ZDRAVILNI GROZD                    j|
LOJZE ZUPANC                                                 {jfl
(Belokranjska pripovedka)                                                  "^^
V srauškem gradu je živel nekoč star graščak, ki je imel tri sinove, a je bil močno bolan. Zdravniki iz devetih dežela so prišli k njemu, a nihče. ga ni mogel ozdraviti. Bolnemu starčku so preroko* vali skorajšnjo smrt.
Neke deževne noči pa je na tlrajska vrata potrkal popotnik. Bil je siromašen in gladen. Dolga, siva brada mu je segala do kolen. Nasitili so ga grajščakovi sinovi in mu potožili, kako hudo bolan da je njihov oča. Starček pa je dejal: »Usmiljenje sem našel v vaših srcih. Četudi ste sinovi bogatega imetnika, ste rne ljubeznivo sprejeli in mi postregli. V zaftvalo vam bom povedal, kako lahko pomagate bolnemu očetu, da bo ozdravel. — Pojdite prcko devetih voda in devetih gora. Prišli boste do lepega gradu. Za tem gradom je prekrasen vinograd; na njcgovih trtah rastejo sami zdravilni grozdi. Utrgajte cnega in prinesite ga očetu. Čim bo od tega zdravilnega grozda po« goltnil eno samo jagodo, bo ozdravel...«
Potcm se je starček odlpravil spat. Trije bratje pa so sklenili, da pojdejo iskat zdravilni grozd. Nenadoma se je spomnil najmlajši: »Pa kam bi šli? Na katero stran neba? Tega nam starček ni povedal.«
Zvarnil ga je najstarejši: »Kaj pa budlališ? Lahko boimo še tudi to izvedeli od starčka. Zjutraj, ko se prebudi, ga povprašamo!«
Drugo jutro so trije bratje vstali še pred sončnim vzhodom. A starčka niso več našli na ležišču! Še pred njimi je vstal in izginil neznano kam. —
Zdaj so se morali trije bratje ločiti. Osedlali so tri urne konjičke, zajezdili vsak svojega in odpeketali v tri smeri, iskat zdravilni grozd. Prcden so odšli z doma, jim je njihov bolni oče dejal: »Sinovi moji, le pojdite, kamor ste se namenili. Komur se bo posrečilo, da bo našel zdravilni grozd, temu bom zapustil grad.«
Prvi brat je odjezdil proti vzhodu. Ves dan je jezdil, pod večer se je ustavil v velikem mestu. V neki krčmi je prisedel k razigrani družbi. Se sam je poklical pijače. Plačeval je za vino. da je kar teklo od mize. V vinjenosti se je sprl s samim mestnim županom. Spoprijela sta se in v pretepu ga je — ubil. Prijeli so ubijalca in ga gnali pred sodnike. Obsodili so ga na smrt. Poslali so po rablja, njega pa so vrgli v temno ječo. —
Drugi brat je odjezdil proti zapadu. Dva dni je jezdil, pod večer drugega dne se je ustavil v velikem mestu. V neki gostilni je prisedel k razigrani družbi. Brž se je spoprijateljil z možmi. Ko so se napili
230
vina, so vrgli kvarte. Med igro se je sprl z nekim goljufivim kvartačem-Spoprijela sta se in v pretepu ga je — ubil. Prijeli so ubijafca in ga snali pred sodnike. Obsodili so ga na smrt. Poslali so po rablja, njega pa so vrgli v vlažno in mrzlo ječo. —
Najmlajši brat je jezdil proti jugu. Tri dni je jezdil, pod večer tretjega dne se je izguM v veliki lozi. Že je hotel s konjem prenočiti kar sredi gozda, ko je opazil v dalji droben ognjcn plamenček. Tja je pojezdil. Prijezdil je k staremu puščavniku, ki je sedel pr«d svojo votlino in si pekel krompir. In ker je bil puščavnik usmiljencga srca, mu je dovolil, da se je stisnil v njegovo votlinico. Se preje pa je pri« vezal konja k deblu starega hrasta, ki je rastel pred njo.
Najmlajši brat je puščavniku razodel, po kakšnem potu in namenu je zašel v ta gozd. Dejal je: »Pred tremi dnevi je bil pri nas star po» potnik, svetoval je raeni in mojima bratoma, kako lahko pomagamo bolnemu očetu. »Prek devetih gora in prek devetih voda pojdite!« nam je svetoval. Ni nam pa povedal, v katero smer naj se obrnemo. In tako smo se morali ločiti. Jaz setnj knenil proti jugu, moja diva brata pa v drugo smer. Bog ve, komu od nas se bo posrečilo najti zdravilni grozd...«
»Ti si na pravi poti,« je pokimal puščavnik. »Še prek treh gora in prek treh voda moraš iti pa boš tam. Ali pazi se in ubogaj, kar ti bom svetoval. — Preden boš vstopil v vinograd, preden boš utrgal zdravilni grozd. pojdi v grad. V njem spi zakleta grajska gospodična. Poljubi jo na čelo in z roke ji snemi diamantni prstan. Potlej pa brž izgini. Pot v grajski vinograd te bo pripeljaja mimo treh ogromnih kadi. V vseh treh so nasuti novci iz suhega zlata. Iz vsake si smeš vzcti prgišče novccv. N\č več! Ko odtrgaš zdravilni grozd, brž od> dirjaj!« —
Drufo jutro je najmlajši brat zajezd51 konjička. se puščavniku lepo zahvalil za lepe nasvete in odpeketal dalje proti jugu. —
Dva dni je blodil okrog. V jutru tretjega dne jc prijezdil pred zakleti grad. Vstopil je v grajsko dvorano. Sredi dvorane je na srebrni postelji iežala prekrasna deklica. Ali nič življenja ni bilo v njej; njene roke so bile mirzle, njena usta, njena lica mrtvaškobledla. Naj= mlajši brat ji je snel z roke prekrasen prstan in si ga nataknil na mezinec leve roke. Potlej jo je še poljubil na čelo. \n predten se je grajska gospodična prebudila iz zakletega sna, je že izginil...
Ko je dospel do treh kadi, natrpanih z zlatimi novci, je zajel iz vsake prgišče zlatih cvenkov. Požuril se je v grajski vinograd, utrgal zdravilni grozd in oddirjal proti domu.
Vračal se je po drugi poti. Čez tri dni je prijezdil v lepo mesto. Vsi meščani so vreli na kup. Ko jih je povprašal, kam hite, so mu povedali, da gredo gledat, kako bo rabelj  obešal ubijalca. Šel je za
231
njimi. Dospel je do vislic. Pod njimi je stal mrtvaškobled človek. V njem je najmlajši brat bid spoznal svojega starejšega brata. Hudo mu je bilo žal zanj, pa je povprašal sodnike, če ga nikakor ne more rešiti. »Da«. so rekli. »Ali tisti, ki bi ga hotel rešiti, bi moral plačati zanj prgišče zlatnikov.«
»Tukaj jih imate!« je zaklical najmlajši brat in \-rgel pred začu* dene sodtiike prgišče zlatih novcev. Potem je vzel presrečnega brata v sedlo in z njim vred odjezdil proti domu.
Dolgo sta jezdila. Čez tri dlni sta prijezrfila v veliko mesto. Vsi meščani so vreli na kup. Vprašala sta jih. kam hite, pa so jima po= vedali, da gredo gledat, kako  bo rabelj  odsekal ubijalcu glavo. Sla
sta za njimi. r>ospela sta do obsežnega trga. Sredi trga je bil postavljen lesen oder, na odru pa je poleg tnale klečal mrtvaškobled človek. V njem sta spoznala svojega najstarejšega brata. Hudo jima je bilo žal zanj. Pa je povprašal najmlajši brat sodnike, če ga nikakor ne more rešiti. »Tisto že,« so mu odgovorili. »Ali tisti, ki bi ga hotel rešiti, bi ga moral odkupiti s prgiščem zlatnikov.«
»Nate jih!« je zaklical najmlajši brat in vrgel pred začudene sodnike prgišče zlatih novcev. Potem je vzel presrečnega brata v sedlo. In vsi trije bratje so odjez= dili proti smuškemu gradu.
Na dolgi poti so si pripovedovali svoje doživljaje. Povedal je najstarejši svoje, povedlal je drugi svoje, pavedkl je svoje tudi naj* mlajši, in še je segel v žep in izvlekel iz njega zdravilni grozd za boluega očeta ter ga pokazal bratoma.
V najstarejšem bratu pa se je vzbudila črna zavist. Pričel je potihoma nagovarjati tudi drugega brata, da bi se rešila najmlajšega in mu odvzela zdravilni grozd ter prgišče zlatnikov, ki so mu še ostali. — In res, ko so jezdili mimo globokega prcpada, sta hudobna brata pogralbila najmlajšega, mu odvzela zdravilni grozd ter zlate novce iu ga pahnila v prepad.
232
Zdaj je imel zdravilni grozd najstarejši brat,  zlatnJke ipa ofugi         ¦
brat. Ali še teh se je polakomnil najstarejši.  Ko sta  jezdila preko         I
deroče Kolpe, mu je odvzel zlatnike, brata pa pahnil s sedla v globoko         I
reko, kjer je utonil. —                                                                                  1
Sam je prijezdil najstarejši brat domov. Očetu je dal zdravilni         1
grozd ter mu lagal, s kolikim trudom si ga je bil pridobil. Bolni gra<         I
ščak je pogoltnil samo eno jagodo; in ozdravel je.                                        I
Potlej je stari graščak sleherni dan spraševal najstarejšega sina,      _ 1
kje ndki sta njegova mlajša brata. Ali ta je samo trdil1, dla za njiju pač          I
ne ve. — DoLgo je čakal stari graščak izgubljenih dlveh sinov. Ker          I
pa jih le ni bilo, je od žalosti — umrl. Grad pa je zapustil najstarej=         I
šemu sinu.                                                                                                     I
Najmlajši brat pa se  v prepadu ni ubil!  Pal  je  na visok kup          I
suhega listja, ki so ga v jeseni nasule na prepadovo dno velike, stare         I
bukve. Obležal je na kupu suhega listja. Pričel jc kričati na pomoč.         1
Slišali so ga pastirji, stekli v vas po dolgo vrv in ga izvlekli iz prepada.         I
Peš se je napotil najmlajši brat proti očetovemu gradu. Dolgo         1
je potoval. Ali preden je dospel do samega gradu, je že izvedel, da          I
mu je pred dnevi umrl oče. Jokal je in žaloval za dobrim očetom, v          I
grad, kjer je prebi\ial najstarejši brat, pa se ni upal. Bal se je njegovih         I
hudobnih oči.-----------                                                                                  I
Tisti čas pa se je po deželi razvedclo, da grajska gospodična išče         %
svojega rešitelja. Za to novico je zvedel tudi najstarejši brat. Pojezdil         I
je k njej. In ker mu je bilo iz pripovedovanja najmlajšega brata- vse         I
znano, je ni bilo tcžko ipreprioati, dk. je on njen rešitelj.                               I
Že se je pripravljala velika gostijai ko je prišepal db gradki naj^ mlajši brat. Bil je raztrgan, bosonog in lačen. Posrečilo se mu je, da je prišel do sarae grajske gospodične. Povedal ji je, da je le on njen pravi rešitelj.
»Ali imaš kakšno ipričo, d^ je to res?« ga je ipovpTiašaia.
»Imam!« je potrdil in ji pokazal prekrasen prstan. ki ga je nosil na Ievem mezincu.
Pristopili so grajski hlapci in napodili lažnega rešitelja, najsta* rejšega tirata. Pobegnil je v smuški gTad, kjer je kmalu umrl v pozabi in zaničevan od vseh. Po njegovi smrti ni bilo nikogar, ki bi se hotel vseliti v ta grad. Razpadel je. Še daries so na Smuku vidne razvaline smuškega gradu.
Najmlajši brat pa se je poročil z lepo grajsko gospodično. Zelo sta bila srcčna. —
233