuje materinega jezika. Ribič Jožef se hoče tudi dičiti s svojo nemščino v svojem rojstnem kraju, ki je celo slovenski. Pa vsakdo vidi, da že njegovo ime Ribič znači, da je Slovenec, zdaj ponemčen štajercijanec. Slovenska mladina, sploh ptujski Slovenci, vzemite si za svarilen vzgled tega imenitnega nemškega gospoda Jožefa Ribič, in odprite vendar o-či, da boste videli, kam vodi „Štajerc" svoje pristaše. Eno naj Še omenim: žena tega J. Ribiča pusti z moževim dovoljenjem svojo hčerko, katera je Še komaj 16 let stara, oditi z nekim agentom daleč med svet i in sama ne ve, kam. O Ribičevih nemško vzgojenih sinovih 110 omenimo zda] nič. Žalostno dovolj, da oče in inati nedolžnim otrokom in sebi tako skrbita za bodočnost ; pa kaj takega zamoreta le Štajercijanski oče in mati. To je sad „Štajerca". Nam pa naj bo svarilen vzgled.
p Požar pri Sv. Barbari v Halozah. Tukajšnji učitelj g. Vekoslav SelinŠek si je zakuril v peč, potem pa odšel od doma. Ko pride domov, najde sobo v strašnem dimu in ognju. Le hitri pomoči se je zahvaliti, da se ni ogenj razširil. Stanovanje se nahaja v stari Šoli, ki bi bila skoro zgorela, a to poslopje je komaj par metrov oddaljeno od cerkve, tako, da je bila tudi cerkev v nevarnosti, kakor nekdaj, ko je gorelo Ogorelčevo stanovanje.
p Sv. Miklavž pri Ormožu. Dne 13. t. m. se ,iß
poročil vrli slovenski mladenič Vincenc Spendija i% Salovec, z gdč. Aniko Vapotičevo iz Krčovine, občina Brebrovnik. Želimo blagoslov božji! — Tovariši.
p Sv. Lovrenc na Dravskem polju Umrla Jo dne ti. t. m. nagle smrti posestnikova žena Uršula Zafošnik. Bila je blaga žena in vrla gospodinja. Naj počiva v božjem miru!
p Vurberg. Preteklo nedeljo so nam napravili ■fantje veselo zabavo. Igrali so v gledališki dvorani vtirberškega gradu igro: ..Pravica se .ic skazalf." Prav dobro so naredili vkljub temu, t!:» no bili nekateri šele prvič na odru. Smeha je bilo dosti. Vrli fantje, le po tej poti naprej! Pevci so nam pa zapeli štiri uiične pesmi pod vodstvom g. organista. Dobili smo lepo vstopnino, da bomo lahko poplačali nove kulise in novo zagrinjalo, drugo bo ostalo pa za gosp. Izobraževalno društvo. Kulise in zagrinjalo je prav u-metniško poslikal g. Fanedl iz Št. Jurja v Slov. gor. Na zagrinjalu je naslikan mogočni vurberški grad. Ljubi čitatelj, pridi in se sam prepričaj, da je vse tu resnica. Prihodnjo nedeljo, dne 26. februarja ob 3.. uri popoldne se bo igra ponovila. Na svidenje!
p Clrkovci pri Pragarskem. Poročil se je narodni mladenič iz Cirkovec z vrlo narodno mladenko iz Podlož pri MajŠpergu. Oba^ta Še mladoletna. Poroka se je vršila dne 30. januarja v MajŠpergu. Ženin: Pernat Janez, Nevesta: Gerčka Tominc. Gostija se je vršila v Cirkovcih, Bili smo skupaj samo slovenski svatje. Mlademu paru pa daj Bog obilo sreče in blagoslova v novem stanu!
p Sp uhlja. Pri ljudskem štetju se je naštelo pri nas 648 prebivalcev; vsi so navedli občevalni je v: i k slovenski. Trije so židje, drugi vsi kristjani. Pri zadnjem ljudskem Štetju je bilo 612 prebivalcev. Število prebivalcev je napredovalo torej za 36.
p Vinski vrta. Dne 20. t. rn. se je poročila vrla. članica Marijine družbe in Dekliške zveze, Anika Ja-nežič iz Libanje. Na gostiji se je nabralo 17 K za. „Slov, Stražo". Novoporočencematželimo, da ju spremlja najobilnejši božji blagoslov!
p Žetale. Poročena sta bila tukaj dne 6, februarja Stajnšek Anton in Stres Nežika. Priden, naroden in katoliški par. kakor so njuni stariši. Bog daj obilo sreče! Na gostiji se je na predlog starešine nabralo 5 K 47 vin, za Kat. bralno in izobraževalno društvo, v Žetalah. Za ta lepi dar se poročencema m vsem gostom prisrčno zahvaljuje	odbor.
p Zctale. V sveti zakon sta stopila dne 20. februarja Vogrinc Anton, kmet v Prekoržah, in Neža Bedenik iz Nadol, najgorečnejša članica Kat. bralnega in izobraževalnega društva. Bog daj obilo sreče i
p Piujsua okolica. Kmetijsko bralno društvo v Krče vini pri Ptuju je sedaj prestavljeno v prostore Kmečke posojilnice v minoritakem samostanu v Ptuja. Za 16. društveno leto 1910/11 se je meseca oktobra ustanovila „Dekliška z*eza" ki šteje že lepo število članic. Za povzdigo društva so darovali: Veleč, gospod Franc Hirti, dohovni svetovalec in župnik v Slivnici, 10 kron, gospod Franc Pišek. državni in deželni poslanec, 2 kroni, veleč, gosp-d Anton Kuhar, kaplan v Središču, 10 kron veleč, gospod Franc Sal. Gomilšek, župnik pri 8v. Petru v Medv. sein 6 kron, veleč gospod P. Pij Vakselj, kaplan v Ptuju, 5 kron, gospodična Antonija Ribič, kuharica v Mariboru 6 kron. Knjige so darovali: Gospodična Erna Razlag, učiteljica v Ptuju, 15 knjig, gospodična Než« Bezjak, kuharica v Mariboru, 6 knjig, veleč, gospod P. Pij Vaksetf, ka-plan v Ptuju, 40 knjig in še časnike Stražo, Domoljub, Danico, Sale-zijanska Poročila, Cvetja 3 letnike, Glasnik Diysv. Src 4 letnike, Bogoljub 3 letnike. — Vsem častitim in spoštovanim dobrotnikom in darovalcem društva se najsrčneje zahvalujemo. Vsem kličemo ie hvaležnosti: Tisočero jim Bog ( ovrni t Pa še zopet ponižno prosimo za nadabno naklonjenost in podporo bralnemn društvu. „Višavski".
p Sv. Bolfank v Slov. gor. Tukajšnje „Kat. slov. izobr društvo11 priredi dne 26. svečana, to je na pustno nedelo po večernicah veselico v šolskih prostorih. Na vsporedu je: „Kakavica — modra ptica" ali „Boj za doto", šaljh a štiridejanka, in „Vaški skepnh , trodejanka. Petje. Prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto, peljem itd., v gostilni g. Frknca Horvat Kdor ljubi pošteno zabavo, naj se gotovo ueeleži. K obilni udeležbi vabi odbor.
p Svetinj«. Na ženitovanju Antona Pele, načelnika mladeniške Marijine družbe in Marge Jerebič posestnikove hčer« v Ivanjkovrih, s* je nabralo za „81ovensko 8trsžo" 16 kron. Mlademu paru želimo nmogo sreče I Bog živi posnemalce !
p Sv. Lovrenc na Dr. p«IJn. Na gostiji vrlega mladeniča Franca Drevenšek in pridne mladenke Neiike Sterbak v Pleterjah župnije 8v. Lovrenc na Dr. p. so veseli gosti nabrali za „81ov. stražo" 62 K 60 v. Hvale in posnemanja vrednot
Ljutomerski okraj.
I Ljutomer. Dne 20. t. m. se je poročil akail. .slikar g. Tone Ceh z gdč. Tiliko Cimermanovo, trško hčerjo v Ljutomeru. Obilo sreče!
1 V Bačečovcih je dne 20. t. m. umrla po kratki bolezni obče priljubljena veleposestnica Katarina Žitek. Blaga pokojnica j6 bila pravična, usmiljena, prijazna in radodarna; zato je vživala pri sovašča-nih in znancih splošno ljubezen in spoštovanje. Težko bodo pogrešali zlast1 reveži svojo blago dobrotm-co. Dosegla je starost 74 let. Naj v miru počiva in blag ji spomin!
1 Negova. Tu smo pokopali dne 12. svečana obče spoštovanega, 86 let starega moža Martina Perko, očeta in starega očeta naših pristašev. Rajni je bil dolga leta kmet in občinski svetovalec in devet let župan pri Negovi. Bil je mnogoletni naročnik „Slov. Gospodarja" in ud Družbe sv. Mohorja skoraj od njenega obstanka. Vse številke je redno prebiral skoraj do zadnjega. Svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu, kakor je tudi sam vedno živel. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. Bodi mu žemljica lahka!
1 Kapela. V minolem tednu smo pokopali Franca Vrbovca iz Hrastja,. starosto kapelske župnije; doživel je 91. leto. Ta teden pa mu je sledil 741etni L. Divjak, z Račkega vrli.».. Bodi vrlima starčkoma počitek sladek in večna luč naj jima sveti!
1 Stročja vés. Kaj zgaíijé riela? Brata Kapu-mva sta se navlekla zadnji teden ptujščice v preobilni meri. Pri tem sta se sprla, in starejši je mlajšega v pijanosti tako hudo poškodoval, da je ta za nekaj dni vsled poškodb umrl.
1 Ljutomer. Slov. obrtniki v Ljutomeru so podarili čisti dobiček obrtnega plesnega venčka (38 E 45 v) „Podpornemu društvu Franc Jožefov« šole v Ljutomeru" n kar izreka odbor svojo najtoplejšo zahvalo »og plati t
1 Ljutomer, „Slov. pevsko društvo v Ljutomeru" uprizori v nedeljo 5 marca veliko narodno igro s petjem v 5 dejanjih „Rokovnjači" v dvorani ge. Kukovee v Ljutomeru. Začetek ob 5 uri zvečer. Vstopnina: Sedeti L in U. vrsta 1 K 20 v; III. in IV. vrsta I K; V. in VI. vrsta 80 vin: ostale vrste 80 vin. Dobiček je namenjen v nabavo društvenega glasovira. K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Lukavci na Murskem polju. Tukaj je na Franc Pušeqjak in -olika Dunaj-evi lepi gostiji nabral župan Franc Vaupotič za revne ¿olaije domače križevske šole 8 K 46 vin. — Naj bi ob enakih priložnostih tudi po drugod posnemali vrle Lukavčane. Prisrčno zahvalo vsem arovaktm izreka krajci šolski svet in šolsko vodstvo pri Sv. Krilu.
Slovenjjražkl okraj.
š žabja vas pri Slovenjem Gradcu. „Nar. List" je prinesel dne 27. prosinca t. 1. iz našega kraja dopis, ki je lažnjiv od prve do zadnje besede. Piše se namreč, da naši dušni pastirji zmerjajo in psujejo s prižnice, sej P.j o sovraštvo, netijo prepir itd. Res na celi stvari je le to, da je č. g. nadžupnik Lenart neke napredne fantaline, o katerih se mu je naznanilo, da uganjajo med božjo službo v zvoniku za orgijami najgrše reči, s prižnice posvaril. Vsak pameten Človek mora uvideti, da g. nadžupnik k takemu počenja-11.ju ni mogel in ni smel molčati. V dopisu se tudi trdi, da so je moral g. nadžupnik iz Poljčan o polnoči odpeljati in da so bili mesto njega ubogi vozniki napadeni, Tudi to je debela laž, kajti g. nadžupnik se je odpeljal iz Poljčan ob svetlem dopoldnevu, in vozniki tudi niso bili napadeni, ampak so vozili popolnoma mirno. Iz tega se vidi, koliko je verjeti lažnjivemu „Nar,. Listu".
s Velenje. Na praznik Darovanja Gospodovega se je priredila domaČa veselica pri gostilničarju gospodu Slatinšeku, katere se je udeležilo mnogo ljudi od tukaj in drugod. Vsi prostori so bili natlačeno polili, kar znači, da vedo podpirati Slovenci svoje ljudi in se takorekoč zavedajo svoje narodnosti ter gesla „Svoji k svojim". Samo nekaj je, kar se mora na tem mestu ožigosati ter obsojati. Otrokom, ki Še seveda jjosečajo ljudsko šolo, so take stvari strupene, a vendar so nekateri zaslepljeni stariši privedli s seboj svoje nežne otročiče. Ali bodo dotični otroci^ kateri se že zarana udeleže takih prireditev, in to Čez polnoč, postali mogoče bistroumnejši, nedolžnejši? Kaj Se! Pač pa bodo kot odrasli pvoiiverski in nekrščanski. Molitev je najlepša godba za take otroke, zato priporočamo dotičnikom. da bi pač raje učili otroke moliti, kakor jih voditi na take prireditve, katere so dovoljene le odraslim. Resnica bode sicer v oči, a je vendar le resnica, ki ima trajno veljavo, tudi če je vsi ne priznavajo.
s Skale pri Velenju. V nedeljo, dna 12. t. m so igrale pri nas Marijine družbenice nabožno igro ..Marijin otrok". Igralke so dobro pogodile vsaka svoja vlogo. Udeležba je bila nepričakovano velika. Odbor Bralnega društva se prav iskreno zahvaljuje, družbenicam, ker so obrnile ves čisti dobiček, za novi" Društveni Dom, Tukaj so dekleta pokazala, da se tudi one zanimajo za izobrazbo, ter da so tudi one zmožne kaj storiti. Posebna hvala gre tudi preč. g. dekanu, ki je največ pripomogel k tej predstavi. Mladenka Ana Glavnik nas je v svojem govoru prav lepo opominjala, kako se naj razvija izobrazba in kako naj se vsak človek po svojem stanu primerno oblači, kar je nekateri kmečki gospodi precej zašumelo po u-šesih.
s Bralne draitvo v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 26. februarja zabavni večer t zanimivim vsporedom: Vstopnina 20 vin. se porabi za društvene namene, zlasti za knjižnico in za upravo društvene sobe. K obilni odeležbi nljudno vabi odbor.
s Velenja. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Šmartnu {«i Šaleku priredi v nedeljo dne 26. februaija po večeraieah v Društvenem domu lepo šaloigro „Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega ja enkrat konec". Kdor hoče preživeti prav veselo in prijetno urico, n^j ne zamudi te prilike in naj pride ta dan v Društveni dom. Cisti fiebiček je namenjen Društvenemu domu. K obilni udeležbi nljudno vabi odbor.
Konjiški okraj.
t Konjice. „Štajerčev" urednik med ljudstvom. Linhart je napovedal za 19. t. m. veliko Stajercijan-sko zborovanje v Konjicah. Udeležili so se ga prvič najbolj zagrizeni Stajercijanci celega okraja, 10 jih je gotovo bilo; drugič izmed tržanov tisti, ki bi bili radi Nemci, pa po rojstvu, žal, niso, in njihovi uslužbenci: tretjič precej naših najboljših kmetov, ki so bili radovedni, kako znajo Stajercijanci zborovati. Začeli so točno ob 3. uri. Predsednika niso imeli nobenega, reditelja niso hoteli. Neki pijan surovež neznanega imena se je izdajal za reditelja in cel čas ro-govilil, ne da bi ga spravil kdo vstran. Prireditelje je moralo biti do mozga sram odurnih nastopov svojih nestrpnežev. Kaj je Linhart povedal? V poldrugi uri je povedal to. kar se dan na dan premleva v '„Štajercu". Solil je svoje nauke z neokusnimi dovtipi in psovkami na osovražene mu osebe in kroge. Najprej je raztrgal Narodno stranko, dopado se mu, ker je proti klerikalizmu, jezi ga pa, ker je slovenska in advokatska. No, tudi štajercijanska. stranka je advokatska. advokata dr. Plahky in Delpin imata zato pri ..Štajercu" vodilno besedo. Najbolj je grmel nad zločinskimi ..klerikalci", posebno mlade kaplane bi najrajši v žlici vode vtopil. Ko bi duhovnikov ne bilo, ali ko bi duhovniki storili to. kar .„Stajerc" diktira, ] Miem bi bilo vse v redu, V veliko tolažbo mu pove-
mo, da se bo utrujeni gromovnik s Ptuja prej vloge! k zasluženemu počitku ko se bo nehalo duhovniško delo za blagor ljudstva. Kmečka zveza mu je zelo všeč, samo eno napako ima: duhovniki in klerikalni izobraženci so tudi pri njej. Obstrukcijo v deželnem zboru imenuje zločin. Predrzno našteva,, kaj se je vse črtalo v proračunu, seveda se njegove Številke od daleč ne strinjajo z resničnimi. Izmišljeval si jih je sproti, da bi le več peska natrosil v oči svojim kratkovidnim privržencem. Liberalce in klerikalce, Glavno posojilnico, Weißa in Kayserja, vse stlači v eno malho. Ce dela s tem krivico na desno in levo, mu je vseeno. Najlepša je bila usodna izjava patentiranega učenika štajercijancev: „Ce kmetje mislite, da vam bomo mi pri „Štajercu" pomagali, se kruto motite, mi vam ne moremo pomagati, mi še sarni sebi ne moremo pomagati. Kmetje, vi si morete pomagati edino-le sami!" To je bila najpametnejša beseda v celem dolgoveznem puhlokvasenju. Sment, Stajercijanci, Če ste za nič, kaj pa hodite okoli in uničujete to, kar drugi za kmeta store! Skratka: Linhartov shod ni pridobil ugleda Stajercijanstva v konjiškem okraju. Zborovalci so videli, da je to stranka narodnih izda-jic, stranka verskih odpadnikov in silovitežev, stranka psovanja, zavijanja in laži. Brez pomena ta shod tudi zaradi tega ni bil za Konjice, ker smo kmetje spoznali, kake prijatelje imamo v nekaterih tržanih. Bolj ko so pristni Nemci, bolj so mirni, bolj pa, ko se silijo za Nemce, bolj iščejo s kričanjem in izzivanjem razlogov za svoje nelepo poČenjanje proti svojemu narodu,
k Konjice. Najboljši prijatelji Linharta in „Štajerca" so se skazali slavni podžupan Karl Wesen-schegg, slavni Robatscha in slavni — čujte in strmite — ljudskoSolski učitelj Gustav Svetlin. Ta gospod bi se bil že lahko spametoval po tem, kako ga je eks-pidiralo ljudstvo s torišča prejšnjega neslavnega delovanja. Hvaležen naj bi bil vis. dež. Šol. svetu, ki je tako milostno ravnal ž njim. A njegova Štajercijanska mržnja do slovenstva, duhovstva in ljudstva je prikipela skoro do skrajnosti. Ljudstvo se le čudi, kako hudo je kaznoval vis. dež. Šolski svet našo Šolo s tako učno močjo. Upamo, (ta se to v kratkem popravi.
k Spltalič. Dne 13. t. m. se je pojročil Martin PodkrajŠek, kmečki sin v Skednju, z Barbaro Lah iz Ponikve, Vrlemu paru obilo božjega blagoslova!
c KoajiO«. Dne 27. t m ne bo vršil v g stilni g. Suterja efc pol 11. uri predpoldne gospodarski shod, kjer b-ide gov ril e. kr. okr komisar g. Širna — G tli e agrarnih operaeijah Na shod pride tudi poslanec Piiek, ki bo govoril s gospodarskih zadevah. Kdor se zanima aaj pride Posebno so vabljeni gg župani.
Celjski okraj.
c Sv. Jurij ob Taboru. Nemila smrt nam je napravila dne 12. t. m. veliko žalost; vzela nam je deklico Miciko Lončar v 20. letu njene starosti. N. v m. p.!
c DramJie. Mihael KaČienik. brat gosp. župnika pri Sv. Frančišku, kmet v okolici St. Ilj in prvi voznik v Dramljah, je umrl dne 17, februarja. Od in-fluence in hudega kašija se mu je pretrgala pljučna mrena, da je moral v najboljši dobi, v 46. letu, pod grudo. Zapušča 10 mladoletnih otrok. Bog jih potolaži! Svoj Čas je bil načelnik krajnega Šolskega sveta in občinski odbornik, ves Čas ud Izobraževalnega društva, prijatelj dobrega branja. Sveti mu naj večna luč!
c Drami je. Pomilovanja so vredni Martnjakovi otroci v Razboru. Oče je več let zaprt, mati jim je pa dne 5. februarja naglo umrla,
c Gor. Ponikva. Poročil se je dne t), svečana rodoljuben mladenič ArnŠek z vrlo mladenko Fran-čiško Brencelj, p. d. GaberŠekovo v Vrheh. Na gostiji se je nabralo za Slov. Stražo (i K. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova!
c Orlavas. Poročil se je dne 13. t. m. veleposestnik Jože PovŠe p. ti. Vede, z mladenko Karolinco Novak iz Št. Petra. Bila srečna!
c Sv. Vid pri Grobelnem. Zopet se je dopisnik „Nar. Lista" v 4, številki davil nad Vužirekom. To pot si je izmislil zopet prav grdo laž, ker klobasari, da sem se na Sveti dan prepiral z bratom, ki je prišel na obisk, in mu očital, da je malovreden, ker bere „Nar. List", da se je zato takoj vrnil z brzovla-kom. Dopisnika istega članka, v „Nar. Listu" imenujem nesramnega lažnjivca in podlega obrekovalca. tako dolgo, dokler te grde laži no prekliče. Sramuj se, nesramni lažnjivec, da hočeš na ta način napraviti sovraštvo med bratoma, toda vedi, da tega ne boš dosegel, kajti nisva Se prišla nikdar v navskrižje z bratom, tem manj Še na tak svet praznik, in tudi zaradi tega se ne bova prepirala, ker dobro vem. da si je to izmislil človek, ki nima drugega dela, kakor obirati ljudi. Ako bi Še brat kedaj prišel na obisk, bo gotovo vedel, koga se mora izogniti, ali Vuzireka, ali tebe, lažnjivca. Sicer pa le namoči Se pero, saj teče županova gnojnica blizu, da res ne bo Vužirek od vas pozabljen; ti pa glej, da ne zabiS na hčerko božjo, da ne bo imel Psihofagos nad teboj svoje dopa-daienje. Do tedaj zdravo! — Jernej CerovSek. p. d. Ožirek.
c Ljubno v Sav. dol. V bližnji vasici Radomir-je obstoji neki odbor, ki naj se poteguje za ustanovitev občine istotam. To občino bi tvorili deli, ki pripadajo sedaj sosednjim štirim občinam. Upamo, da obmejne občine tej stvari tudi ne ugoile brez premisleka. Mogoče tudi ljudstvo počasi uvidi, da jih načelnik tega odbora., ki je baje anatfabet, ne privede do cilja.
o Laški trg. I/.obra5evaino tlruSfvö' je dttč 2. svečana t. 1. bivšega predsednika in ustanovitelji^';:' preč. g. Fortunata Končana, župnika pri. Sv. Ea,vi)u pri Preboldu, imenovalo za njegove zasluge za Oina*«' njeno društvo, svojim častnim Članom. Častna diplom ma se je dne 18. t. m. preß. g. župniku slovesno" izročila. Ob isti priložnosti je preft. g. župnik daroval Izobraževalnemu društvu 50 K. za kar se. vodstvo društva iskreno zahvaljuje.
® »ol pri Hrastniku. Kakor je bilo pričakovali, spravil se je „Nar, List" nad občinske volitve na TKk < lu, pri katerih so pristaši liberalne stranke hudo pogoreli. Da zasluge zadnjih silno povzdiguje, se ni čudili, saj so ravno oni pripravljali na Dolu tla za liberalizem, naročevali in Širili liste, ki naj bi jim pomagali, tirati dolsko občino v roke liberalcem. Najel vse druge hvali „Nar. List" gosp. nadučitelja Gnusa, češ, da je po njegovi zaslugi Šteti občino Dq1 med najbolj narodne na Štajerskem. Gospodje pri Narodni stranki, le počasi! Dolska občina je bila narodno že probujena, imela je narodna društva, ko še gosp. Gnusa uiti poznali nismo, in je skozinskoz narodna*" Se sedaj, čeravno se možem, ki so izvoljeni sedaj v občinski odbor, podtika zveza z Nemci in nemškutar-ji. Da se je dopisnik „Nar. Lista" pri tej priložnosti obregnil po svoje tudi ob gospoda GaSpariČa, bivšega dolskega kaplana, jasno dokazuje, da je omenjeni go-sbocl znal prav dobro presoditi pogubonosnost liberalne politike, in zato začel prav uspešno delovati proti njenim n stkan am, za kar smo mu tudi vsi krščanski Dolanci iz vsega srca hvaležni, in bomo ohranili njegovo delovanje v trajnem spominu. „Nar. List" tudi ni pozabil omeniti moje osebe. Podtika mi. da sem se izpremenil iz nekdaj hudega liberalca v zagrizenega klerikalca, pozabil pa je povedati, kedaj se je ta M- • prememba pri meni izvršila. Dokler ni bilo g. Gnusa na Dol, sploh nismo poznali liberalne in klerikalne stranke, ampak smo vsi složno delovali ; prepir se je šele začel, ko je jela liberalna stranka siliti na dan. -Bil sem pristaš vsikdar tiste stranke, ki je delovala -za blagor dolske občine. Res je, da je g. RoS zliciti-ral lov za letnih 321 K. Toda, kdo mu je gnal lov tako visoko? Podpisani in Bautan, g. Gnusa ni bilo nikjer, tako, da če bi ne bilo naju, bi dobil g. Roš lov za 10 K, in g. Gnus bi bil oškodoval občino v 6 lotih za 420 K, ako bi bil lov za 70 K ceneji. Kdo je torej pridobil občini 1446 K?-Ko je vzel pred 6 leti g. Bürger v najem ribstvo na Dolu, je bil ravno g. Gnus V za to, da se mu ga da. A zakaj? Ker je smel tudi njegov sin loviti ribe. Odkar pa ni to več dovoljeno, . bi rad, da bi se izročilo ribstvo drugim. Ko je prevzel g. Bürger ribstvo, je bil potok prazen, in nihče drug se za, ribstvo ni potegoval, sedaj seveda, ko so se vsako leto ribe nasadile, pa drugim diši. Sicer pa ne üregajte več v ribstvo, katero se bo odslej oddajalo po licitaciji. G. Gnusu se pripisuje zasluga, da je pridobil občini Dol letnih 4000 K od trboveljske pre-rnogokopne družbe. Resnici na ljubo moram povedati, da se je dolska občina za omenjene doklade potegovala, ko Še gosp. Gnusa ni bilo na Dolu, in bi jih bila dobila, ko bi ga nikdar ne bilo. Ni lepo, preveč h v a- t liti samega sebe. Zmagali bi. ne bili v 111. razredu, ko bi tudi vsi vaši pristaši prišli volit, ker je bilo med izostalimi volilci tudi mnogo naših mož. Ce pa i-mate med svojimi vrstami omahljivce, ni posebno ča- ' stno za vas. Ej, liberalci, videli se bomo, če prej ne„ čez 3 leta. Do takrat bomo ljudem Še bolj odprli oči, da bodo spoznali, komu je le za čast in za denar, iji takrat utegnete Še hujše pogoreti, kakor letos. K ; " ste pisali o g. župniku in g. kaplanu, da sta se nam- ..!., reč zvezala z Nemci, pa sami ne verjamete, ampak za to vam je, da ju poblatite pred svetom. Ce se tudi „Štajerc" i .u „Tagespost" veselita vaSega pora/,a, pa ..klerikalno" stranko nič ne briga. Ž njima opravite! — Franc Štrauš, p. d. Hrastel.
c Polzela. Prostovoljna požarna bramba priredi v nedeljo dne 26. t. m veselico v prostorih g. Cimpermana ob S uri popoldne Igrali se boste dve igri in sieer: I. „M o ta g t musikant". II. „Dobrodošli I Kdaj pojdete domov Ker je čisti dobiček namenjen za stavbo gasilnega doma, vabi k najebilnejši udeležbi odbor
c Marija Nazarot. V nedeljo popoldne dne 26 februarja priredi tukajšnje Slov kat. izobraževalno društvo veselico s šaloigrams, pet tjem in srečolovom. Nastopili bodo naši marljivi pevci in pevke v moških in mešanih zborih. Veselica bo nndila dosti poštene zabave in veselega smeha.
c Sv. Juri ob Taboru. Bralno društvo priredi s pomočjo „Orla" in Dekliške zvese na postno nedeljo, 26. t. m v cerkveni hiii veselico s petj-m, govori, deklamacijami ter gledališkima igrama „Dre teti" in „Prepirljiva soseda". Začetek po večernicab. Vstopnina >a sedeže 1 K. stojišča 40 v. Pos-baa vabila se ne razooliljajo.
e Kat. slov. izobraževalno društvo pri Sv. Petru na Modvedsvam selu priredi v nedeljo 26. februarja po večernieah v žnpnišču poučno zborovanje z zanimivim govorom dvema deklamacijama in s šaljivi in prizorom Udje 'n orijstelji d m f tva prid.te vsi 1
e Sv. Jurij ob Tabsru. Čeb. podružnica ima v nedeljo dne 26. t. m. ob s*. uri zjutraj v cerkveni hiši svtj redni občni zbor. K obilni udeležbi vabi uliudoo odbor.
e Braslsvčo. V nedelo dne 6 marca se vrši tukaj javno pre-_ davanje, katero bo imel veleč. g. prof. dr. Hohnjce ia Maribora. Pri tej priložnosti se uBtannvi tudi mlad-nifka zveza za Braslovče Vsi zavedni Braslovčani, zlasti vsi mladeniči in dekieta, isti dan k predavanju !
c Galicija. V pondeljek, dne 20. febr. 1911 «e je poročil naš vrli blagajnik fanko Vebir v gospico Mici Cvikl ter je ob tej orliki daroval 8lov. k. km izob društva 6 kron, za kar se mu društvo naj-skreneje za^valjnje ter kliče: < bilo sreče ia blagoslova I Nazdar!
c Laško Kat. izobr. društvo v Lahkem priredi v nedeljo dne 26. sveč»na ob 3. uri pop. v P,vnici § 11 «eselico z raznovrstnim vspore Tm n mreč petje, deklatnacija. šaloigra „Pri gosp"di", govor. itd. Slovenci i« Luškega trga in tudi od drugod, obiščite nas ne bo v-m dolg čas	Odbor,
o Bralno draitvo v G"rnjemgradu priredi dne 26. svečana v /.upnijskib ! rostorih g »daliski igri: „Cašica kave" vedelo gra v onem dejanju in „Tri tički" burka v dveh dejanjih, s tamhuraškimi komadi in t e j m. Vstopnina po navadi Z četek ob 3. uri pop.
c Šmartne pri Gornjemgradu. Tukajšnje kat slov izobr. dru-■ tvo prredi v nedeljo dne 26 t m. igre „Tri seBtre" s petjem in 4«-lattacjami. Ker ob ta biti vse jsko zanimivo, se bratska nam društva nljudno vabijo k najobilnejšemu poeetu O priliki obisk vrneiao.
rim C«rk«*. Y nedeljo dne 96. t. m pïedstavljall bodo M«1 «.»»Mtt po vtjčernicah t suhi bralnega društva igra „Trije ptički". S iMai ndeiabi vabimo.
e fenUlako. Na postno nedeljo 3«. t. m priredi Bralno društvo «a Hotaihkem ob 4 uri pop. na Besani ▼ prostorih g. U.nžiča, paat-m vmlieo s ialoigro „Prvi april", godbo, petjem, šaljivo poète in *eé komičnih prizorov t predpodobi letošnjega predpnata. Na a-iienje ta«Ž vd, ki telit« poltene, vesele in odkritoeréne zabave. Odbor.
Brelllkl okral.
k Koprivnica. Naše Kal. slov. izobr. društvo ji- ¡snelo dno 19. t. m. občni zbor. Mnogobrojno zbrano občinstvo pozdravi v imenu pripravljalnega odbora domači g. kaplan, ki pojasni, da je njegov prednik vič. g. Ad. Gril že izposloval oblastveno dovoljenje za obstoj društva, ki pa se do sedaj vsled raznih zar l>rek ni moglo razviti. Današnja udeležba pa nam je ¡■asen dokaz, kako vsestransko je bilo zanimanje za dru&tvo. Prostori so bili premajhni (četudi je bilo v soli). Nato predstavi zborovalcein odposlanca S. K. S. Ž.t vlČ. g. kaplana 1. Tratnika iz Rajhenburga, ki povdarja zlasti eden namen izobraževalnega društva: buditi v mladini ljubezen do rojstne hiše, do rodne grude, do slovenske zemlje. Na, vzgledih kaže, kako pogubno je, zapuščati posestvo mladim posestnikom; kako nevaren je beg iz dežele v rudnike in tovarne aa fante, kako usodepolno hrepenenje deklet po in-estnem življenju. Kazal je na žalostne posledice pri takih gospodarjih, pri takih fantih in dekletih samih, in pa na žalostne posledice pri kmetijstvu! Povrh pa na velika rana na našem narodnem telesu. Z vidnim zanimanjem so sledili poslušalci govornikovim izvar jaajem in mu izrazili nazadnje svojo hvaležnost z glasnim odobravanjem. Društvo Šteje že nad 50 udov. Volitev: Kunej Jak., posestnik in župan, predsednik; AgreŽ Davorin, kaplan, podpredsednik in tajnik: So-iošek Jan., posestnik, blagajnik: Maruša Alojzij, blagajnikov namestnik; AŠiČ Jožef, knjižničar; Kukovi-čič Franc, tajnikov namestnik; Radej Franc. Preč. g. župnik Jan, Prešern in pos. g. Jan. Vukovičič sta pregledovalca računov.
b Kozje. Kakor je bilo objavljeno, priredilo je Bralno društvo dne 12. svečana gledališko predstavo „Pot do srca". Obisk je bil zelo dober, Še iz sosednjih krajev so prišli k tej prireditvi. Vsa čast igralcem, kateri so svoje vloge tako rešili, posebnačast pa vodji igre, gosp. Francetu Guček ml., kateri je slugo Jurčeta imenitno predstavljal. Res takih večerov naj bi bilo še več, da bi si društvo nakupilo potrebne re-i' . ker čisti dobiček je namenjen za nakupovanje knjig iu časnikov . Vse to je neobhodno potrebno za izobrazbo I	P.
b Podareda Kat slov. izobraž. društvo naznanja, da ima v nedeljo dne 26. svečana po prvem sv. opravila svoj redni občni zbor po navadnem vsporedu. Popoldne po večernicah pa priredi dve predstavi in aieer „Casica kave* igrajo dekleta, in pa .Zamorec", predstavljajo fantje. Prijatelji poštene zabave pridite v obilnem številni
b Artiče. Katoliško slovensko izobraževalno društvo priredi svoj pni jbčni zbor v društvenih prostorih dne 5. marca ob 3. uri popoldne * n&&£nim vsporedom. Načelst«o.
b Si Vid pri Planini. Dekliška in mladeniška zveča priredite na piedjraetno nedeljo popoldne ob 3. uri d»e gledališki predstavi in sicer: Mladenke predstavljajo „Pri gospodi" mladeniči pa „Prepirljiva soseda". Nadi »e dosti zabave. Prijatelji, pridite v Št. Vid pri Planini 1 Ulju dno *»l» ©dbor.
b Koij«. Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi dne 96. t a f prostorih g Fr. Gučeka dve gledališki predstavi : I. Dobrodošli I Kdaj pojdete domu I II. Poštna skrivnost ali začarano pismo. Igri sta Jako hnmoristični (smešni). K obilni udeležbi vabi odbor.
b Pileče Ker se je obč zbw izob kat. druttva radi tehtnih «Mi3r$o* preložil na dan 26. svečana ob 2 popoldan, vabi društveni odbor vse svoje somišljenike na določen dan k mnogobrojni udeležbi. Ker tla aam svojo pomoč in predavanje pri zborovanja obljubila gg. Verstovšek, dri. in dež. poslanec in A. Veble, npamo, da nam bodo te wi«e t vsestransko in gospodarsko korist, katerih biti deleien naj «¡kdo ne zamudi.
Strašna kuga.
Najhujše divja kuga po Mandžuriji. Mrliči leže po («stali na kupe zloženi. Po uradnih poročilih je u-mrk» v Mandžuriji 11500 oseb za kugo, vendar pa je celo Število 25.000 premajhno, kar priznavajo celo kitajski uradi. Po Mandžuriji so se ustanovile tajne organizacije Kitajcev, ki imajo namen, izgnati iz Mandžurije vse Evropejce, Kitajci prinašajo nalašč mrtvece, ki so umrli za kugo, v bližino evropejskih naselbin, da bi tako pregnali Evropejce. Bolniki v ruskih biiniŠnicah, seveda samo Kitajci, pljujejo na ruske strežnike in zdravnike, da bi jih na ta način okužili. V Charbinu so zasledile ruske oblasti cela skladišča las, ki so bili odrezani za kufro umrlim ljudem in so bili namenjeni v Evropo.
Ruska vlada je iz tega sovražnega postopanja ¿r- tudi izvajala posledice in je dne 17. t. m. izročila kitajski vladi spomenico, v kateri se pritožuje nad doslednim zapostavljanjem rusko-kitajske trgovinske po-iiodbe iz leta 1881. ter zahteva odločno, da kitajska vlada takoj izpremeni svoje postopanje ter uredi zopet prijateljsko razmerje, sicer bi bila ruska vlada pri-morana, ukreniti vse potrebno, in z najostrejšimi sredstvi nastopiti proti Kitajski.
Iz Petrograda, prihajajo zelo vznemirljive vesti o rnsko-kitajskem sporu. Poroča se. da mobilizira ruska vlada vojaštvo proti Kitajski.
Pariški diplomatični krogi so iz popolnoma zanesljivih krogov izvedeli, da je japonska diplomacija kitajski vladi resno nasvetovala, da naj ugodi ruškim zahtevam in se jim ukloni, sicer da je mir cele Azije v največji nevarnosti. — Danes, dne 23. t. m. se javlja; da je Kitajska ubogala japonski nasvet in ugodila.. ruskim pritožbam.
Iz celega sveta.
Neverjetne vesti o azijatski kugi prihajajo v .javnost, — Profesor Skoričenko v Petrogradu trdi,
da je kitajska vlada poslala naiašč, mnogo okuženih Kitajcev v Mandžurijo, in sicer iz Južne Kitajske, kjer divja vedno kuga. Na ta način hoče prepoditi vlada Evropejce iz Mandžurije, Profesor Skoričenko navaja pri tem zgodovinsko dejstvo iz leta 1346., ko so metali Tatarji v italijanski tabor okužena trupla ter tako razširjali kugo.
Delovanje Rotšlidov. Sedaj, ko je umrl na Dunaju baron Rotšild, se veliko piše o tej rodovipi in njenem delovanju. RotŠildi imajo svojo žlahto v Parizu in Londonu, ki je stotako bogata, kakor dunajska. Zanimivo je, kako so si londonski RotŠildi pridobili največ premoženja. To je bilo ob Napoleonovi bitki pri Waterlowu dne 18, januarja. 1815, ko so združeni Angleži in Nemci Napoleona končno popolnoma premagali. Londonski Rotšild, po imenu Natan, je zasledoval v Belgiji celo vojsko in je imel obenem pripravljene vozove do Ostende, od koder se vozijo po morju na Angleško. Ko je videl Natan, da bo Napoleon gotovo tepen, se je bliskoma odpeljal v Ostende. Morje je bilo nemirno. Dobil je pa za drag denar brodarja. ki ga je na. razburkanih valovih srečno prepeljal na Angleško. Uradna, poročila o angleški zmagi so prišla šele 24 ur kasneje. Zviti Natan je jel med Angleži trositi lažnjivo novico, da je Najxileon Angleže premagal. Na borzi, kjer se prodajajo vrednostni papirji, je seveda, to strašno uplivalo. Državne zadolžnice in tudi drugi papirji so silno padli, ker jih je vsak skušal prodati, Četudi za zelo nizko ceno, v strahu, da vsled izmišljene Napoleonove zmage ne izgube sploh svoje vrednosti. Natan je kupoval in kupoval; ves denar, ki ga je imel na razpolago, je porabil za te kupčije. Drugi dan pride uradna novica, da so Angleži zmagali in da je Napoleon za vselej brez moči. Jasno j'e, da je vsled tega vrednost angleških vrednostnih papirjev silno poskočila, Natan Rotšild je prejšnji dan ceno nakupljene papirje drago prodal in nekaj milijonov spravil s tem v svoj žep. Angleži in Nemci so prelivali svojo kri proti Napoleonu, največ dobička iz njihove zmage pa je odnesla. RotŠildova družina.
Z avtomobilom v vodo. Iz Tirsta. poročajo: V nedeljo, dne 19, t., m. je Eggerjev Šofer Jakob Martin v družbi nekaterih Svojih znancev pil v gostilni „Wienerküche" v ulici Ghega. Že ob desetih zvečer mu je padlo v glavo, da je šel po avtomobil Št. 314, ki vozi med Barkovljami in Miramarom, in ki je bil spravljen v ulici Stazione. Vzel je avtomobil iz remise ter se vrnil z istim pred imenovano gostilno. Ko so kmalu po polnoči zaprli omenjeno gostilno, je Martin naložil Frana Kosa, vratarja v tehničnem zavodu (doma iz Maribora) in njegovo ženo Regino, Ano Balaska, M. Štanjela (tudi Mariborčan), nekega Šoferja Miillerja in Arturja Huračeka ter obrnil avtomobil proti trgu Caserma, ocl kjer je hotel zavoziti v ulico Caserma in od tam v Corso. Ker pa je bil .Martin popolnoma pijan, je zgrešil ulico in zavozil mesto v ulico Caserma, v ulico Vienna. Avtomobil je tekel po bliskovo po ulici Vienna proti — kanalu. Martin je Šele v zadnjem hipu opazil pogubo, v katero drvi, hotel je avtomobil zavoriti in ustaviti, ali prepozno; avtomobil je z osebami vred, ki so bile notri, zletel v vodo! Obupni, srce pretresujoči krik nesrečnežev, je privabil takoj na mesto nesreče veliko ljudi, ki so Šli v onem času po sosednjih ulicah in ki so bili zbrani po bližnjih kavarnah. Nek delavec je pod svetilko, ki stoji v bližini nesreče, si ravno zavijal smodčico, ko je pridivjal avtomobil in izginil v kanalu. Ta delavec ni dosti pomislil, skočil je v kanal in izvlekel dva iz vode. Drugi so se deloma rešili sami, deloma s pomočjo drugih, izvzemši Fran Kosa, katerega so izvlekli iz kanala mrtvega šele ognjegasci, ki so prišli hitro na lice mesta. Kosovo truplo je bilo odvedeno v mrtvašnico pri sv. 'Justu, ostali, ki so vsi več ali manj ranjeni, so bili spravljeni v bolnišnico.
Mraz ob Črnem Morju. V ruskem mestu Kerč ob Črnem Morju vlada strahovit mraz. 18 oseb je zmrznilo, med njimi nek posestnik, ki je padel s sani.
Strašna pošiljatev. Iz Varšave brzojavljajo: Soproga nekega policijskega stražmojstra. ki se je podal te dni na službeno potovanje, je dobila po poŠti zabojček. Ko je zabojček odprla, našla, je v zabojčku — odrezano glavo svojega moža. Žena je ob tej strašni poŠiljatvi omedlela.
Hamborn ob Renu. Prav veseli smo bili v nedeljo, dne 19. februarja , ker nas je vabilo tukajšnje društvo sv. Barbare na svojo predpustno veselico. Precej smo napolnili veliko dvorano Društvenega Doma. Veleč. g. župnik monsignore dr. Laakman nas je počastil z obiskom in govorom. Vspodbujal nas je, da naj živimo na tujem prav krščansko po vzgledu sv. družine.. Tudi dva gg. kaplana sta nas obiskala. Predsednik nam je kratko razlagal igro „Fernando, strah Avstrije", katera se je potem uprizorila. Novi igralski odsek je prav dobro izvršil svojo nalogo, čeravno so se igralci prvokrat sami učili brez predsednika. Veliko so uplivale tudi krasne obleke, katere smo si izposodili iz Duisburga. Mešani zbor je pel: ..O Dom preljubi, kje si ti" in „Rožmarin", tudi druge narodne pesmi smo skup zapeli. Tombola nam je ponudila za dobičke veliko predpustnih reči, pa tudi marsikaj za med zobe. Prav ugajala je vsem pred-pustna priredba vrlega društva; to smo tudi upali, drugače bi ne prišli tako Številno kljub slabemu vremenu. — Köster, rektor.
A'olkovi v Galiciji. Vsled dolgega in hudega mraza v Zahodni Galiciji in Južni Rusiji so postali volkovi grozna nadlega ljudem ter se potikajo popolnoma v obližju človeških bivališč v velikih tolpah. V bližini Lvova, pri Savivviczniji so napadli volkovi gozdarja Levvickega, ki je dva ustrelil, na kar so ostali pobegnili. Y vasi K udri netz so napadli volkovi Iinanč-
nega stražnika Wrzaka, ki je ustrelil tpi volkove, na kar je ostala tolpa pobegnila.	. '
Važna razsodba za posestnike psov. Najvišji sodni dvor je izrekel za posestnike psov zelo važno razsodbo. Pred več časom je neki Vaclav Christof v Plznu hotel obiskati tovarnarja Klotza, čegar psa pa sta ga vrgla na tla. pri Čemur si je zlomil roko. Ker se ni poravnal z lastnikom psov mirnim potom za odškodnino, je prišla vsa zadeva pred sodišče. 0-krožno sodišče v Plznu je tožbi za odškodnino ugodilo, češ, da je lastnik psov dolžan, paziti na .svoj? pse. Nasprotno pa je bila druga inštanca, nadsodišče v Pragi, mnenja, da Kiotz ni dolžan plačati odškodnine, ker se je Christof poškodoval v hiši in ker Klotz ni mogel vedeti, da moreta psa koga. raniti, zlasti, ker Še nista grizla. Najvišji sodni dvor pa je razsodbo zavrnil, češ, da ima lastnik psov tako skrbeti za svoje pse, da sploh ne morejo komu Škodovati. Obtoženec mora računati 3 slučaji, da morejo psi, ki letajo prosto po hiši ali dvorišču, koga napasti. To pa. še zato, ker slede vse živali nagonom, ki se jih ne more kontrolirati.
Železniške nesreče. Na postaji francoskih drž. železnic v Courville so trčili dne 14. februarja ob t>. uri zvečer trije vlaki. Tovorni vlak je vozil mimo iz-ogibalnice: a v istem hipu je zavozil v njega ekspres-ni brzovlak, ki je vozil s hitrostjo 80 km na uro. Takoj nato pa je trčil v oba vlaka Še en osebni vlak. Vendar se pri zadnjem vlaku ni nihle ponesrečil. — Hujše jo bilo pri brzovlaku. Vozovi so začeli goreti, izpod razvalin razbitih vozov se je slišalo ječanje potnikov in vpitje: na pomoč! Dosedaj se je izvleklo izpod razvalin deset mrtvih potnikov, mnogo pa jih je težko in lahko ranjenih. Od težko ranjenih bo postala gotovo Še polovica Žrtev nesreče. Večinoma vsi vozovi tovornega in ekspresnega. vlaka so zgoreli. Zgorel je tudi poštni vlak z vsemi denarnimi in vrednostnimi pošiljatvami. — Visoko v nebo je segal ognjeni pla^. men iz kupa pobitih vozov. Vpitje nesrečnih žrtev je bilo naravnost grozno. Rešilno delo je bilo radi velikega kupa razbitih vozov in (pomanjkanja rešilnih predmetov, otežkočeno. Škoda je velikanska,. — Kriva nesreče sta vlakovodja ekspresnega vlaka, ki ni pazil na dana znamenja, in postajenačelnik v Courville, ki je dal med časom, ko je pripeljal na postajo eks-presni vlak, premikati tovorni vlak. — Ta železniška nesreča, je ena največjih zadnjega časa, radi tega, ker so trčili trije vlaki. — Kakor poročajo zadnje vesti, je povzročilo nesrečo napačno postavljeno ogibali-šče. Tir je bil po pomoti postavljen za oba vlaka na prosto. Razun 7 mrtvih je 22 ranjenih, toda večina ne težko. Vlakovodji nasprotnega vlaka je odrezalo obe nogi.	__
Poročilo o sejma goveje živine na Dauaja dne 20, februarja 1911.
Prignalo se je na sgem 3v>91 komadov dobro rejeno živine, 565 komadov slabe živine: po vrsti 3132 volov, 516 bikov, 820 krav, 78 bivolov, skupaj 4546 komadov. Prodajali so se: dobro rejeni voli po 100 do 108 K, srednji voli po 88 do 96 K, slabši voli po 80 do 86 K. dobro rejeni biki po 96 do 100 K, srednji in slabši po 84 do 94 K. dobro rejene krave po 86 do 90 K, srednje in slabše po 70 do 84 K, dobro rejeni bivoli po 60 do 70 K, srednji in slabši po 54 do 58 K, slaba živina po 60 do 88 K za 100 kg žive teže. Tendenci: Na Heu sejmu je bilo 882 komadov živine več kakor na zadnjem. Živina prve vrste se je morala prodajati za 2 do 3 K, srednja in slabša živina za 5 do 6 K ceneje.
Poročile o živinskem sejma v Gradcu dne 16. feb. 1911.
Prignalo se je po vrsti 218 volov, 97 bikov, 106 krav, skupaj 415 komadov. Prodajali so se dobro rejeni voli po 94 do 106 K, srednje debeli voli po 82 do 92 K suhi voli po 72 do 80 K, dobro rejene krave po 72 do 84 K, srednje debele i;rs ve po 78 do 70 K, sobe krave po 52 do 56 K. biki po 80 do 98 K. V izven se je prodalo 131 komadov. Tendenca: Na današejem sejmu jo biio 66 kom. živine manj kakor ca zadnjem. Prodajala se je za 2 K dražje.
Poročilo o svinjskem sejma na Donaja dne 21. februarja 1911.
Ob začetku sepma se je prignalo 7.703 praset, 3640 dobro rejenih svinj, naznanjenih je bilo 1320 praset, in 50 dobro rejenih s>inj, skupaj 12 713 svinj. Prodajale so 6e ogrske dobro rojene svinje po 146 do 150 vin., srednje svinje po 136 do 144 vm„ stare in lahke po 120 do 134 vin., svinje izbrane za pleme po 92 do 112 vin. za 1 kg žive teže. Tendenca: Na današnjem sejmu je bilo 1619 praset več, 560 dobro rejenih pa manj kakor aadnjič. D bro rejene svinje so se prodajale po istih cenah kot zadnjič, v mnogih slučajih celo za 2 vin. dražje. Tudi slabše in srednje vrste svinje so se prodajal« po cenah zadnjega tedna.
Pohorski opazovalce: Za to številko prepoino. — Gorajfgrad: Nsm je neznano. Sv. Barbara v Halozah, Nova Štifta, Dol pri Hrastniku, Hoče, Tinie: Ni bilo prostora. Prosimo vse gg. dopisnike za kratke dopise, ker sicer ne moremo vsega pravoJesno priobčiti. — Sv. Jurij ob jnž. žel : Izročili G spodarskim mvic»m. — Griže, Sol čava, Gornjigrad, Galicija, Goiavabnka, Posavje Kebelj, Sv. Lovrene v Slov. gor., Hlapen si, Marenber,}. Badi pomanj. prostora prihodnjič.
VABILO
na
IV. občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Selnici ob Dravi,
reg. »druge z neom. zavezo,
kateri se bode vršil v nedeljo dne 12. snšca 1«H1 ob 3. nri popoldne v hrsmlnični pisarni
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrita letnega računa za leto 1910. 3 Volitev načelstva io nadzorstva 4. Sprememba pravil. 5. Slučujnosti.
K polnoštevdni udtleibi nljndno vabi	147
lačelsbfo
Pojasnila o inseratih daje
upravništve umo tistim, ki prilogo vprašanju znamko u 10 vinarjev.
loterijske Številke.
Dne 18. februarja 1911.
Gradec . 44 75 49 29 3 Dnnag . 46 4 22 23 69
Posestvo »a prodaj, obstoječe is lepih njiv, travnika in gozda, mlin na dva tečaja v dobrem stana, novo krit, \odni jez iz cement», ki ne potrebuje nikdar popravka, še na zelo motnem potoku, pripravno tudi za olje delat ter kdor bi imel - veselje si lahko tudi po novejšem prenaredi, dobiček bo imel gotov; kdor želi kupiti se naj o-giasi pri lastniku Frane ftošker, jx>8. v Jareninskem dolu 31, pošta Jarenina.	124
Mlad trgovski pomočnik, vojaščine prost, izurjen v mešani stroki, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi svojo službo spremeniti. Naslov pove upravništvo.	122
Mak; posestvo, poslopje je zidano, tik veiike ceste, blizu cerkve in mesta, je sposobno za vsakega o-brnika ali penzijonista, se iz proste roke po ceni proda. Drugo se izve pri Antoniji Drozg na Spod. Hajdinu pri Ptuju.	104
Deklica stara 17 let, a krščanske hiše, z dobrimi spričevali v vsakem ozira, želi nadaljevati pouk v šivanju pri šivilji za gosposka dela v mesta Najiaje v Mariboru razume tudi nekoliko nemško, ter ixa spričevalo od 17 mesecev poduka Poduk se je ustavil za radi preselitve mojstrnvke v drugo cesarstvo. Amalija Mutnik, p. Vitanje št. 61 pri Celju 109
Ocstilna in kavarna v Maribora te pioda Je tudi za vsako drugo obrt pripravno Vpraša se „Alte Bieiqaeile" v Mariboru.	98
iMSeneo, zmožen slovenskega in namškrga jezika, iz dobre hiše se «prejme v trgovini mešanega blaga A Höjenwarth, Fr am. 96
V najem se da, eventnelno proda dobroidoča usnjarija z vsem v dela t-ahsjajočsin se usnjem v krajo, v katerem se veliko kož v delo dok'. Naslov pri upravništvu, 101
Ženita« poBudba. Fant 80 let »tar, pošten in trezen, popolnoma vešč kmetijstva, kojega gos poda r-»tvo in premoženje ima vrednost lo 14 tisoč kron, se želi zaročit l dekletom, ki bi imela do 8 tisoč fcron dote, vdova od 30 do 40 tet si izkljuiena. /ia tajnost se jamči. Naslov pove upravništvo toga lista, _	110
16 letna deklica želi pri dobro surjeni šivilji vstopiti kot učenka z vso oskrbo. Nariov pove u-pravaistvo.___116
Kamneaek Franc Kobaci. prej A. Horvat v Račjem pri Maribora m priporofa «lav. občinstvu v ia-(telkvo v njegovo atroko spadajo-čih del po zelo nizki eeni. 118
Lap« kmečka pasestvo ležeče '/« ure od pesniške postaje ali 1 uro od Maribora, obstoječe iz 18 oralov. 9 oralov travnika, 3 oralov «adonosnika, 4 oralov njiv, 2 orala gozda, Be proda pe znižani ceni. Več pove Janez Welt, Pobrež-je št 280 pri Mariboru. 102
3tka l«po posestvo se proda, lepa lega, pripravno za vsakega gospoda kot letovišče, ali ia skrbnega gospodarja, aroadirano 14'/j o-ralov, 20 minut od kolodvora in trga, 6 minut od glavne ceste, 4>/, oralov travnikov, 4 orale njiv, 800 sadcih dreves, brajd«, vrt, 800 sežujev vinograda (polovic * novi nasad), vse v najboljšem reda is dobro gnojeno. 6 oralov gozda, lepa gosposka hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in kram gospodarsko poslcpje, hram io hlev, hlevi za prašiče, pralna kuhinje, is sušilnica za sadje, listniea vse i opeko krito in v cajboljšem stsnju. Pripravni gospodarski stroji, kakor: centrifiga za mleko, parilnik, slamoreznica, mlia, rez-nica za peso, stroj za pranja pese, krompirja itd. Več se izve pri Franjo Počkaj, Šasarj« pri Jelšah »p. Štajersko.	912
Sa prodaj je lepa štiriletna žre-bica, kostanjeve bar>e, 166 um visoka, okroglega telesa, ter močnih nog, sposobna za kakega gospoda, Nssicv v upravništvu. 116
Lojm peseatvo tik železniške postaje Pesnica pri Mariboru, obstoječe iz 11 oralov zemlje in sicer travnika, sadonosnika, njiv in gozda ter lepe zidane z opeko krite biše in viničarije se ceni primerno in jako ugodno takoj proda. Istotam se proda tudi manjše posestvo, ki meri 5 oralov in sicer obstoji iz travnika, sadonosnika, ajive in lesene hiše. Obe posestvi imate krasne lege za vinograde. Natančneie pri g. Zinaaer Sv. Jakob v Slov. gor.	845
Priden hiapeo ali majar, 36 let
star, oženjen, oba zdrava in močna ter delavna človeka, iččeta službe za majarja pri kaki grajščini ali na dragem veleposestvu, nastopi se takoj ali po dogovoru, ker sem spreten v tem delu, ker že več let opravljam ta poeel kot majar. Se lahko dokaže s spričevalom. Naslov v uprav.	106
Želim svojo 20 letno hčerko, ki prevzame 70 tisoč sodni sko cenjene vrednosti, s poštenim ter izurjenim kmetom, t-gove» m ali mlinarjem, ki bi im-l nekaj gotovine. emožiti Ponudbe pod šifro „Vilascin 14" na upravništvo. 107
Kmetija se proda za 4500 kron, kje pove upravništvo.	118
Hčera krojaškega očeaea. Matija Paoko, Dravska ulica št. 15, Maribor,	80
Viniiar za Maribor in okolico ter dva mlada natakarja se s. rejmeta Frane Jožefova cesta 48 Maribor.
79
Ženini, neveste I Krasno volneno blago, venci, šopki, svilnate rute, kammgarni, vse najnovejše mode pri Josip Druškovič-c, Slovenj-gradec.	____73
V Vrbju pri Žalcu je na prodaj dobro urejeno gospodarstvo. Nekaj posestva je zasajenega tudi a hmeljem. Novo zidana hiša je pripravna za vsakršno obrt. Natančnejša pojasnila daje g. Lovro šah, nad-učitelj v Tehaijih, p. Štora. 146
Prav lepa priložnost. Prodam pod roko svoje lepo posestvo, ki leži na solnčni legi, lep sadonosnik, poslopje, hlevi goveji in svinjski, hiža zidana, vse v dobrem stanu, zraven spada tudi hoata, kupec ki bo ogledal, se mu bo prav dopad-lo, ker je blizu železniške postaje Grobelno in tudi blizu cerkve. Naslov: Jožef Oset, Platinovec št. 21 Grol elno.	143
Na prodaj je na deželi dobro ido-ča gostilna, s celo koticesijo, kakor tudi tobačno trsiiko, v jepem kraju blizu cerkve S- Lenarta pri Vel. Nfdelji v ormoškem okrsgu. Zraven so tudi lepe njive, lep sa-donosnik, da se lahko napravi do 10 polovnjakov jabolčnice, približno 6 oralov lesa in lep vinograd v najboljšem stanu za rodit. Proda se vse akupaj ali pa tudi narazen po nizki ceni zaradi preselitve. Več se izve pri lastniku A. Blodnjaku v Podgorcih pri Vel. Nedelji.	139
Sprejme se pošten, zanesljiv in močen hlapec. Delo je hišno, vrtno in po j sko. Mesečna plača 16 K. Naslov se izve v uprav. 142
Hiša, edina zraven no<e tovarne, zelo pripravna za malo gostilno in trgovino, okoli 3 orale rodov njive, zraven mesta in železnice, se zaradi bolezni takoj proda. Cena 9500 K, vknjižbe 2000 K. Ponudbe na „št. 168" v Slov. Bistrici, poste restante.	141
Službe išče
absolventinja trgovskega tečaja, ki je vešča tudi strojepisja in nekoliko stenografije, v kaki pisarni ali tudi prodajalni. Ponudbe se prosijo pod „A. V." na upravništvo 81. G.	140
Posestvo, ki meri okoli 25 oralov lepe zemlje, vse v ravnini blizu farne cerkve in glavne ceste, tudi železniške postaje, hiša, gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanu, z opeko krito, velik sadonosnik se proda. Cena 16.000 kron. Več pove iz prijaznosti g. Ignac Gomsi, posestnik v Krčowni št. 167, Maribor.	127
Retika prilika. Dobro tdočs trgovina na deželi mešanega blaga, kakor tudi kupčija z deželnimi pridelki, razpošiljanje jajec in masla se pod zelo ugodnimi pogoji zaradi družinskih razmer proda. Trgovina je tik farne cerkve in šole. Potrebnega kapitala je 5000 kron. Ponudbe: A. 5000 na upravništvo SI G.	132
IloanCP 8e takoJ »prejme pri UbUlIBb JV. Kleinšek, steklar v Mariboru, Koroške ulice št. 17. Ima prosto vse oskrb.	180
V iupnišče se sprejme hlapec h konjem. Kje, pove uprav. 154
Naznanilo.
Kupujem vsake vrste zrno in tudi les po najboljši eeni; tudi se menja zrnje z moko. Janez Špes, posestnik parne žage in mlinar v Mariboru, nasproti dragonske kasarne, Magdalensko predmestje.
150
Ii6e se k dvema deklicama v ata-josti 4'/, in l*/a leti, zdrava in prijazna vrtnarica ali precej izobražena pestunja, ki rada igra z otroci. Ponudbe s pogoji poste róstante „Mirija" Celje	153
Posestvo, na katerem se lahko redi do 5 glav živine, z njivo, lep sadonosnik, se pí dela do 15 polovnjakov mošta, ob koroški železnici, pol ure od postaje, se po ceni proda. Naslov v upravništvu.
135
Zrebica, 11 mesecev «'ara, barve K senscbinimel, za pleme sposobna močne pos ave imam na prodaj. Cuna po dogov ru. Albert Stopor-ko. kmet, Brezje pri Studenicah.
184
Amerikaii8kn podlage ima na prodaj do 80.0CH) Kip.. Port. in din-ge Jernej Mikolič, Žetale pri Rogatcu. Cena po dogovora 131
Lepo posestvo se proda četrt nre od postaje Sevnica ob glavni prometni cesti umetno zidati o novo Btaaj.», hiša obstoječa iz 5 »palnih sob, 2 kuhinji s štedilnikom, 2 Meti, en prostor za trgovino, hlevi za konje, svinjaki, koaole, lep vrt, travnik, sadonosnik, 6 njiv, 2 doraščena, gozda. Voda za vso rabo zmiraj doma Za vsakega 0-brtnika ali penzijonista jako pripravno, cena po dogovoru Plačila jako ug' dna. Kupec naj se cgiasi pri g. E. Grošl, poslužček na kolodvoru, Sevnica.	183
Dobro idoča trgovina v lepem kraju, 2 in pol ari od mesta se radi previetja večjega podjetja ta-kcj proda. Lep nspeh zagotovljen ter ni potrebno velikega kapitala, Naslov pri upravništvu. 129
Traja aa prodaj: Biiva&er, Veli-rizling in Gutedel, cepljeno aa R p. Portalis. Cena trum }4 kron 100 komadov. Anton Turi a, Globoko, p. Studenice pri Poijčansh. 87
Zahvala,
Za premnege dokaze srčnega Bcčutja povodom nepričakovane smrči nepozabne nam matere
Magdalene Valentan
izrekamo tem potom svojo najia kreaejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so cd blizu in daleč prihiteli rajno spremit k zadnjemu počitku Posebno se zahvaljujemo veleč g. župniku Fran-gežiij kateri je vod i žalosten pogreb v tako il-tiera potu. Vb «m Bog plačaj I
Jakob Vatonttn, sin, Terasa Valentan roj Polanee, s naha, Jon. Lsmpl, zet, Marija Lampl roj. Vatonttn, hčer, Antonija Valentan, hči, Magdalena Valentan, hčL .	162
xxxxxxxxxx
Štampilje
iz kavčuka se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Maribora
Cene deželnih pridelkov.
1 Ime pridelka.		Gradec		Maribor		o S? a		Ptuj		t	
		K	v	K	v	K	v	K	V	Kl	v
Pšmiea.....		10	_	10	60	12		10	60	11	_
Rž.......		9	—	8	—	9	-	7	60	9	50
Ječmea.....	§	9	—	9	—	»	-	10	—	9	—
Ovea......	§	9	—	9	76	9	-	10	50	9	—
Koruza.....	¡y	8	—	8	—	8	—	8	—	7	26
Proao ......		8	60	8	60	10	—	7	60	9	—
Ajda......	M	8	70	7	50	10	60	8	50	10	—
Sladko seno. . . .	S	—	—	a	26	2	60	8	4U	R	20
Kislo „ . .		—	—	—	—	2	—	2	eo	R	—
Slama......		—	—	i	76	2	—	8	—	a	40
Fižola......		_	_								
Grah......		_	_	_	60						
Leča......		_	_	_	60		_	«M		__	_
Krompir.....	§	—	—	—	08						
Sir.......		—	—	—	40						
Surovo mulo . . .		—	—	2	60	_	_	_		_	_
Maslo......	M	—	—	1	80						
8peh, »vež ....		—	—	1	70	—	—	_	_	_	_
Zelje, kielo ....		—	—	—	'M	—	—	_	_	_	_
Repa, kiila ....			™*	—	20	—	—	—	—	—	—
Mleko ...... Smetana, «ladka . . n kiala. . .	I	—		—	22 96 96	—	—		...	—	—
Zelje, 100 glav ... .		—	—	S	60						
JajM, 1 kom......		—	—	—	06	—	—	—	—	—	—
Obrtniki pozor!
Radi Bmrti starišev prodam iz proste rok« hišo, v k<v-t teri se že dolgo let nahaja dobro obiskana gostilna 2 v :> gostilniško pripravo, z vsem gospodarskim, zidanim in z *-peko kritim poslopjem, vrtom, njivo, travnikom in ¡-adtmoti-nikom. Hiša stoji v sredi lepih in velikih vasi na ravn<-ra ob okrajni cesti in vodi bliža cerkve ia šole ter bliža dv 11 kolodvorov in ne daleč od glavnega mesta. Cena 7500 K. Ved pove Franc Kosmač, 6t. Vid nad Ljubljano. Pisroeo■ 1: vprašanjem naj se znamka priloži.	y9
Pri občinskem urada Okolice celjske
sprejme se v službo občinski sloga in redar, zmožea s!<i>r in nemškega jezika v besedi in pisavi in ne čez 40 let »¡ter. Pred. ost imajo doslažni vojaki ali orožniki krepke posta» Službo je nastopiti 1. marca t 1. Prošnje lastnoročao pisane vložiti se imajo do 19. t. m. in tudi prošnjiki OP«b:«i predstaviti. Plačilo in pogoji po dogovoru.	(49
Županstva okolice csljske.
Puranovo
perje
lino kg K 1*—, grobo kg K — 40, prodaja veletrgovma
Ed. Suppanz, Pristova.
08
Zelo redka priložnost!
Velika tovarna mi je poverila razprodajo ogramEeg« skladišča različnega blaga in pošiljam 30—40 m krasno sortirane bale, kakor kanafasi, flaneli, šifoni, krasni zefiri itd. — Bale so 4 do 10 metrov dolge in jih pošiljam 30 do 35 metrov za 13 K. Vzorcev od bale ne pošiljam. Hrtn Ral#ai*a c- kr finančni nadparaik v o.,
imU DBKCrd, NAchod, Češko.	105
Eane
vsake vrste se morro skrbno varovati pred vsakim onesnažtnjesi, ker se po teh najmanjša rana izeimi v zelo hude, težko ozdravljive rane. Že 40 let se je izkazalo mečilno vlažno mazilo, takozvano praško domače mazilo, kot sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja in bolečine, hlsdi in pospešuje za celjenje. Razpošilja &e vsak dan.
1 pniies 70 vin. Proti predplačilu K 8'ltt se pošljejo 4 pušiee, aa K T~ pa 10 ¡Dušic poštnine prosto na vi ako postajo
avstro-ogrske monarhije. Potor na Sme iadelka, isdaiovatalja, eane in varstveno znamko. Pristno 1« po 70 vinarjev.
Oiaraa zaloga
B. FRAGNER, unkr.
lokama „PRI ČRNEM DRLO"
PRA6A, Sala strani, vogal MUm afe it 263.
Zaloge v lekarnah Avatro-Ograke.	25C
Slov. brivnica v Mariboru!
SJavnemu občinstvu v Mariboru in okolici prip< ročam s ?ojo b r i > n i c o, ki se nahaja v
Tegetthofovi ulici štev. 22
v hiši g. dr. Kača. Postrežba strogo solidna! — Za obilen obisk j rosi
Juro Gredlič, briveo.
Svoji k svojim!
Ženini in neveste!
Ako si hočete nakupiti lepo in novo blago za porodne (r-bleke in razno platno za perilo ter krasne svilene robce nizkih etnah, tedaj se zglasite pri narodnem in domačen trgovca
Francu Lenart v Ptuju,
ki ima za gostije tudi lepe šopke ter fine vence za nevesta Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim enaneo^., Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj jpove meni. Priporoča se
Lenart v Ptuju.
Franc
Razpis,
Dobro ohranjene
duri kakor tudi velika okna
s šaluzin&mi vred, drobno kamenje in razni stari materijal sn po ceni proda. Zidni dro-bež, pripraven za posipanje dvorišč in cest se sme brezplačno odvožati od podirajoče hiše na glavnem trgu v Mariboru. — Vpraša se na licu mesta ali pa v stavbeni pisarni gosp. Glaserja,
fabrlksjasst 17, Maribor.
Z dnem 1. marca 1911 se sprejme slnga v tukaj čaj« kn. šk. konzistorijalno pisarno pod pogoji, ki jih je izvedeti v imenovani pisarni.
Prošnjik za to službo mora biti sin zakonskih staršev, zanesljiv iu lepega vedenja. — Želeti je, da razume mdi nemški jezik.
Prošiye je treba vložiti vsaj do 28. februarja 1911.
V Mariboru, dne 17. februarja 1911
Ravnateljstvo kn. ik. koniistorijalne pisarne.
23. februarja 1011.
SLOVENSKI GOSPODAR,
Straa 1>
Največja mizarska in tapetarska trgovina
Karol lesiak ■ Maribor r2r=
Cenik in prorsiim zaslsnj.
Tegetliofova nlica M. 19, Lastna mizarska iei tap* delavnica „

Brzo
niki
Velika prihranitev na času, na kurivu in najboljša krma
630	to so največje prednosti istega.
Zahtevajte cenike I	Dopisuje še slovensko!
Delniška družbo ALFA SEPARATOR Dunaj XII.
za želodčni krč: Stene.ena 8teklenica sarac 50
__:___________________________vinarjev.
Znanje prati trgaajn :: Bf. PRUIAl
asaestsaa lekarna pri «s. kr> «rSii
Glavni trg Stav 15. s**
HraoNEK

železnato kina-vino
Higiea. razstava Dunaj 1906: Državn» od-:: lika in č&stai diplom k zlati kolajni, s:
Krepilno sredstvo za siabciEe, nsaJo-irvne in rekoavabsceste. Povsre&a voljo do jedi, utrjuje žive« in popravi kri. Izboren okus, Nad 7000 zdravniških spričeval
h t. h fivornl iitaittij
Trieite-BaraoSs»
Kapi S« V Hkunish v steklenicah po pa! 1 6 E 2*60 is M	1 1 i K 4-88.
Steckenpferd-iio i ¡1
m
fkjmehkejis mita za kakor proti pspssi
Vinogradnikom naznanjam, da imam cepljene trte na prodaj moaler-silvaner, burgunder-beli, rnoškat V. rizling, ralander, portogizer, kapčitia, žlahtnina, beli in rudeči traminec, ranfol, vse na riparijo-portalis cepljeno. Cepljene trte stanejo 100 komadov 14 kron. Korenjaki 100 komadov 3 krone. Naročila ae sprejemajo, dokler je še kaj v zalogi.	Janei Verbajak,
879	posestnik in trtnar, Breg pri Ptuju.
Dobiva n pomotD.
is«

X
Našim gospodinjam
prlp§r»č»mo
le edino Pfeiler-jevo milo, ker le to napravi brez trada snežno belo perilo! Pazite na vtis Pfeifer in znamko :: :: tiger

926
"W
X
1 kg sivega, pulje-opgaK2-—, pol belega K2-30,be-
lega^K 4'—, pri a a perje mehkega kakor puh K 6'—. veleprima cglajenega najboljše vrste K 8"—, mehkega perja (puha) sivega K 6*—, belega 10-—, pranega puha K 12'— od 6 kg naprej 834	poštnine prosto.
Naf@jene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nankinga), pernica, velikost 170X116 cm z dvema zglavni-eama, te dve 80X56 cm, zadosti napolnjene, novim, sivim, ofiičenim, košatim in stanovitnim perjem K 16'—, napol maha K 20 —, maha K 24'—, pernica sama K 12- , 14 —, 16-—, zglavnica K 3 —, 8'60, 4'—, pernice 180 cm X140 cm velike K 15-—, 181—, 20-—, zglavniee 90X70 ali 80X80 cm, K 4*60, 6—, 5-60, blazine iz gradla 180X116 cm K 18—, K 15 — razpošilja po povzetja, zavojnina zastonj, od K 10-— naprej poštnine prosto.
Maks Bergsr V Dešeaicu štev. 1014, Šnmava.
Kar ne ugaja, so nameni ali pošlje denar nazsj. Ceniki o blazinah, odejah, prevlekah in drugem posteljnim bltigu zastonj in poštnine prosto.
■j'iiiwii|min||||||H|||i||||)|i||Bllilllllllllllllll ilMUHlWffMWI
Z mojo	246
I! umetno moštovo esenco!!
si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pija&e.
Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krona. Dobi se samo
v drožeriji Maksa Wolfram,
Maribor, Gor. Gosposka nlica.
W Vsak svoj mlinar.
Le kometni mlini so dandanes najboljši za dobivanje šrota kakor tudi debele in fine moke, ker so opremljeni s Hellerjevimi umetnimi mlinskimi kamni, kojih ni treba nikdar ostriti in kojih kakovost je neprekosljiva. Priporočamo nadalje bralne kamne vsake vrste. Komanditna drcžba E. J. Helier v Sandovu pri Češki Lipi.
Zastopnik Štajersko:
Zinauer & Co., Sv. Jakob v Slov. goricah.
138
Ceniki zastonj.
lica v ifiAiU
b
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
!na ulica št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vfo^e
se pprejemajo cd vsakega iD se obrestnjejo: na-v dno po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 4 Obresti se pripisujejo b kapitala 1. januarja ia 1. jalija vsakega leta. Hranilno knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrekovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na rarpoiago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4V4%, na vknjižbo sploh po 5°/0, Da vknjižbo in poroštvo po 5V»°/p in "a osebni kredit po 6°/„. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih Rtrcškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica -s brezplačno, stranka plača le fcoleko.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldoe, izvzemši
praamke. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila ss dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne. • 6
9
V1 owojUnt*» IniM tu<44 mm raspülav» i!Äim«««V e»ir««IS/*«* wmfofml>> lk«.
K«?
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava.
■ «H,1?

se zanima vsak olikan človek in Vi morate tadi vedeti,- ako Va«i je VaSe zdravje kaj in«, da je v Vaši hiži zasesijivo razkuževalr.0 sredstvo nfobhodno potreSno. Bolezni, kakor Ssrlah, tifus, kolere, koze, osepice itd., ranitve, okažbe sežigi niso redki; m ratkožonjo v bolniški postelji, za antiseptične Obveze ran, tvorov. <a irigaeijo za 'ž-nsk'.' in z« branite? okcženja, ea stalno rabo pri vsaki vrsti razkuženja in napravo revonjavosti je nsjbclj primerno :<nwstveno izKu-eno ia svetovno znano, kot lljbol še razkuževalco sred-tvo sedanjosti
Ser hitro in zanesljivo' učiaknj , lahko vsak biea vsike nevarnost! ?i>b;, ker prijetno diši, ne draži kože ("kakor druga razkuževal&a sredstva) i« je končna zelo po ceni, 1« priporoča večina zdravni-ko? in se v ss&ki hiši rado rabi. V originalnih steklenicah (selma steklenica), % uporabnim navodilom, se dobi za 80 vinarjev steklenica po i00 gramov t vseh lekarnah in chožerijah monarhije.
Pomnit?, da Lvsolbrji slab duh in pos hitro in zaaeslj*o oistracil
Izbirno uaino razknž -raino sredstvo za enaženje ust in zobov je fino dišeči
Za spomladansko gnojenje priporočam cenjenim kmetoyalcem
Tomasovo žlindro
znamke
vresda.
kot najboljše in najcenejše fosforno kislo
ga jile.
Varujte se ponarejanj!
Zahtevajte povsod izrečno Tomasovo žlindro znamko
zvezdo. — Veletrgovina z železnino „Merkur" Peter Majdič, Celje, prodaja izdelkov tvrdke Tho masphosphatfabriken 6. m. b. H. v Berolino.
Vabilo.
Posojilnica v Makolah
vabi rse svoje zadružnike na
PFEFFERMINZ ■ LYS0F0RM redm občni zbor
v steklenicah po K 1-60. Obvaruje zobe, podeli ustoaj prijeten okus it odstrani hitro in zanesljivo slab dah ia ust.
PoaČljivo, od nekega odličnega zdravnika »pisano brošuro o „Zdravja in razkuževanja" Vam takoj pošlje kemik Habmaim, Dan»j, XX. Petrasešflasse 4, znanstven poročevalec Lysoformovih delavnic, zastonj in poštnine prosto, ako po »jo pišete.
114 Gospodom zdravnikom so vzak čas na razpolago vzorci in literatura zastonj in joSt, prosto.
ki se bode vršil v lastnem domu v Makolah št. 11, v če trtek dne 9. marca 1911 ob 1. uri popoldne z naslednjim ▼sporedom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji.
3.	Poročilo računskega pregledovale».
4.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1910 ia razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načektva in rač. pregledovalcev. 8. Slučajni nasveti in predlogi.
Makole, 20. februarja 1911. 137	Načetstv«
Stefan Kaufmann
trgovina z želenino
23 v Radgoni,
priporoča
štedilnike
":f in vsakovrstno posodo.
Odgovorni urednik : Fraa RikovlC.
VABILO
redni obeni zbor
Hranilnice in posojilnice na Vidmu
reg. zadrnge z neomejeno zaveso,
ki se bo vršil dne 19. ma>ea 1911 ob 3. uri popoldne v posojilničuih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1910.
4.	Volitev načelBtva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na i ¡.tem mesta in po ietem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ae glede na število navzočih zadružnikov. 136	Odbor,
Ti»k tiskarne bt. Cirila v Mariboru
Izdajatelj ia ftloinik : Katoliško tiskoriio druitvo.
«**«*« Original «««¿«m Linhart-ova hmeljna sušilnica
pat. štev. 15081
l je neoporečno najboljša, najsolidnejša in najcenejša sušilnica	|
l sedanjosti. lii	|
l Do danes na:	|
Češkem, Moravskem, Štajerskem, Hrvatskem,	| Ogrskem, v Galiciji, Nemčiji in na Ruskem nad
11200 m2 ploščine izdelane.	♦
Pred ponaredbami se svari.	- *
J. Linharti, tovarna strojev, Rakonitz, Cežko.	J
Zastopnik za Štajersko:	g
Gospod Jožef Govedič, Vransko pri Celju v Sav. dolini.	J
JI	♦♦»♦♦♦♦♦»»»♦»»♦♦M^I