glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 18. januarja 1990 številka 2, cena 6 dinarjev IZ VSEBINE: 4. Zasebna ponudba 6. Kako bomo volili 10. Priznanja ZTKO Velenje 13. TV program /Vtj^ Rek — Rudnik lignita Velenje se hudü Skupaj s proizvodnim načrtom za letošnje leto so v decembru preteklega leta na Rudniku lignita Velenje sprejeli tudi načrt zaposlenih. Proizvodni plan — 4 milijone 300 tisoč ton premoga, naj bi izpolnilo 5200 zaposlenih. To je približno odstotek manj kot je bilo poprečno zaposlenih v tem kolektivu lani. Ob dolgoročnih ciljih — čez čas naj bi letna proizvodnja spet znašala 4 milijone 700 tisoč ton lignita, je takšen stalež potreben. Že pred časom pa so si v tem kolektivu zastavili nalogo, da bodo produktivnost letno poviševali za en odstotek. Ob kontinuirani proizvodnji pomeni to za enak odstotek manjši stalež. Takšno število zaposlenih, kot ga načrtujejo za letos, bodo dosegli tako, da bodo skušali upokojiti vse tiste delavce, ki izpolnjujejo pogoje za polno upokojitev, da dodatno ne bodo zaposlovali, razen njihovih štipendistov, kakšnih drugih, posebnih ukrepov pa na tem področju na Rudniku lignita Velenje ne načrtujejo, nam je povedal član kolektivnega poslovodnega odbora rudnika zadolžen za kadrovsko organizacijske zadeve Janko Lukner. (mkp) SZDL postala zveza socialistov _______S sprejemom ustreznih sklepov na republiški konferenci a)iMMMMNMft»««M>»t^tastania~SZDL tudi « pravnem pomenu politični subjekt. Svoji vlogi pa seveda Še nimajo prilagojenih vseh aktov, zato bodo morali svoje delovanje v tem prehodnem času prilagajati splošnim usmeritvam. O njih so poglobljeno razpravljali na torkovi seji občinske konference SZDL Velenje (po zaključku naše redakcije, zato bomo o tem več poročali v prihodnji številki Našega časa). Že pred to sejo pa smo poklicali sekretarja občinske konference SZDL Velenje Martina Budno, ki nam je povedal, da so v občini s sprejetimi programskimi usmeritvami usklajeni s svojo novo vlogo, član Zveze socialistov bo lahko vsakdo, ki bo sprejel njihov program in podpisal pristopno izjavo. Njihovi člani bodo lahko tudi v bodoče posamezna društva — seveda, če bodo to sama želela. V imenu dražbe Zveze socialistov ne bo mogla ustanavljati več javnih medijev, bo lahko svoja glasila. To seveda pomeni, da bomo morali kar hitro doreči tudi ustanoviteljstvo našega časopisa in Radia Velenje. (mz) 30 LET ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA KLUBA 9 VELENJE Nama, sobota, 27.1.1990 ob 20h Predprodaja vstopnic v knjigarni Mladinske knjige Industrijska pekarna Titovo Velenje Struce cenejše od 11,4 do 19,6 odstotka Tako kot drugi slovenski 15 odstotkov oziroma od tkov. tkov, za 0, Tako kot drugi slovenski pekarji so tudi izdelki iz programa Industrijske pekarne v Titovem Velenju od torka cenejši v poprečju za 15 odstotkov oziroma od 11,4 do 19,6 odstotkov. Izdelki z nižjimi cenami so cenejši za manj, z višjimi cenami pa za več odsto- tkov. Tako npr. stane 1,20 kg beli hleb namesto 13,40 dinarjev 11,30 dinarjev oziroma je cenejši za 19 odsto- tkov, za 0,60 kg belega posavskega sedaj potrošniki namesto prejšnjih 6,70 dinarjev plačajo 5,60 dinarjev (19,6 %), za 0,50 kg maščob-nega je sedaj treba namesto 5,5 dinarjev odšteti 4,60 dinarjev. Cena pariške štruce je od torka dalje 3,50 dinarjev, prej 4,20 dinarjev. Pa še cene nekaterih drugih vrst kruha: rženi od 8,70 na 7,30 dinarjev, I kg koruzni od 11,40 na 9,60 dinarjev, 0,25 kg graham od 2,40 na 2 dinarja, 1,60 kg polbela štruca od 15,90 na 14,20 dinarjev. Najmanj se je pocenila štruca istrskega kruha, in sicer za 11,4 odstotke ali iz 7,80 na 7 dinarjev. Še vedno pa je ta najcenejši med belimi kruhi. Kaj pa osnovna vrsta kruha? Za 0,80 kg polbela štruca — potrošniki ji pravijo kar črna štruca — stane sedaj 6 dinarjev, prej 6,70 dinarjev. EKO v stiski Delavcem le zajamčene plače Danes (tako so nam zatrdili) bodo delavci EKO prejeli težko pričakovane plače. Žal te niso takšne kot bi si želeli in kot marsikateri med njimi meni, da bi si jih po vloženem trudu tudi zaslužil. So pač le zajamčeni osebni dohodki, saj ima EKO že več kot mesec dni blokiran žiro račun, kar mu praktično onemogoča normalno poslovanje. Zapleti niso novi. Vlečejo se že nekaj let, ni pa jih odpravila tudi zamenjava prejšnjega vodstva in pristop v sozd Gorenje. Takrat postavljeni cilji zaradi pomanjkanja denarja niso bili v celoti udejanjeni in tako je EKO bolehal do ukrepov Markovi-čeve vlade, ki je močno zaostrila finančno disciplino. Da je položaj izredno težak, se je pokazalo že v decembru. Vendar pa je prednovoletno razpoloženje prikrilo stiske, ki so se napovedovale. Izsiljen poračun pa je finančne probleme še poglobil. Prejšnji teden, ko bi morali dobiti decembrske plače, denarja ni bilo. Žiro račun je bil blokiran zaradi obveznosti v višini 8 milijonov dinarjev. Res so jim kupci dolgovali 15 milijonov dinarjev, vendar pa so bili tudi njihovi računi najpogosteje blokirani Občani prodajajo devize ABANKA V ABANKI v Titovem Velenju so od 20. decembra lanskega leta, ko so ljudje prvič začeli bolj množično nositi devize v prodajo bankam, pa do sobote, 13. januarja odkupili za 35.690 ameriških dolarjev deviz. Od 5. januarja letos, ko so začeli v Abanki devize tudi prodajati pa do iste sobote, 13. januarja, pa so občanom prodali za 23.400 ameriških dolarjev deviz. To pomeni, da je bil odkup efekti-ve za 52 odstotkov večji od prodaje- Abanka za prodajo deviz zaračunava 1-odstotno provizijo (na hranilno knjižico) in tudi 1-od-stotno, če je občan brez njihove hranilne knjižice in želi gotovino, najmanjši znesek provizije pa v tem primeru znaša 17,90 dinarjev. LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE d. d. Pred deviznimi okenci Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d. d. je bila prve dni tega leta kar precejšnja gneča, več pa je bilo tistih, ki so devize prodajali. Prodajalcev deviz, pretežno nemških mark, šilingov in švicarskih frankov so našteli 632, tistih, ki so devize kupili pa je bilo 301. (mz) in je bil tako priliv sredstev negotov. S povečano izterjavo so zagotovili takšno maso denarja, da so danes lahko izplačali zajamčene osebne dohodke. Vendar pa so ti skromni, saj so po zakonu 80 odstotni glede na zadnje tri mesece in povečani za rast življenjskih stroškov. Na sestanku, ki ga je pretekli teden sklicalo vodstvo EKO z delavci, je bilo izrečenih precej pikrih besed. Med drugim pa so delavci tudi menili, da je EKO s pristopom k Gorenju pravzaprav več izgubil kot pridobil. Postavljena je bila še zahteva, da naj dobijo danes vsi enake plače, ne glede na to, na katerem delovnem mestu delajo ter podano razmišljanje o stečaju. Direktor te firme Vinko Türk, ki smo ga zaprosili, da pojasni stanje v katerem se je znašla firma in nakaže možnosti za izhod iz krize, je dejal, da je EKO že vsa leta podkapitalizirana firma, ki je vedno živela v pomanjkanju obratnih sredstev. Analiza, ki je bila narejena ob pristopu k Gorenju, je pokazala, da je nujno potrebno nama TITOVO VELENJE zaokrožiti nekatere programe, če sploh želijo uspešno delovati znotraj Gorenja. Zato je takrat padla odločitev, da se odpovedo proizvodnji strešnih oken, kar je sedaj pogosto predmet raznih polemik, saj je bil takrat to eden njihovih bolj uspešnih programov. Žal je bila sanacija EKO doslej izpeljana le delno in proizvodnja še ni posodobljena tako, da bi lahko izpolnila potrebe zahtevnega tržišča. Zato bo gotovo v naslednjih tednih tekla največja aktivnost, kako finančno sanirati nastale probleme, postavilo pa se bo tudi vprašanje števila zaposlenih, saj sedanje analize kažejo, da je le teh, glede na trenutne prodaje možnosti, kar precej preveč. EKO bo potrebno pri njegovih reševanjih težav pomagati. Predvsem pa bo treba v občini Velenje precej več truda vložiti v iskanje novih programov, ki smo jih v zadnjih obdobjih predvsem izgubljali, tudi z vključevanjem manjših podjetij v večja. Boris Zakošek Z MUSTANGOM V NOVO KVALITETO, EVROPO IN SVET! Novice Ustanovili društvo za boj proti raku (mz) Pred tednom dni je bilo v dvorani velenjskega Zdravstvenega doma ustanovljeno društvo za boj proti raku. Za predsednika so izbrali dr. Borisa Kolška, za njegovo namestnico pa Vero Zupančič. Društvo bo skrbelo za zdravstveno vzgojo prebivalstva (prvo predavanje na temo Onkologija leta 2000 so pripravili že ob ustanovitvi društva — bilo je zelo dobro obiskano), zbirali bodo sredstva za humanejše okolje onkoloških bolnikov in si prizadevali za čistejše okolje, ki je osnova preprečevanja te hude bolezni sodobnega časa. Danes zaseda OK ZKS Velenje Drevi ob 18. uri se bo sestal komite OK ZKS Velenje. Razpravljali bodo o dokumentih za 14. izredni kongres jugoslovanskih komunistov, še zlasti pa bodo namenili pozornost gradivu, s katerim se bodo vključili v razpravo na tem kongresu. Govorili bodo še o aktualnih pomladanskih nalogah, še zlasti o pripravah na volitve. Pričakujemo lahko, da bodo predstavili svoje kandidate. Lotili pa se bodo tudi sprememb organiziranosti osnovnih organizacij Zveze komunistov v državnih organih. Gorenje Muta: 120 delavcev dela po EDČ v Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje dela od 8. januarja naprej 120 zaposlenih po novem razporedu delovnega časa. Tako imenovani evropski delovni čas velja za zaposlene v službah, ki niso neposredno vezani na proizvodnjo, in za vzdrževalce. M) Skupaj smo močnejši Ustanovitev Društva za boj proti raku v Titovem Velenju smo člani velenjske Sekcije onkoloških bolnikov, ki deluje v okviru Društva onkoloških bolnikov Ljubljana, sprejeli z navdušenjem, saj smo z njim pridobili pomembnega družbenega zaveznika pri uresničevanju humanih dejanj in osveščanja ljudi za skrb za zdravo življenje. Kot sekcija delujemo že četrto leto. Sekcija šteje približno 30 članov, ki si prizadevamo pomagati obolelim in hkrati krepiti zavest vseh o pomenu zdravega življenja. S tem namenom smo organizirali tudi nekaj strokovnih tematskih predavanj za člane in občinstvo. Menimo, da je naše prihodnje sodelovanje samoumevno, kajti brez skupnih naporov in akcij vseh osveščenih ne bo učinkovitih rezultatov. V slovenskem prostoru delujejo sekcije in Društva za boj proti raku skupno in povezano, saj so interesna področja in cilji skorajda enaki. Zato se bomo člani sekcije prizadevali ob uresničevanju našega letnega programa aktivnosti, skupaj z Društvom in v Društvu uresničevati tudi skupen program organiziranih aktivnosti ter si pri tem vzajemno pomagati in spodbujati. Pozdravljamo ustanovitev Društva za boj proti raku v naši občini ,in želimo, da se s svojim humanim poslanstvom čim hitreje uveljavi 'med ljudmi. K temu bomo tudi člani sekcije prispevali svoj delež. Sekcija onkoloških bolnikov Rogla: Če ne bo snega — led Podobno kot na ostalih zimskošportnih centrih tudi na Ro-gli pogledujejo v nebo, še posebno zdaj, ko se bližajo počitnice. Za ostale goste imajo sicer na voljo večnamensko dvorano, mladi so raje na prostem. Da bi jim omogočili vsaj nekaj prave zimske (pa čeprav ne smučarske) radosti, so uredili pri hotelu naravno drsališče na prostem. Seveda pa še vedno upajo, da bo do konca tedna, ko se pričnejo počitnice tudi za otroke našega območja, zapadlo kaj snega. Celje: Brez denarja ni enakopravnosti Ce alternativna gibanja in zveze ne bodo dobile denarja, ne bodo mogle v predvolilnem boju opraviti enakovrednega dela — na to je v imenu Demosa opozorila socialdemokratska zveza celjskega območja tudi vse skupščine občin na celjskem območju. Zaprosila jih je za financiranje njihove redne dejavnosti, saj potrebujejo denar vsaj za enega funkcionarja, administratorja ter za nujne materialne stroške. Zdaj čakajo, kakšen bo posluh po posameznih občinah — ta bo seveda tudi pokazal, koliko jemljejo politični pluralizem resno. Šentjur: Vse še ni odpravljeno Predsednik slovenskih sindikatov si je te hladne dni, ko dela zunaj v glavnem počivajo (povsod seveda ne), ogledal območja v Halozah in v šentjurski občini, ki jih je močno prizadelo neurje v lanskem poletju. Ker je te kraje obiskal že kaj kmalu po katastrofalnih povodnjih, se je lahko zdaj prepričal, da so naredili veliko. Ob tem je seveda ponovno pohvalil solidarnost slovenskih delavcev in drugih, ki so pomagali. (—fk) Emona expres Perestrojka Piše: VINKO VASLE Slovensko partijsko glasilo Komunist je pod težo »znamenite« kadrovske politike izdihnilo, kar naj bi bilo nekakšno simbolično dejanje, da je na smetišče zgodovine odšel še zadnji glasnik starih časov. Zato so edini, ki jih lahko ta hip pri nas brez skrbi nagovorite s tovariši in tovarišicami, potegnili novo potezo in pričeli izdajati časnik Evropa zdaj! Le-ta ima silovito naklado za slovenske razmere (80.000 komadov) in je — če odštejemo Nedeljski dnevnik (vrli tednik za gospodinje, služkinje in hlapce, kot mu nekateri pravijo) — najmočnejša konkurenca Mladini. Je ena sama malenkostna razlika: Mladina vse svoje izvode praktično proda na ulici, novi komunistični časnik pa na tak način prodajo v višini 0,02 odstotka naklade. In to na finem papirju, z barvami, ki so se jim ostali morali odpovedati zaradi visokih stroškov. Komuni- sti tako stopajo v Evropo 2000 v barvah, nekateri drugi slovenski časniki pa so še vedno črno-beli in na papirju, ki je zelo podoben toaletnemu. Ta uvod je nujen, če hočemo razumeti, kako je le-galiziranje strankarskega sistema pri nas prizadelo in udarilo naše javne medije. Pavliha, ki so ga boljševiki uspešno zafurali, še komajda diha. Zdaj je štirinajstdnevnik pred pogrebom, po politični usmeritvi pa je še vedno neodvisen (tako kot je to skušal biti zadnjih 15 let in je večkrat z uredniki vred nastradal). Najhitreje se je v strankarski zmedi znašel Milan Meden, ki je sunil mestno socialistično zvezo nekam in tudi svoj Dnevnik razglasil za neodvisen, od nedavnega pa to piše tudi v njegovi glavi. To je torej neodvisnost v glavi, kako bo pa v resnici, pa je treba še počakati. Sila zanimive štorije so se dogajale okrog osrednjega republiškega dnevnika Dela, ki je še pred leti popolnoma rdečo realsocialistično barvo in vsebino spremenil v mavrico. Kar ni bilo všeč njegovemu ustanovitelju in lastniku Jožetu Smoletu, ker je decembra lani kar naenkrat sprevidel, da Delo vsak dan o njem ne poroča najmanj petkrat. Zato je osebno prikorakal k »svojim« urednikom in jim bral levite o tem, da so glasilo njegove zveze. Modri uredniki so ta udarec mirno požrli in čakali na ugodno priložnost! Ta se jim je ponudila takoj potem, ko je Smole SZDL razglasil za socialistično stranko in so že naslednjega dne iz Delove glave zabrisali tisto, da so glasilo SZDL. Smole sicer znova trpi, benti in se jezi, a formalno ne more ničesar, ker je z razglasitvijo nove stranke praktično ukinil SZDL. Zdaj je prejel zahrbtni udarec še od stranke ZSMS! Še na mini kongresu nove socialistične stranke je Smole gromko zaropotal, da se stranka ustano-viteljstvu dosedanjih glasil pač ne bo odrekla. Jože Školč pa je s sotrudniki novinarskim hišam poslal te dni dopis v katerem jih nagovarja, da naj se z referendumi odločijo o tem, ali hočejo še naprej biti trobilo ene stranke, ali pa neodvisni oziroma državni mediji. Ker pa je bila pri nas SZDL ustanoviteljica ter bog in batina skorajda vsega tiska, radia in televizije, se zna zgoditi, da bo Jože ostal brez enega samega medija. Potem si bo pač moral omisliti kaj novega. To so si izmislili tudi v opoziciji, kjer že dalj časa med ljudstvo pošiljajo Demokracijo. Ta — najprej štirinajstdnevnik, zdaj pa tednik, ima ambicije, da še pred koncem leta preraste v prvi opozicijski dnevnik po letu 1946. Če seveda odštejemo tednik hrvaške kmečke stranke, ki ga je nova zmagovita oblast — potem, ko je razhajkala stranke in strankarske liderje — pozabila ukiniti in je nemoteno izhajal celo do leta 1963. In bi izhajal še naprej, če njegov urednik preprosto ne bi umrl. Ampak, z Demokracijo se zdaj nekaj zapleta, saj so jo kupili Bavčar, Janša in Korsika ter pri tem baje ves bivši krog urednikov in izdajateljev pošteno nategnili. Kaj hočemo, zmagal je močnejši, čeprav zlobni jeziki sprašujejo, od kod je prišel denar. Vsi ostali naši mediji, zlasti pa radio in televizija, pa se še niso znašli! To še zlasti velja za Janžičevo TV, kar se ji pozna tudi na programu. Tam niso ne tič ne miš — zvito čakajo, kdo bo na volitvah zmagal. V vsakem primeru pa bo zmagal pravi ! Celjsko območje_ Brez avtoceste in obnovljene Babe? S tistim, kar je na pogovoru z novinarji povedal Janez Zemljarič, ki pri republiškem izvršnem svetu skrbi za uresničevanje republiškega programa izgradnje avzocest, prebivalci tostran Trojan gotovo ne morejo biti zadovoljni. Še najmanj tisti s celjskega in koroškega območja — Mariborčane je potolažil vsaj z začetkom ali nadaljevanjem nekaterih pomembnih cestnih del. Oni imajo še to srečo, da se za cestno povezavo med Mariborom in Zagrebom zanimajo tudi tujci; podobno je za cesto med Ljubljano in Zagrebom pa med Kozino in Reko. Za našo ljubo povezavo med Celjem in Ljubljano pa ni zainteresiran prav noben tujec. Toda kot kaže, še marsikdo doma ne! Saj ne, da o gradnji avtoceste med Ljubljano in Celjem ne bi razmišljali, toda prvi pomisleki segajo le od Ljubljane do Domžal. Do Trojan ali še malo dalj pa ne vidijo več. Ne le to, zgodi se lahko celo, da bodo na republiki res poslušali pripombe medobčinskih organizacij celjskega območja, ki so v obsežnem in razlagajočem pismu med drugim opozorile, da se gradnja dodatnega pasu na Trojanah ne izplača. Toda tako so zapisali zato, da bi pospešili gradnjo avtoceste. Zdaj pa v republiki resnično pravijo, da bodo dali ponovno pod drobnogled gradnjo tretjega pasu čez Trojane ter obnovo Babe. Ne povedo pa nič o tem, da bi lahko zaradi tega kaj prej pričeli z gradnjo avtoceste med slovensko metropolo in pozabljenim tretjim slovenskim centrom ter njegovim zaledjem. In če obnove ne bo, potem bo seveda še tudi dolgo veljala ugotoviev, da gostota prometa na tej cesti precej zaostaja za nekaterimi drugimi, ki jim pri obnovi dajejo prednost. Zdaj se namreč resnično mnogi ne odločajo zlahka za pot proti Ljubljani — na to pot odhajajo zaradi potrebe. Ce pa bi bil skok do Ljubljane krajši in prijetnej- ši, bi bil številčnejši tudi promet. Napovedi o ureditvi normalne cestne povezave med Celjem in Ljubljano torej niso nič kaj obetavne. Pa se bo gotovo uresničilo dejstvo, da bodo sednaji delegati in politiki predajali bodočim tudi že obrabljena napotila, da se borijo za to cesto. Morda pa bo ob drugačni razdelitvi moči tudi drugačnejša naklonjenost za posamezne cestne odseke. Pa čeprav bo moralo gotovo tudi v bodoče veljati, da se bodo pri cestah ravnali po navodilih stroke, ekonomije in ekologije. Nekateri dvomijo, da je bilo vedno tako. (-fk) Savinjsko-šaleška naveza S suhe na zeleno vejo Nekateri pravijo, da je rezultat med Celjem in Titovim Velenjem izenačen. V Celjski občini so prej imeli organizirane varstvenike okolja, v velenjski pa zelene. Seveda pa je tudi res, da sobotna ustanovitev Zelenih v Celju ni bila le organizacija pripadnikov barve, ki pomirja oči in živce, za to občino, ampak kar za naše območje. Očitno namreč je, da imajo člane društev za varstvo okolja mnogi kot za člane nekih ljubiteljskih dejavnosti. Kot bi bili ljubitelji ptic pevk, ali pa zapuščenih mačk. Lahko sicer opozarjajo, lahko kritizirajo, ne morejo pa kaj dosti prispevati za spremembo razmer. Pa so zato Zeleni cele vrste politična nadgradnja društev za varstvo okolja. Kakorkoli že nekaterim beseda politika ne diši najbolje, je vendarle tudi res. da se pri nas tudi brez politiki ne more. Še najmanj zdaj, ko bo v Sloveniji kmalu več političnih in podobnih strank kot pa strank v slabše založeni trgovini. Prav Zeleni pa seveda imajo na kaj opozarjati ozir roma kaj zahtevati. Ekološki dinar smo sicer dobili še brez kaj večjega političnega zelenila, toda stvari, kjer bodo morali Zeleni tudi v tistih lepih ljubljanskih klopeh dvigniti svoj glas, je še veliko. Treba bo prepričati zakoridr dajalce, da bodo besede zastavili odločneje in bolj v tisto smer, da bomo prilezli na res zeleno vejo. Treba pa bo tudi prepričati nekatere ljudi, ki še vedno demagoško tolmačijo delavcem, da so ekologi in zeleni njihovi največji sovražniki, saj jim hočejo spodmakniti delovno mesto. Takim, ki tako govorijo in prepričujejo delavce, bi bilo seveda treba spodmakniti stolček. Prepričati bo treba tudi tiste, ki brihtno ugotavljajo, da imajo kmetje, ki še v veliki meri živijo od lesa, dobiček od uničevanja dreves: zaradi tega namreč lahko letno poderejo več dreves, kot bi jih smeli sicer. Nekateri znajo celo požugati s prstom: »Za to bi jih kazalo še dodatno obdavčiti!« Bodočnost bo seveda pokazala, če bodo Zeleni s svojo barvo res pomirjali, ali pa bodo še vedno tudi taki, ki se bodo ravnali po geslu, ki sicer velja za drugo področje, pa jim je gotovo kar všeč — zdravo, rjavo. Pa tudi od golote so večini najbolj všeč lepa dekleta, nekaterim še tudi resnica — né pa gola pobočja naše pokrajine. Saj vendar nismo tako bogati, da bi si lahko privoščili, da ne bi vlagali v varovanje okolja! (frk) /on ' ' Po neks nja velenjski MO prekinil mi, ki so pr pozitivno us je njegovo c moč pričako in pripravila konferenci C cer ni bila s odslej le tist mo pridobili delo. Osnovi škeZSMS. Med tet P- vu ÓÌc'zjTms' Velenje in od njega v prihodnje ni izvedlo prenovo ZSMS : v decembn, 1989$ si- M Mua boža aktivno Gorenje ••: ' • aparati Letošnji cilji: 6% več izdelkov, 2% manj zaposlenih Proizvodne in izvozne načrte za leto 1989 so v Gorenju Gospodinjski aparati dosegli in presegli. Pri tem pa je treba vedeti, da so na začetku leta zmanjšali proizvodnjo pralnih strojev, manjša od načrtovane pa je bila zaradi premajhnih zmogljivosti za površinsko zaščito letna proizvodnja štedilnikov. Kljub vsemu je bila proizvodnja pralnih strojev in hladilno zamrzovalnih aparatov v preteklem letu večja od načrtovane, manj, kot so predvidevali, pa so, iz že omenjenega razloga, naredili le štedilnikov. BOJKOT: Po dobrem začetku prodaje na domačem trgu so se lani, kot poudarja Ladislav Grdina, v. d. generalnega direktorja Gorenje Gospodinjski aparati, kar trikrat soočili s precejšnjimi težavami. Najprej po zborovanju v ljubljanskem Cankarjevem domu, drugič po sprejemu ukrepov Zveznega izvršnega sveta v zvezi s plačilnimi pogoji (pravzaprav s skrajšanjem rokov plačil) in tretjič, nazadnje po srbskem bojkotu nakupa izdelkov slovenskih izdelkov. Tovarna, ki že vrsto let proda več kot polovico celotne proizvodnje na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, se je zato še bolj usmerila v izvoz. V pov- prečju je tako prodala na tuje že blizu 70 % vse proizvodnje velikih gospodinjskih aparatov. Letni načrt izvoza zato niso samo dosegli, pač pa tudi presegli. OPTIMIZEM: V leto 1990 vstopa Gorenje Gospodinjski aparati z zmernim optimizmom. Izdelali bodo, kot načrtujejo, 1,680.000 velikih gospodinjskih aparatov. V primerjavi z letom 1989 načrtujejo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 6 %, in sicer pri zmanjšanju števila zaposlenih za 2 %. Produktivnost dela bo tako porasla za 8 % izvoz pa za 11 H. Za letošnje leto znova napovedujejo povečanje proizvodnje in prodaje na tuje trge; vrednost iz- voza naj bi se povzpela, kot načrtujejo, že na okrog 184 milijonov dolarjev. NOVOSTI: Lani so poslali iz te največje jugoslovanske tovarne velikih gospodinjskih aparatov več novih izdelkov. Posebej velja omeniti nov, sodoben pralni stroj v zgrajenim EKO sistemom, varčevalnim programom, programiranim začetkom pranja, kadjo iz nerjavne pločevine, aqua alarmom, s centrifugo s 1.000 obrati v minuti itd, ki je vzbudil veliko zanimanje tudi na tujem. Če bo zadosti zanimanja, tako na domačem in tujih trgih, se mu bo pridružil še sodoben sušilni stroj lastne konstrukcije. Letos bodo v Gorenju Gospodinjski aparati začeli proizvajati nove izdelke iz vertikalnega hladilniškega programa za ameriški General Electric. Med tem, ko so lani izdelali prototip trotem-peraturnih zamrzovalnikov in hladilnikov, bodo letos že začeli z njihovo redno proizvodnjo. Na trg bo prišla tudi nova generacija štedilnikov, širine 600 mm, že maja, na primer, bo mogoče kupiti novo večsistemsko pečico. Hkrati s posodabljanjem tehnologije za proizvodnjo hladilnih in zamrzovalnih aparatov pa bodo že letos začeli pripravljati v Gorenju Gospodinjski aparati tudi novo generacijo hladilnikov in zamrzovalnikov, ki bo na voljo v letu 1991. OKOLJE: Sicer so tudi lani v Gorenju Gospodinjski aparati pospešeno posodabljali tehnologijo, precej denarja pa so namenili za izboljšanje okolja. Ob tem kaže posebej poudariti, da je vsa nova oprema, ki prihaja v tovarno, visokoproduktivna in ekološko čista (prijazna okolju), zagotavlja pa proizvodnjo kakovostnih in energetsko varčnih gospodinjskih aparatov. Največ naložbenega denarja so v letu 1989 porabili za posodobitev proizvodnje štedilnikov. Tako so v okviru projekta »Linija direktnega emajliranja« uredili dve novi liniji za nanos belega in barvnega emajla, ob elektrostatičnem pa so uvedli še elektro-foretski nanos emajla. Sicer so na najmanjšo možno mero zmanjšali odpadek emajla. Lani so uredili tudi novo hi-trozagonsko peč, ki omogoča visoko kakovost žganja emajla. S pečjo, ki je priključena na plinovod, so za več kot polovico zmanjšali porabo goriva. Nova je tudi najsodobnejša računalniško-vodena linija za preoblikovanje pločevine za potrebe proiz- Nekaj poudarkov: • O himni - sprejem himne Hej Slovani je šovinističen do tistih narodov, ki žive pri nas, pa niso Slovani • O zastavi — smo za slovensko zastavo brez zvezde • O volitvah — volitve so kulturen premik, šele po njih se bo začela profesionalna politika. Na volišča bomo postavili tudi svoje opazovalce. • O ekologiji — v Nemčiji pokažejo merilne naprave, da je ozračje preveč onesnaženo. Oglasijo se sirene, nekatere tovarne prenehajo obratovati, vozniki morajo ustaviti avtomobile ... Pri nas pokažejo, naprave, da je ozračje onesnaženo, pa nič... • O armadi — ta ne sme imeti pristojnosti za ohranitev družbenega reda, njena dolžnost je obramba zunanjih mej. • O partiji — ena politična stranka si je prilastila državo kot bi bila ta njena last. To je bil rop nad našo družbo. • O Kučanu — mislim, da je poštenjak, ima le eno napako — je v napačni stranki. S preselitvijo na novo lokacijo, iz Starega Velenja v Sele, je Vegradova Mehanizacija dopolnila svojo dejavnost. V lepi, sodobni proizvodni hali so našli prostor za nekatere dodatne dejavnosti in na ta način obogatili ponudbo, z njo pa se, kot pravi njihov vodja Peter Glas, tudi bolj tržno naravnali, se usmerili tudi navzven. Doslej so namreč delali predvsem za matično podjetje in nekatere druge gradbince. Njihova osnovna dejavnost so prevozi in strojne storitve z gradbeno mehanizacijo. Še zlasti so ponosni na svojo betonsko črpalko (uporabna je tudi za individualne graditelje) s pomočjo katere je mogoče betonerska dela silno hitro opraviti z minimalnim številom delavcev. Posebej dobro so opremili svoj obrat vzdrževanja, v katerem skrbijo za svoja vozila in drugo mehanizacijo, imajo pa tudi najsodobnejši testni center z diagno-stijo (računalnik, ki, opozori na vse napake vozila). V njem opravljajo z zakonom določene preventivne preglede vozil tudi za zunanje naročnike. Pred dnevi so kupili tudi pripomoček za menjavo gum na velikih kolesih. Ta dela je bilo treba doslej v glavnem opraviti ročno. Pohvalijo pa se lahko tudi, da so se usposobili za vzdrževanje kmetijske mehanizacije. Njeni imetniki so bili doslej prepuščeni svoji iznajdljivosti. Poglobili so se tudi v vzdrževanje opreme in strojev v lesno predelovalni industriji in so sposobni opraviti generalna obnovitvena dela, iz njihovih delavnic pa je »prišla« tudi linija za dolžinsko spajanje lesa, pomemben inovacijski in razvojni dosežek, ki omogoča uporabo nekoč zavrženih prekratkih delov lesa. Iz njihovih delavnic pa so prišli tudi kioski, ki jih vidimo na velenjski tržnici (drugod po Velenju so predpisane predstavitve drugačnih tipov), še zjasti pa so se z njimi uveljavili na Koroškem. (au) Pojasnilo- V prejšnji številki Našega časa je vest o 10 odstotnem dvigu stanarin in komunalnih dobrin v mesecu januarju povzročila precej nejevolje. Ob primerjanju zneskov na decembrski in letošnji januarski položnici so izračun pokazali višji d«ig kol smo zapisali v moda. Naj povetuo. da sta bila zneska toóu, le da je ua januarski polonici k 10 oéslolm dvigu stauariu iu komuualuih storil« prištela ludi poračunu razlika komunalnih storitev za mesec december 89. poprečno za 42 odstotkov. Demos je za konfederacijo Knjižnica Kulturnega centra Ivan Napotnik je bila ta petek politično središče. Gost je bil dr. Jože Pučnik, kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije, predsednik demokratične opozicije Slovenije in slovenske socialdemokratske stranke. Bila je to obenem predvolilna predstavitev Demosa v naši občini, pa tudi nadaljevanje usmeritev delavcev Kulturnega centra, da v našo občino, predvsem njeno središče, vnesejo kanček več polemičnih kulturno in političnih tonov. Kulturni center je v svojem vabilu zapisal: »Slovenski politični prostor postaja večstrankarski. Pojav Demosa je novonastale stranke sicer medsebojno povezal v prizadevanjih za vzpostavitev parlamentarne demokracije. Posamezne stranke pa se zaradi skupnega političnega cilja svoji indentiteti ne odpovedujejo. Tudi socialdemokrati ne. Predstavitev je privabila več kot 150 obiskovalcev iz različnih bližnjih pa tudi bolj oddaljenih krajev (recimo iz Maribora), tako da je bilo v malem prostoru Knjižnice kar tesno. Pa je zato zgledalo bolj prijateljsko, bolj ljudsko. Tudi občinska politična konkurenca ni zamudila videnja z veljakom združene opozicije. Je pač dobro vedeti, kaj vse bo nasprotnik potegnil iz rokava. In potegnil je marsikaj, čeprav bodo nekateri aduti padali šele kasneje. Volilni boj se šele začenja in juha bo tokrat verjetno precej vroča. Občinstvo je bilo željno takšne besede, ki jo je Pučnik, očitno intelektualno močna osebnost, znal podati, pa je tudi tamkaj, kjer bi lahko nekoliko bolj kritično zastavilo vprašanja (gospodarski ukrepi) z odobravanjem pritrdilo postavljenim ciljem. Demos pač nakazuje nekatere bolj radikalne posege, upajoč, da bodo prav ti pritegnili širok krog volilcev. Dr. Jože Pučnik je menil, da sedanji trenutek ni primeren da bi se preveč ustavljali na preteklosti, ampak je nujno spregovo- Pogoror z dr. Jožetom Pučnikom je vodi! Jože Huda les riti o tem, kaj hočemo danes in kako bomo oblikovali življenje za jutri. Obračun s preteklostjo pa naj bo predmet znanosti in ne revanšizma. Kakšni so pravzaprav cilji Demosa? Predvsem je to odprava enopartijskega realsocialistične-ga sistema in postavitev novega pluralnega sistema. Tu je tudi nova določitev položaja Slovenije v Jugoslaviji, za kar so jih, kot je dejal, nekateri obdolžili, da želijo odcepitev. »Mi nismo za odcepitev, smo za konfederacijo, seveda, če pa bodo vse možnosti dogovarjanja podrte, potem smo za samostojno Slovenijo. Današnje stanje je nevzdržno. V Jugoslaviji vsak narod misli, da ga drugi izkoriščajo. To pa kaže na nesmisel sedanje ureditve. Federacija ne funkcionira, zato menimo, da naj si vsak narod sam išče svoj model izhoda iz nastalih težav in tega naj ne vsiljuje drugim. Mi se hočemo pogovarjati z drugimi narodi, vendar ne sprejemamo arhaičnih principov organiziranja države.« Ko je govoril o gospodarstvu, pa je izrazil prepričanje, da Mar-kovičev program ne more uspeti. Ob tem je opozoril na to, da ni soglasja republik in da je z javnim dolgom Slovenija postala premočno obremenjena ter je to, kar se sedaj dogaja zapravljanje narodnega premoženja oziroma kar gospodarski kriminal. Če bo na volitvah zmagal Demos, bodo pospešeno poskrbeli za transformacijo lastnine in za uveljavitev tržnega mehanizma brez vsakršnih moralnih obremenitev. Procent nezaposlenih naj bi se gibal od 10 do 12 odstotkov . Srečanje z dr. Pučnikom je bilo za obiskovalce zanimivo doživetje, tako za tiste, ki se nagibajo k njegovemu razmišljanju, kot one druge, ki se bodo z njim »spopadli« v predvolilnem boju. B. Zakošek Vegradova Mehanizacija Sodoben testni center vodnje štedilnikov. Pralne stroje so začeli embalirati s toplotno skrčljivo folijo; tak postopek so predtem že vpeljali za hladilno zamrzovalne aparate itd. Pomembno je, da so vse nove linije oziroma stroji numerično krmiljeni in priključeni na centralni računalnik. V Gorenju Gospodinjski aparati so namreč začeli uveljavljati računalniško vodenje proizvodnje, da bi tudi na ta način pospešili osvajanje proizvodnje novih velikih gospodinjskih aparatov in proizvodnjo kar najbolj prilagodili potrebam trgov. NAČRTI: V letu 1990 pa bodo porabili največ denarja za ureditev linije za izdelovanje obodov za vertikalni program hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Gre za izredno fleksibilno linijo, ki bo omogočila, med drugim, tudi začetek proizvodnje programa večvratnih hladilnih in zamrzovalnih aparatov. Posodobili pa bodo, med drugim, še sistem izolacije na večvrat-nem hladilniškem programu. Vse pa je že pripravljeno tudi za namestitev peči za sežiganje odpadnih barv in lakov. Tako bodo marca tudi Gorenje Gospodinjski aparati dobili takšne naprave za sežiganje odpadnih barv in lakov, ki jih imajo tovarne za proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov v razvitem svetu. (fš) 4. stran naš čas GOSPODARSTVO 18. januar 1990 Še pred nekaj leti je bila zasebna pobuda v mozirski občini že skoraj tabu tema, zlasti kar se tiče zasebnih prodajaln in sorodnih oblik dejavnosti. Na vso srečo se je stanje v zadnjem času krepko spremenilo na bolje, seveda v veliko zadovoljstvo potrošnikov in sploh vse družbene skupnosti. Obetavnih začetkov je dovolj, zanimanje pa vse večje in zato lahko pričakujemo še nadaljnje širjenje te pobude. Ne gre samo za prodajalne z živili, ampak za vrsto drugih dejavnosti kot so prodajalne tekstilnega blaga in modnih dodatkov, tehničnega blaga in športne opreme fotografskega materiala, usnjene galanterije, sadja in zelenjave, tu je komisijska prodajalna, trafika, turistična agencija, prodajalna spominkov in podobno. Najpomembneje je, da so ljudje zadovoljni. Dobra je ponudba, povsem drugačen je odnos do kupca, ki mu uresničujejo tudi posebne želje, poglavje zase je odpiralhi čas, pa še bi lahko naštevali ugodnosti. Občinski organi pomagajo kolikor trenutno morejo, čeprav se zavedajo, da bi morali storiti še več, sicer pa tudi moralna podpora in razumevanje nekaj pomenita. Vseh zasebnikov naenkrat seveda ne moremo predstaviti, zato bi se omejili na zgornji del doline in poudarili turistični vidik. OVIRE SO V PROSTORU Prva zasebna prodajalna v občini Mozirje je odprla vra-, ta pred štirimi leti, danes je enajst najrazličnejših, zanimanje pa raste. Dober glas daleč seže, zato tudi v upravnih organih poudarjajo, da so to prodajalne z odlično ponudbo, pravim odnosom do kupca, s pravim odpiralnim časom, skratka prava konkurenca družbenim trgovinam. Vse je zelo pomembno tudi s turističnega vidika. Že zaradi dejstva, da so odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Zlasti tuji gostje niso navajeni čakati dneva in ure, ko se bo nekaj odprlo, kupujejo kadar kaj rabijo. »Ob slabih kreditnih pogojih je največja ovira zasebni pobudi strogo urbanistično varovanje in varovanje krajine. Zato je največ prodajaln v preurejenih prostorih stanovanjskih hiš. Občina pomaga kolikor more, želijo pa si več usmerjanja v podjetništvo.« Na vso srečo so prodajalne dokaj enakomerno razporejene po vsej dolini, saj praktično samo v Novi Štifti ni nobene oblike zasebne pobude. Ovir s strani občinske uprave dejansko ni, čeprav je podpora bolj moralne narave in v obliki olajšav in pomoči pri upravnih postopkih. Težava je v tem, da so kreditni pogoji slabi, začetna vlaganja pa visoka, še večje ovire pa so v prostoru zaradi zelo strogega urbanističnega varovanja in varovanja krajine. Zato prodajalne rastejo v preurejenih prostorih stanovanjskih hiš. Občinski 'organi nastajanje torej podpirajo in ga bodo tudi v prihodnje, želijo pa, da bi se vse skupaj ne razvijalo le v obrtni smeri, ampak bi se moralo bolj usmerjati v podjetništvo. DRUŽBA NE, ZASEBNIK DA O turističnem mrtvilu na Solčavskem ne kaže posebej razpredati. Za preteklo obdobje seveda, saj se v zadnjem času vendarle nekaj premika, na bolje in tudi na podlagi zasebne pobude. Primer sicer ni povsem značilen, je pa dovolj zgovoren. Vse je pravzaprav Sepalo, tudi gostinstvo. Tako je Stane Grži-na pred časom od Turista prevzel v najem znan gostinski lokal Rinka, ki ga še preureja, saj je vse skupaj zastarelo in ni v skladu z današnjimi potrebami. Za nameček je v najem vzel tudi kamp v Logarski dolini, ki ga vsa druž-beno-politična skupnost v desetih letih ni uspela urediti in ponuditi. V krajevni skupnosti Solčava in širše so takšno pobudo sprejeli z veseljem, saj je v Logarski dolini vendarle treba napraviti red, preprečiti divje kampiranje in ohraniti čisto okolje. V kampu je tudi lepo smučišče z vlečnico, načrti pa segajo tudi na ureditev športnega in rekreacijskega prostora. »Naj nas na občini podpirajo vsaj toliko kot doslej, četudi samo moralno. Upamo, da nas nova davčna zakonodaja ne bo znova udarila samo po žepu, da bodo spremembe ugodne in nam bodo v pomoč.« Stane Gržina meni takole: »Zaenkrat nam uspeva, za »zeleno« zimo pa nismo sami krivi. Prepričan sem, da bo v Logarski dolini s Kovi-notehno le bolje in da bomo s skupnimi močmi le naredili nekaj korakov naprej. Eden izmed njih je gotovo tudi nova zasebna turistična agencija, ki že deluje v brunarici našega turističnega društva. Prepričani smo, da bomo z zasebno pobudo lažje prodrli in uspeli. Na občini nas naj podpirajo vsaj toliko kot doslej, da nas le ne ovirajo, tudi moralna pomoč nam nekaj pomeni. Predvsem pa upamo, da nam bo nova davčna zakonodaja v pomoč in nam ne bo le jemala iz žepa.« Stane Gržina in Vladimir Maučec sta se krepko vpregla v turistični voz r Solčavi in Logarski dolini LOGARSKI KAR SI ZASLUŽI Ostanimo torej v Solčavi. Z novimr letom je pričela z delom turistična agencija. »Vandrovček« bo njeno ime, je pa prijetna in koristna novost. Odprl jo je Vladimir Maučec, ki ima sicer v naje- mu brunarico na smučiščih na Golteh, pa deset snežnih dni ni bilo dovolj za preživetje. Poleti je vzel v najem okrepčevalnico öb slapu Rinka, obenem pa pričel razmišljati o-preusmeritvi in dopolnitvi dejavnosti. »Olajševalna« okoliščina je bila tudi neizkoriščena brunarica solčavskega turističnega društva v središču kraja, torej ni bilo težav s prostori. Odločil se je in tako odprl agencijo, vse v želji, da to področje dobi več kot ima, tisto kar si zasluži. »Posebnost dela agencije bo med drugim vodniška služba za organizirano vodenje gostov po prelepih okoliških planinah. Domači alpinisti in vodniki so pripravljeni sodelovati, pri tem pa zlasti računamo na tuje goste.« »Dejstvo je, da v Logarsko ob vsej njeni lepoti prihaja premalo gostov, pa še ti so preveč prepuščeni samim sebi. Agencija »Vandrovček« naj bi zapolnila to vrzel, saj je njen osnovni namen privabiti na to področje čim več obiskovalcev, ne pa jih voziti drugam. Ko bom izpolnil zahteve inšpekcijskih služb, to bo do začetka poletne sezone, bom odprl tudi prodajalno spominkov in izdelkov znanih slovenskih proizvajalcev, ki zanimajo tuje goste. Tu mislim na Rašico, steklarno iz Rogaške in druge. Vesel sem, da upravni organi niso delali težav, s skupnimi močmi pa moramo nekaj storiti, dobrega seveda.« ZA DOMAČINE IN GOSTE Luče ob Savinji naj bi postale vas — hotel, pa jim ob vsej urejenosti še marsikaj manjka. Prva želi zapolniti vrzel je turistična prodajalna »Bazar«, ki sta jo lani odprla Leopold in Darinka Supin. S tem želita na eni strani popestriti turistično ponudbo, na drugi pa domačinom omogočiti nakup dekorativnih izdelkov, ki so jih doslej iskali ši-rom po Sloveniji. Zamisel sta s sodelovanjem ostalih hitro uresničila in lani avgusta odprla trgovino, ki so jo krajani in gostje dobro sprejeli. »Prodajava predvsem unikatne izdelke, ki so dovolj kvalitetni in dekorativni, primerni pa kot darilo in kot uporaben spominek. Prizadevava si, da bi ponudbo razširila z izdelki domačih obrtnikov in krajano viri krajank, ki še znajo plesti koše, košare, skuhati pravo in kakovostno domače žganje, irezljati lep izdelek in spominek, presti in pripraviti domačo volno, naslikati lepo sliko in podobno.« »Žal nas Lučane ob besedi turizem spreleta-va pesimizem, saj ni nekaterih osnovnih pogojev. Prvi je že življensko nevarna cesta od Ljub-nega do Luč, katere obnova se odmika iz desetletja v desetletje. Prodajalna stoji v samem središču Luč in tik ob avto- busni postaji, zato želita skupno s turističnim društvom dejavnost še letos dopolniti s turistično pisarno za nudenje recepcijskih in drugih uslug. »Zal nas Lučane ob besedi turizem in razvoj spreletava pesimizem, saj nimamo izpolnjenih nekaterih osnovnih pogojev. Predolgo in neuspešno v občini iščemo nosilca razvoja, gostinska ponudba je omejena na enega ni bližini je namreč znani kamp Menina, ki je odločitev Vlada Mahoriča le pospešil. Trgovina ni zaprta niti ob nedeljah, niti ob praznikih, tudi na novoletni dan si se lahko odločil za nakup, celo svežega kruha. »Največje k moji odločitvi prispeval kamp Menina, v katerem je veliko gostov, Darinka in Leopold Supin sta zadovoljna, gostje tudi, imata pa še veliko načrtov ali dva dobra lokala, dostop do Luč pa je že življenjsko nevaren. Obnova ceste do Luč se odmika iz leta v leto, že kar iz desetletja v desetletje. Seveda moram na koncu pripomniti, da so nama pri uresničitvi zamisli veliko pomagali turistično društvo, upravni organi in delovni organizaciji v katerih sva zaposlena,« pravi Leopold Supin. ODPRTA PRAV VSAK DAN V lepem novem naselju v Varpoljah je že precej časa odprt M — market. To je prodajalna z živili, pijačami in drugimi nujnimi potrebščinami. Več kot dobrodošla je za prebivalce tega naselja, tudi iz drugih krajev jo radi obiskujejo, povezana pa je tudi s turizmom. V neposred- predvsem tujcev. Ostale trgovine so ob nedeljah in praznikih zaprte in gostje niso mogli nakupiti niti kruha, niti česa drugega. To je tudi razlog, da imam trgovino odprto vsak dan, ne glede na praznik ali nedeljo. Ob nedeljah in praznikih pozimi res samo dopoldne, poleti pa tudi takrat ves dan. Finančne pomoči ob urejanju res ni bilo od nikoder, res pa je, da na občini niso delali preglavic in včasih je tudi moralna podpora precej vredna. Upam, da so ljudje zadovoljni z odpiralnim časom in s ponudbo, med drugim lahko vedno dobijo svež kruh,« pravi Vlado Mahorič. Janez Plesnik M — market v Varpoljah je lepo urejen zunaj in znotraj, potrošniki pa zadovoljni Povedali so , . . MILAN PODBREŽNIK iz Luč ob Savinji: »Še več bi moralo biti najrazličnejših zasebnih prodajaln. V Lučah sta obe trgovini, ena z živili in druga s spominki in dekorativnimi predmeti, zelo dobro založeni, nudijo več kot druge, pa tudi pri cenah se pozna. Ce želenega blaga nima, ga naročiš in ga pripelje. Posebno poglavje je odpiralni čas, saj so odprte tudi takrat, ko družbene niti slučajno niso. Še več bi jih moralo biti.« NEVENKA HRIBERNIK z Rečice: »Doslej sem bolj malo kupovala v zasebni prodajalni, v bodoče pa bom več. Bolje so založene, zelo pomemben je odpiralni čas, saj lahko kupuješ tudi ob nedeljah in praznikih, pri nakupu pomagajo, po želji kupca tudi naročijo in dobijo želeno blago. Vsekakor je bolje kot v družbenih trgovinah, zato bi morali zasebno pobudo še bolj spodbujati.« STANE PODSEDENŠEK iz Mozirja: »Skrajni čas je bil, da smo pričeli razbijati monopol trgovskih firm, kar še posebej velja za manjše kraje, v večjih je izbira spo-nudbo le večja. V teh krajih so bili potrošniki prepuščeni na milost in nemilost, vse pa je bilo odvisno od poslovodij. Imam občutek, da se družbene trgovine še ne zavedajo konkurence zasebnih, ali pa se jim morda še ni treba. Še vedno bolj skrbijo za socialo zaposlenih, kot za potrebe potrošnikov. Mesnica v mozirski samopostrežbi je preslaba, mesnica ZKZ pa nima pravega odpiralnega časa, predvsem ne za zaposlene, najmanj pa za tiste z evropskim delovnim časom. Zasebno pobudo je treba še okrepiti, vendar so v Mozirju veliki 'problemi s prostori. V samèm središču je nekaj lokalov nesmotrno izkoriščenih, drugi sploh niso, pa bi lahko in morali biti.« wwywnfwwinfV¥innf¥¥inf¥»Y¥w»»inna^^ Drugič zapored najboljša Mladi bančni delavci pionirske hranilnice na osnovni šoli v Lučah so že lani presenetili s prvim mestom na republiškem tekmovanju mladih Hranilničarjev Ljubljanske banke. Pod vodstvom dolgoletne mentorice Olge Vršnik so letos uspeh ponovili in zmagali že drugič zapored. Pravzaprav zmagali, saj sta bili tokrat med mladimi bančnimi delavci iz skoraj vseh slovenskih enot Ljubljanske banke najboljši učinki osmega razreda osnovne šole Luče Magda Kle-menšek in Nataša Robnik. Za uspešno delo hranilnice na tej šoli torej ni bojazni. ÜP) Solčavski harmonikarji Pred nedavnim so se pri kmetu Ložekarju, kar 1125 metrov visoko nad Solčavo, zbrali harmonikarji iz te krajevne skupnosti. Prišlo jih je 16, vsak pa je na svojo »fraj-tonarico« zaigral vsaj eno vi-žo. Najstarejši med njimi je bil Matevž Štiftar, ki je že stopil v 81. leto, najstarejša harmonikarka je bila prav tako z 81 leti Angela Ošep, najmlajši pa Kristijan Grme!j zli leti. Organizator srečanja je bil Ložekarjev gospodar Stanko Klemenšek, na prihodnjem pa pričakujejo še več harmonikarjev in seveda poslušalcev. ÜP) Obrt in podjetništvo »Vsak zakon je dober, če ga znaš uporabiti« Reforme naj bi pomenile korenite spremembe, slednje pa prinašale boljše življenje. Vsaj tako zatrjujejo in pravijo tisti, ki jih vnašajo v naš vsakdan na slehernem področju. Drobno gospodarstvo seveda pri tem ni nobena izjema. Kaj je prinesla nova zakonodaja za obrtništvo, podjetništvo, kakšna je vloga občine pri njegovem razvoju so vprašanja, ki smo jih zastavili sekretarki obrtnega združenja Velenje Sonji Jamnikar. • Kaj prinašajo spremembe za obrtnike oziroma podjetnike? Sonja Jamnikar: »Nova zakonodaja oziroma spremembe so pravzaprav šele spodbudile razmišljanje, kako preživeti na svoj način in s svojo lastnino. Že spremembe na področju zunanjega trgovinskega poslovanja so za obrtnika nadvse dobrodošle. Bistvena novost pri slednjih je ta, da lahko obrtnik pri svoji banki legalno kupi devize, uvozi reproma-terial in opremo. Na drugi strani pa lahko tudi odslej sam izvozi, brez posrednikov. Precej pričakujemo od sprememb pri davčni zakonodaji. Gre za to, da je sedanje poslovanje preveč obremenjeno z medfaznimi davki in ob zaključnem računu ni pričakovanega finančnega rezultata. Upamo, da bomo prej omenjene spremembe res izenačile obrt z družbenim sektorjem tudi v praksi, ne samo v besedah. Zakon o finančnem poslovanju pa je odpravil obvezen DUR in postavil kupca ter prodajalca v vlogo enakopravnih partneijev. ■ Markovičevi ukrepi torej dajejo upanje o ustvarjanju stabilnejših pogojev gospodarjenja — Finančnih in tržnih, ki se ob upoštevanju različnih lastnin v družbi vedno bolj uveljavljajo. Iz ukre- pov je sedaj treba v občini storiti vse za čimboljše pogoje za lastno poslovanje. To pa pomeni, da obrtniki in podjetniki nastopajo kot enakopravni partnerji dogovarjanja kjerkoli.« 9 Kaj je tisto, kar lahko naredimo »doma«, v občini? Sonja Jamnikar: »Najmanj vključiti obrtnike, podjetnike v vse razvojne programe in planske usmeritve občine. Skozi te pa seveda tudi v organe izvršnega sveta, komiteja za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja, skratka v celotno družbeno nadgradnjo. Le tako bomo lahko uspešno reševali najrazličnejša vprašanja, od prostorske problematike za storitveno in proizvodno obrt, pospeševanje slednje, dejavnosti znotraj obrti, nenazadnje pa tudi že začeto sodelovanje s skupnostjo za zaposlovanje. Globalni cilji seveda morajo stremeti k dvigu kakovosti na vseh področjih samostojnega osebnega dela. To pa ni samo stvar enega, ampak vsaj dveh. Zato je treba obrtnike seznanjati z vsemi spremembami in dogajanji v družbi.« • Pri razvoju obrti, podjetništva je torej vloga občine precejšnja. Kako uspešna so bila vsa dosedanja prizadevanja? Sonja Jamnikar: »Vsak zakon je toliko dober, kolikor ga znaš sam uporabiti. Določene usmeritve sploh niso zapisane le v zakonih, ampak tudi v lastnih hotenjih in usmeritvah. Od tu naprej je mesto dogovarjanja v občini in v ustanovah. Vsa dosedanja prizadevanja pa vsaj pri nas doslej posebno spodbudnih rezultatov še niso obrodila.« • Kaj pomeni obrt in kaj podjetništvo? Sonja Jamnikar: »Ker se tako radi v vseh pogledih oziroma v Evropo 92, smo se tudi na obrtnem združenju glede tega vprašanja. V zahodno evropskih deželah ostajajo izdelani kriteriji, kaj je obrt in kaj podjetništvo in kdaj obrt preraste v podjetništvo. Skoraj vsepovsod zasebna iniciativa začenja z obrtjo, ki je opredeljena z dovoljenimi dejavnostmi in poklici. Ko pa preseže ali kriterij bruto prometa ali zaposlenih delavcev, pa obvezno preraste v podjetje. Zaradi tega bi morala naša zakonodaja biti natančnejša. Tako pa se je zakon zaradi sistemskih napak v obrti v nekaterih točkah tudi izrodil. Gre predvsem za področje plačila prometnega davka pri nakupu repromate-riala, osnovnih sredstev in rezervnih delov. Sicer pa menim, da se preveč ukvarjamo s statutnimi vprašanji, namesto da bi več pozornosti namenili poslovanju in finančnim uspehom. Čas bo zagotovo pokazal, da bo treba stvari sistemsko zastaviti, da kdorkoli v kakršnikoli obliki predeluje surovino v končni izdelek mora poslovati pod enakimi pogoji z ostalimi. Šele takrat bo podjetništvo tisto pravo podjetništvo, ki je nadgradnja obrti. Vsak, ki se »zakoplje« v obrt ali podjetništvo, je vreden vsega spoštovanja, pravimo na združenju.« • Obrt torej še vedno ni sprejeta kot enakopraven partner gospodarstva. Sonja Jamnikar: »Čas bo pokazal, da je temu res, čeprav drugi menijo drugače. Ne pustimo se deliti na dobre in slabe, saj je vsak po svoje dober in slab. Ni pa temu vedno sam kriv. Precej naporov, ne besednih, bo potrebnih, da obrtnika potegnemo iz obrobja, v katerem je bil in kjer je v mnogih glavah in v miselnosti še vedno. • Optimizem, ki veje iz sprememb na področju zakonodaje, napoveduje boljše čase obrtništvu, podjetništvu? Sonja Jamnikar: »Seveda, saj bo šel razvoj osebnih pobud v takšni ali drugačni obliki naprej in vedno na višjo raven, večjo kakovost. Jamstvo za to so visoko šolani kadri, ki jih je na področju samostojnega osebnega dela vedno več in pa dejstvo, da mnogokje ideje za nekatere dejavnosti prehitevajo določene rešitve v posameznih zakonih. In v tem letu bo treba rešiti vprašanje, kako je z osebno pobudo na področju družbenih dejavnosti. Napredek bo, zato so zahteve po sistemsko urejenih zadevah, učinkovitejšem podjetništvu, razvoju upravnih organov in ne na koncu tudi v združenjih toliko večje.« T. P. Center za socialno delo Titovo Velenje Tudi javna ustanova? Center za socialno delo Titovo Velenje je bil ustanovljen kot izvajalska organizacija občij^ke skupnosti socialnega skrbstva. Kasneje je prevzel še naloge s področja otroškega varstva in stanovanjske skupnosti, in sicer tiste, ki se nanašajo na solidarnost, na uveljavljanje različnih pomoči. Z ukinitvijo samoupravnih interesnih skupnosti se je vloga centrov nekoliko spremenila. V prehodnem obdobju ne toliko do samih občanov, zaradi katerih pravzaprav obstaja, ampak bolj do financer-jev njegovih programov. Za naloge, ki ostajajo na občinski ravni — začane in enkratne pomoči oziroma pomoči, ki niso stalni vir financiranja — bo denar zagotavljal občinski proračun, za uresničevanje nalog iz nacionalnih programov pa republika. Kaj naj bi center v prihodnje bil, ostaja zaenkrat še dokaj nedorečeno. Med predlogi pa vse bolj prednjačijo tisti, ki se zavzemajo za javno ustanovo. »Vloga centra za socialno delo Titovo Velenje ostaja vsaj zaenkrat takšna kot je bila doslej. Prav tako ostaja enak njegov program. Lahko pa se korenito spremeni takrat, ko bodo dorečene nove zakonske opredelitve te dejavnosti, dejavnosti socialnega varstva, in ko bomo določili, kakšni kriteriji bodo veljali pri uveljavljanju posameznih vrst pomoči,« poudarja direktorica velenjskega Centra za socialno delo Jelka Fužir. V kriznih časih bi se, po njenem prepričanju, morali v občini odločiti za milejše kriterije, kajti trg delovne sile bo marsikaj rešil. Vsega pa še zdaleč ne. Priznanja jamskim reševalcem Trinajstim članom jamske reševalne ekipe Rudnika lignita Velenje, ki so sodelovali pri reševanju devetdesetih smrtno ponesrečenih rudarjev v rudniku Aleksinac, so ob koncu starega leta na priložnostni svečanosti podelili lesene skulpture z motivom jamskega rova, delo kiparja Poldeta Roberja, člana Društva šaleških likovnikov. Ob prisotnosti direktorja RLV franca Avberška prejema iz rok tehničnega direktorja Franca Žerdina skulpturo Avgust Terglav. Zraven je Drago Bizjak, ki je bil ob zadnji jamski reševalni vaji pomočnik vodje jamske reševalne čete. (Lo.) nnnnnfww¥wnmTTTTTTTMNimHHHHin^^ Kakšna naj bi bila bodoča organiziranost Vekosa Toplovod želi odcepitev Konec oktobra lani je komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja naše občine izdelal predlog sprememb na področju gospodarske nadgradnje v občini Velenje. Pripravil ga je na osnovi sprejetega ustavnega zakona. Po njem naj bi v tem letu za področje dejavnosti sedanjega Vekosa imeli v občini »eno javno podjetje za obvladovanje normalnega delovanja in ravnanja dejavnosti vodooskrbe, odvajanja odplak, ravnanja z odpadki in toplotne oskrbe. Poleg te pa še za pokopališko in pogrebno dejavnost na določenih lokacijah, upravljanje javnih površin in objektov (ceste, zelenice, trgi, itd.) po določenem katastru in upravljanje s stanovanjskim skladom (predvsem občinska solidarnostna stanovanja). Ob javnem pa naj bi delovalo še eno družbeno podjetje za izvajanje vzdrževalnih del in novogradenj na tem področju, ki bi se v odvisnosti ponudbe in povpraševanja lahko poljubno široko razvijala«. Takšno stališče prej omenjenega komiteja je povzročilo nesoglasje med Vekosom in do konca lanskega leta njegovim tozdom Toplotna oskrba. Zakaj? V TOPLOVODU SE ZAVZEMAJO ZA AVTONOMNO JAVNO PODJETJE Delavci Toplotne oskrbe namreč očitajo predlagatelju, da pri sestavi predloga o novi organiziranosti ni upošteval dokazanih slabosti odločitve o združitvi Koča in Toplotne oskrbe pred osmimi leti. Zaključki analize poslovanja v letu 1988 so, po besedah direktorja Toplotne oskrbe Mirana Gmajnerja, jasno pokazali, da vzroki nazadovanja dejavnosti v veliki meri tičijo v sedanji organiziranosti Vekosa. O tem naj bi dovolj nazorno govorila močno porušena ekonomska, sistemska, razvojna in samoupravna celovitost tozda Toplotna oskrba. Ne samo, da je — po mnenju sogovornika — prihajalo do prelivanja denarja v ostale dejavnosti delovne organizacije Vekos na škodo Toplotne oskrbe, ampak je tudi neustrezna cenovna politika povzročila zaje-danje v lastno substanco. Z ustanovitvijo Vekosa naj bi bile prav tako prekinjene direktne vezi med uporabniki in distributerji toplotne energije, nadalje naj bi prišlo do nepravilnosti pri razpolaganju in oblikovanju družbeno primerne ravni sredstev za bruto osebne dohodke, različnost pa naj bi se kazala še v specifiki dejavnosti, kjer je dejavnost Toplotne oskrbe precej bolj sorodna energetiki kot pogrebni dejavnosti, upravljanju z javnimi površinami, ravnanju z odpadki, odvajanju odplak,... Čeprav iz nove, gospodarstvu naklonjenejše zakonodaje, veje določen optimizem pri snovanju manjših gospodarskih enot, je po mnenju sogovornika pri bodoči organiziranosti komunalne dejavnosti v naši občini prisotno preveč dogmatizma, neena- kega zastopanja subjektov delovne organizacije Vekos pri oblikovanju variantnih rešitev,... Komunalna energetika bo po prepričanju Mirana Gmajnerja našla v bodoči organiziranosti komunalnega gospodarstva v velenjski občini boljši življenjski prostor kot ji ga danes namenja Vekos le v avtonomnem javnem podjetju Komunalna energetika Velenje, kajti : »Delavci Toplotne oskrbe smo namreč bolj kot kdaj-koli doslej prepričani, da drugi največji ogrevalni sistem v Sloveniji nujno potrebuje svojo sistemsko, ekonomsko in razvojno, za stabilnost dejavnosti pa tudi samoupravno celovitost. Sedemletne izkušnje delovanja pod Vekosom pa tega ne zagotavljajo.« PODJETJE »KOMUNALNA ENERGETIKA VELENJE« In kaj naj bi sodilo pod okrilje bodoče Komunalne energetike? Oskrba porabnikov s toplotno energijo, vzdrževanje toplotnih naprav, predvsem tistih, ki so zajeta v ceni oskrbe, servisiranje, umerjanje in žigosanje števcev toplotne energije, skratka izvajanje aktivnosti od izločitve armatur v šoštanjskih termoelektrarnah do grelnega telesa oziroma pipe s sanitarno vodo v družbenem stanovanju in zagotovitev ogrevalne sezone vsem porabnikom skozi celo leto v velenjski občini. Prednost predloga Toplotne oskrbe o novi organiziranosti komunalnega gospodarstva v naši občini naj bi bila znižanje sedanjih fiksnih stroškov — razliko naj bi namenili za obnovo in posodobitev obstoječega sistema, dejavnosti sami pa omogočili življenje. PREDLOG VEKOSA — ENO JAVNO IN ENO DRUŽBENO PODJETJE In kaj pravijo o tem v Ve-kosu? Mnenje večine o bodoči organiziranosti komunalnega gospodarstva v naši občini je drugačno od mnenja delavcev Toplotne oskrbe. Združitev komunalnih dejavnosti je po mnenju v. d. di-rektorja delovne organizacije Vekòs Antona Brodnika smiselna. Potrdila jo je med drugim opravljena analiza vzrokov za motnje v poslovanju tega kolektiva, ki je pokazala na več pozitivnih kot negativnih strani sedanje organiziranosti. In kot taka naj bi prav ta analiza služila kot izhodišče razprave o reorganizaciji Vekosa. Med pozitivne strani' uvrščajo enotno zastopanje dejavnosti, zmanjšanje števila delavcev za izvajanje posameznih strokovnih in administrativnih nalog, združevanje strokovnega kadra, skupen obračun komunalnih storitev za vse komunalne dejavnosti, nenazadnje pa tudi prilagod-Ijivejše in z družbenega vidika učinkovitejše financiranje. Ob tem nikakor ne gre prezreti enotnega programiranja, s katerim so doslej lahko vzporedna komunalna vprašanja celoviteje reševali. Ta- ko so v obdobju 1982—89 uresničili dve pomembni naložbi (vodovod Ljubija, črpališče, CEP). Nič manjša pa tudi niso prizadevanja pri izgradnji vročevoda Teš— CEP, izgradnji centralne čistilne naprave, odlagališča komunalnih odpadkov. Formalna združitev proizvodnih dejavnosti, lei so ostale ne samo v začetni kadrovski sestavi, ampak tudi v začetni notranji organiziranosti niso omogočile uresničitev prednostnih nalog, povezanih z organiziranostjo. Ob zapisanem pa obstaja med negativnostmi še miselnost pri nekaterih vodilnih kadrih. Z organiziranjem komunalne dejavnosti v ertem javnem in enem družbenem podjetju, za kar se zavzema večina zaposlenih v Vekosu, bi omenjene slabosti odpadle. Na dileme, ki se bodo ob tem zagotovo porajale, pa bo treba poiskati odgovore, še zlasti na vprašanji, kako ohraniti oziroma povečati motiviranost za učinkovito poslovanje v vseh delih delovne organizacije in rešitev npr. vprašanja upravljalske dejavnosti podjetja. PREMIŠLJENO UVELJAVLJANJE SPREMEMB Cilji reorganizacije morajo, po besedah sogovornika, zagotavljati umnejše poslovanje in preko cene vsaj realno ohranitev obstoječih komunalnih sistemov. V Vekosu zatijujejo, da vedo, da je najustreznejša organiziranost podjetja zahtevna naloga, ki terja premišljeno uveljavljanje sprememb. Zato mora razprava o razvoju potekati v čim širšem krogu, tudi na ravni podjetja, saj bo le tako mogoče izbrati najučinkovitejše predloge. Pri tem pa se vseskozi seveda zavzemati za ločeno ugotavljanje ekonomske upravičenosti za vsako posamezno enoto, ki bo predstavljala zaokrožen dohodkovni center. Sicer pa bo o bodoči organiziranosti na področju komunalnega gospodarstva v naši občini dokončno odločila naša družbenopolitična skupnost z izvršnim svetom, ki je ustanovitelj javnega podjetja. Svoj prav pa bo pri tem zagotovo hotel imeti tudi Zakon o komunalni dejavnosti. Ta je tik pred sprejemom. Kaj reči ob koncu? Čeprav zadeva ni niti malo enostavna, ne mislimo nastopiti v vlogi razsodnika, kajti o tem se po našem mnenju mora izreči stroka in tisti, ki sedaj bde nad tem področjem in ne morebitne žakulisne igre. Vsaka palica, naj bo to tudi palica resnice, ima dva konca. Upamo lahko le, da bodo tisti, ki bodo odločali o modelu bodoče organiziranosti na področju . komunalnega gospodarstva, prijeli za pravega. Torej za takšnega, katerega organiziranost bo dobrodošla tudi za uporabnika. T. Podgoršek wwnnniwwwiwwwwwwirniiiMii^ Preberite, da boste znali voliti! Po mnogih letih se bomo v začetku aprila znova udeležili neposrednih, splošnih in tajnih volitev. Mnogi izmed nas bomo na takšen način volili prvič. Nov volilni zakon pa prav vsem prinaša veliko novosti, zato je prav, da si ga nekoliko bolj podrobno ogledamo. Priprave na volitve so se pravzaprav že začele. Prejšnji teden, v ponedeljek, 8. januarja, je razpisal predsednik republiške skupščine splošne volitve delegatov skupščine družbenopolitičnih skupnosti v naši republiki, s tem dnem pa so stekle tudi intenzivne priprave. VOLILI BOMO TRIKRAT V nedeljo, 8. aprila: — predsednika predsedstva Slovenije — člane predsedstva Slovenije — delegate zveznega zbora skupščine Jugoslavije — delegate v zboru občin republiške skupščine — delegate v družbeno političnem zboru republiške skupščine V četrtek, 12. aprila: — delegate v zboru združenega dela republiške skupščine — delegate v zboru združenega dela občinskih skupščin V nedeljo, 22. aprila: — predsednika predsedstva Slovenije (po potrebi) — drugi krog — člana predsedstva Slovenije — drugi krog — delegate v zboru občin slovenske skupščine — drugi krog — delegate v zborih krajevnih skupnosti občinskih skupščin — delegate v družbeno politične zbore občinskih skupščin ZAGOTOVITI TAJNO GLASOVANJE En izmed zahtev nove volilne zakonodaje je zagotovitev volilcem. da bodo glasovali tajno. Zato je treba na vsakem volišču zagotoviti poseben prostor s kabinami, boksi, zagriajali, pregradami... tako da preprečimo opazovanja pri izpolnjevanju glasovnic. Razpis volitev je torej tu. Zdaj pa moramo do 7. februarja predlagati kandidate in poslati predloge predsedniku občinske volilne komisije. Do 10. februaija je treba poslati predloge na občinske volilne komisije na sedežu volilne enote, do 13. februarja pa predloge občinske volilne komisije na sedežu volilne enote predsednikom v volilni enoti. Do 14. februaija morajo prejeti predloge sklicatelji zborov volilcev, ti pa morajo biti sklicani v času od 15. do 19. februaija in v času od 20. februarja do 3. Nihče nima pravice nikomur, ki je vpisan v volilni imenik odvzeti glasovalne pravice ali onemogočiti glasovanja. Prav tako ne sme biti nihče klican na odgovornost zaradi glasovanja. Od nikogar se tudi ne sme zahtevati, kako je glasoval oziroma, zakaj se volitev ni udeležil. VOLITVE VODIJO VOLILNI ODBORI Vsako volišče mora imeti vsaj en volilni odbor, ki ga sestavljata poleg predsednika še dva člana, vsak pa ima tudi namestnika. NA DAN VOLITEV JE NA VOLIŠČU (ZGRADBI, KJER SE GLASUJE IN NA DVORIŠČU) PREPOVEDANA VSAKA AGITACIJA. Volilne komisije morajo pred volitvami pripraviti potrebno število glasovnic, skrinjic in drug potreben material, nujno pa morajo na voliščih izobesiti tudi razglase o potrditvi seznama kandidatov oziroma list kandidatov, o katerih bomo glasovali. Na volišču poteka glasovanje nepretrgoma od 7. do 19. ure, predčasno pa se lahko zapre prej, če so se volitev udeležili vsi volilci, ki so vpisani v volilni imenik. Člani volilnega odbora morajo biti volilcu pripravljeni pojasniti, kako naj voli, če ta glasovnice ne razume, nikakor pa ne smejo usmeijati njegovo odločitev, kako bo volil. V volilnih enotah bomo lahko volilci glasovali za največ toliko kandidatov, kot jih bomo volili in sicer bomo volili le tiste, ki bodo napisani na glasovnici. Na samih volitvah novih predlogov ne bomo podajali — to moramo storiti že v času priprav nanje. OBČINA MOZIRJE Že predvolilna mrzlica Priprave na pomladanske svobodne volitve se na vsakem koraka krepijo t odi v občini Mozirje. Občinska skupščina je seveda že sprejela odlok o sestavi zborov in določitvi volilnih enot. Še bolj se bo delo občinske volilne komisije razmahnilo v teh dneh, saj je bil včeraj (v sredo) v Ljubljani republiški posvet, ki Kako bomo volili župana? Četudi so v mnogih slovenskih občinah ob spreminjanju ustave predlagali, da bi spremenili pristojnosti predsednikov občinskih skupščin in dobili v njih prave župane, ki bi jih na volitvah tudi neposredno tajno volili (tako smo predlagali tndi Ve-lenjčani) ta predlog ifr-bil spremenjen in svojega predsednika bomo še vedno volili po starem. Zanj se žal neposredno ne bomo odločali. Izmed sebe ga bodo s tajnim glasovanjem izbrali izvoljeni delegati vseh treh zborov občinske ksupščine. Izbran bo lahko tisti, ki ga bo predlagalo vsaj 10 delegatov posameznega ali pa vseh treh zborov. marca tudi izvedeni. 6. marec pa je zadnji rok, ko morajo dobiti občinske volilne komisije zapisnike o poteku zborov volilcev. VOLILI BOMO OSEBNO Na tokratnih volitvah bo moral vsakdo glasovati sam. Torej namesto volilca ne more glasovati pooblaščena oseba. Vsi tisti, ki v času volitev niso v kraju svojega domovanja (služijo vojaški rok, so na vojaških vajah in podobno), lahko glasujejo po pošti v volilni enoti, v kateri je njihovo stalno bivališče. Po pošti lahko glasujejo tudi oskrbovanci domov za starejše občane, ki v domu nimajo stalnega bivališča. Glasovanje po pošti pa je treba opraviti pred dnem, ki je določen za dan glasovanja. Izjema so tudi volilci, ki zaradi telesne okvare ali nepismenosti, ne morejo glasovati. S seboj lahko pripeljejo osebo, ki jim bo pomagala izpolniti glasovnico. Velenjska občinska skupščina bo štela po novem trikrat po 27 delegatov, torej skupaj 81 delegatov. Za družbeno politični zbor bomo volili v eni volilni enoti, za zbor krajevnih skupnosti v vsaki krajevni skupnosti po enega delegata, za zbor združenega dela pa bomo volili v 27 volilnih enotah 27 delegatov. DOLOČANJE KANDIDATOV IN LIST S PODPISOVANJEM — Do 17. marca — za individualne kandidature — Do 11. marca za liste kandidatov za DPZ in za individualne kandidature za DPZ. DOLOČANJE KANDIDATOV ZA DPZ V ORGANIZACIJAH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV TER OBLIKOVANJE ZBIRNE LISTE V VOLILNI ENOTI — Do 11. marca skrajni rok za predložitev liste kandidatov predsedniku OK SZ v volilni enoti — 15. marca — oblikovanje zbirne liste na DPZ, pošiljanje zbirnih list občinski volilni komisiji — 17. marca zadnji rok za vložitev vseh kandidatur — 26. marca — predvidoma razglasitev vseh kandidatur — do 6. aprila — čas za predvolilno propagandno aktivnost bo dobro izhodišče za konkretno delo v prihodnje. Sem bodo seveda sodili posveti s predsedniki krajevnih skapaosti, delavskih svetov in druge obike, ki naj zagotovijo usklajeno in jasno predvolilno delovanje. Za volitve v družbenopolitični zbor so določili tri volilne enote. V prvo sodijo volivci Mozirja in Nazarij, v drugo Rečice, Ljubnega, Luč in Solčave in v tretjo Šmartnega ob Dreti, Bočne, Gornjega grada in Nove Štifte. Prva enota bo imela v zboru 7 mest, druga 9 in tretja 5. Zbori bodo imeli v prihodnje vsak po 21 mest. Družbenopolitični jih je imel toliko že doslej, zbor krajevnih skupnosti bo število z 20 povečal na 21, zbor združenega dela pa zmanjšal s 34 na določenih 21, kar seveda pomeni precej sprememb pri določanju volilnih enoL Križem rok seveda niso zveze, ki bodo volivcem ponudile svoje programe in kandidate. Pridno delo je nujno, saj bodo zbori volivcev že v februarju, zato vsi oblikujejo programe, sestavljajo kandidatne liste in določajo kandidate. Pri tem tudi sodelujejo, saj so se v petek na skupnem sestanku zbrali predstavniki vseh zvez. Še enkrat so pregledali volilno zakonodajo, kandidacijske postopke za volitve v družbenopolitični zbor, se seznanili z roki za kandidatne liste in volilnimi okoliši, posebej pa spregovorili tudi o celovitem obveščanju v predvolilnem boju in o zagotovitvi enakovrednih pogojev pri predstavljanju svojih programov in kandidatov. j. p. Pogovor z Edvardom Centrihom Od rdečega policaja do zaupnika Z zvezno in republiško ustavo iz leta 1974 smo dobili institut družbenega varstva samoupravnih pravic delavccv in družbene lastnine. Ustava je postavila načelo, da so za družbeno varstvo odgovorna sodišča, skupščine, javni tožilec, pa tudi poseben organ, družbeni pravobranilec samoupravljanja. V občini Velenje je družbeni pravobranilec samoupravljanja pričel z delom leta 1976, v tem času pa to nalogo, ob občini Velenje še Mozirje, opravlja Edvard Centrih. • Ali se vloga družbenega pravobranilca samoupravljanja ob sprejetju mnogih novih zakonov, med drugim Zakona o podjetjih, kaj spreminja ali ostaja takšaa kot je bila? Edvard Centrih: »S temi spremembami se njegovba vloga ni spremenila: niti z zakonom o podjetjih, niti zakonom o finan- čnem poslovanju, še posebno pa ne s sedanjim zveznim zakonom o temeljnih pravicah iz delovnih razmerij. Čeprav novotarije zahtevajo tudi nekaj sprememb. Tako recimo slovenski snovatelji nove ustave predlagajo ukinitev sodišč združenega dela in pravobranilstva — češ da samouprv-nih pravic ni več, da pa varstvo družbene lastnine zahteva drugačen način.« • Širi se področje pravic in svoboščin človeka in državljana. Pojavlja se potreba po nekakšnem zanpniku, predstavniku, ali kako bi se že imenoval. Bi lahko to vlogo prevzel družbeni pravobranilec samoupravljanja? Edvard Centrih: »Včasih so pravili, da je družbeni pravobranilec samoupravljanja neke vrste rdeči policaj, in da je vedno na strani delavcev, da celo ščiti nezakonitosti. Včasih je bil lahko družbeni pravobranilec tisti, ki se je na to spoznal in imel tudi ugled. Šele kasneje se je zahtevalo — ne le družbenopolitično delovanje, ampak tudi strokovnost in znanje. Mi, družbeni pravobranilci samoupravljanja trdimo, da lahko prevzamemo to nalogo, ob določeni reorganizaciji in seveda neodvisnosti.« • Kot «araba pravic, svoboščin človeka, poznajo v svet« funkcijo zaapaika, čuvaja, na Švedskem ga / ilKird i t mri h 1 ij*ih m/ nkli. d j /V J m/brni prjiohrjnilci ritki rdeči prilik j j recimo imenujejo ombudsman. Mi ga še nimamo? Edvard Centrih: »Družbeni pravobranilec je bil zadolžen samo za področje varstva družbene lastnine in samoupravnih pravic zaposlenih. Za varstvo svoboščin dejansko ni bilo nikogar. Družbeni pravobranilec pa bi lahko, če se mu zagotovi neodvisnost in samostojnost, opravljal to nalogo. Imel naj bi pravico, da sodeluje tam, kjer upravni in izvršilni organi. Tak organ bi moral imeti vpogled nad vsem. Ponekod, v nekaterih državah ima celo pravico nad vpogledom v sodstvo, policijo in celo vojsko. Tudi pri nas bi lahko o tem morda razmišljali.« • Spremembe v družbenoekonomskih in političnih odnosih te-rajajo te spremembe tudi pri nas? Omenimo recimo, da so takšnega zaupnika uvedli tudi na Poljskem pred dvema letoma, da je recimo Madžarska tik pred tem, da ga uzakoni. Kakšen naj bi bil ta zaupnik pri nas? Edvard Centrih: »To naj bi bil poseben organ parlamenta s funkcijo varovanja državljanskih pravic in svoboščin: pred zlorabami, nezakonitostmi in vsemi napadi na človekovo osebnost. Tako naj bi bil povsem samostojen, visoko strokoven. Pomemb- no bi bilo financiranje in način izvolitve tega človeka. Če bo izvoljen le za štiri leta in bo v tem času razmišljal samo o tem, kako si bo našel drugo delo, funkcije ne bo mogel opravljati neodvisno.« • Ali ni pri tem bojazni, da bi se njegova vloga prekrivala z delovanjem sindikata, ki v novih pogojih dobiva novo vlogo? Edvard Centrih: »Sindikat se še ni povsem izjasnil, se pa bo, da ni politična stranka, ampak stanovska organizacija. Takšni tudi zakon o delovnih razmerjih daje možnost, da bo imela tako imenovane poverjenike, delavske zaupnike v podjetjih. Ti se bodo izključno ukvarjali s pravicami delavcev, recimo do zaposlitve, do osebnega dohodka. Ta tako imenovani >ombudsman< pa te naloge ne bi imel. Če, potem bi imel kvečjemu v določeni enoti funkcijo nadzora, v resnici pa bi se več ukvarjal z varstvom državljanskih pravic in svoboščin prav vseh občanov. Tudi tistega preprostega, ki je takorekoč na cesti. Vemo, da je v ustavi vrsta svoboščin in pravic, vemo pa tudi, da ni organa za varstvo teh.« • Koliko dela ima danes družbeni pravobranilec samoupravljanja in s čim se najpogosteje ukvar- ja? Edvard Centrih: »Če sem odkrit, potem moram priznati, da v sedanjem zatišju družbeni pravobranilec samoupravljanja tiste funkcije, ki jo je imel po prejšnjem zakonu, nima. Pa ne zato, ker naj bi mu jo novi predpisi vzeli, ampak zato, ker smo se dogovorili, da naj bi pravobranilci delovali prevetivno. Pa saj tudi sicer nismo imeli kakršnekoli pravice, razen da smo zadržali kakšno odločitev, vedno pa je na koncu odločilo sodišče. & vedno je glavna naloga: varstvo pravic delavcev iz delovnega razmeija na eni strani, na drugi pa tudi varstvo invalidov in upokojencev pri uveljavljanju pravic iz invalidsko pokojninskega zavarovanja. Doslej pri svojem delu nisem bil oviran — ne s strani velenjske in ne s strani mozirske občinske skupščine — oviran sem bil kvečjemu pri tistih, ki so tako ali drugače mislili, da so prizadeti in so potem skušali posredovati drugje. Na žalost pa potem ugotovili, da sem imel prav. Na njihovo žalost seveda. Vendar meni ne gre za to, da imam pred nekom prav, gre mi za to, da ga naučim kako bi pravilno,' zakonito in predvsem pošteno delali, ker je to v korist posameznika in vseh nas.« M. Krsrič-Planinc 18. januar 1990 KULTURA, RAZPIS naš Čas stran 7 Kulturna delavnica v Gorenju Sem pojem kulture in vse kar smo počeli na tem področju v Gorenju je bilo v funkciji približevanja vrednot človeku. Vrednot v katerih se človek spoznava kot civilizirano oziroma kulturno bitje. Takšno, ki bo lahko stopalo v korak z miselnim, naprednim, različnim, s svojo avtentično in originalno osebnostjo. Podjetje tvorijo osebnosti. Zadovoljni, motivirani ljudje, pa tvorijo dobro podjetje. Zato smo vztrajali na odprtosti, možnostih za ustvarjalnost, na kulturi dialoga, humanizaciji medčloveških odnosov, na kulturi kot delu utrjevanja imagea, na kulturi okolja .. . In kako smo v tem uspeli v Gorenju? O tem ne govorijo številke, ampak dejanja. Prva litetarna revija Gorenja Iskanja, izšla je decembra '89, je zbrala pesnike Gorenja, tiste, ki jim pesniško ustvarjanje ni poklic, ampak življenjska nuja in potreba. Da lepa beseda živi v delovnem okolju govorijo mesečna srečanja pesnikov Gorenja, ki ponujajo že pozabljene oblike družabnosti. >Knjiga med ljudi< je geslo, ki ga v Gorenju negujemo in razvijamo. Teče že 11. bralna akcija. V Gorenju imamo možnost spoznati avtorje, ki jih beremo. Tako smo lani spoznali Partljiča, Frit-za, Kuntnerja, Pavčka, Torkarja. Knjige si izposojamo iz vzajemne leposlovne knjižnice. V Gorenju nas je veliko različnih — eni pišejo, drugi berejo, hodijo v gledališče, spet drugi rišejo. Skupino likovnikov Gorenja, od katerih je večina članov DSL smo v preteklem letu skušali afirmirati v širšem jugoslovanskem prostoru — razstave smo imeli v Pirotu, Titovih Užicah, Bihaču. Dvakrat smo pripravili likovne kolonijo in organizirali ogled razstave K. Pečka v Slovenj Gradcu ter razstave Ericha To-moviča in 100 grafik J. Miroa v Zagrebu. Stalno razstavišče Gorenja prireja razstave najbolj znanih slovenskih in jugoslovanskih avtorjev — slikarjev. Tako smo imeli lani v Gorenju priložnost videti rastave: I. Šivica, B. Jakca, G. Stupice in M. Konjeviča. V Gorenju smo lani pričeli tudi z organizacijo okroglih miz. Začeli smo z dr. Trstenjakom in temo — >človek in sreča<. Marca smo povabili dr. Maco Jogan — >kako se jaz uresničujem kot sodobna ženska v današnji družbi<, maja pa smo nadaljevali in izbrali temo — >ali nam je potrebna kulturna dejavnost v podjetju<. V gledališču imamo 220 gledaliških in 100 koncertnih abonen-tov. Kultura v Gorenju se izraža na veliko načinov, razvija pa — preko ljubiteljskega ustvarjanja, estetskega čuta delavcev, z dvigovanjem bralne kulture zaposlenih in z negovanjem kulture medsebojnih odnosov. To je čutiti na vsakem koraku. Že od načina kako se pozdravljamo je videti kakšno je neko okolje. Stanislava Pangeršič Štefan Zweige: »Volpone« Je že tako, da gledališče cioveka notranje razvname tudi in predvsem zaradi prepričanja igralcev, da se z ljubeznijo čimbolj zlijejo s svojo vlogo. Če se vse skupaj vloži v snov, ki se imenuje duhovita igra, ki gledalca nasmeji, a mu obenem nevsiljivo nastavi zrcalo, je doživetje rojeno. Tako je tudi nocoj S LG iz Celja razveselilo ljubitelje odrskih desk. Pohlep po denarju, ki ga poseduje glavni junak Volpone, napravi iz njegovih ožjih someščanov lutke in moralno zlomljene ljudi. Ob tem gledalec tudi v svoji duši, svoji notranjosti, podoživi tisti del svoje osebnosti, ki ^se ga vsi nekako sramujemo. To je naš lastni, bolj ali manj prikriti pohlep, ki je že staro zlo človeštva. Pohlep sočloveka spreminja v naše sredstvo, v našo šahovsko figuro v igri vsakdanjosti. In ko v gledališču opazuje in obsoja vse te nečednosti, se tega postopoma ozavešča. Igralska moč pa seže v nas globlje in nas dela boljše. Kajti že naša pripravljenost, da odprto spremljamo predstavo spr AKRYLI SLIKARJA VOJKA POGAČARJA V petek, 19. januarja ob 19. uri v galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik odpirajo razstavo akrylov na platnu ali kartonu, akademskega slikarja VOJKA POGAČARJA iz Maribora. Razstavo bo odprl kustos Umetnostne galerije iz Maribora — Mitja Visočnik. V programu ob otvoritvi bo sodelovala glasbena šola Frana Koruna Koželjskega s komornim programom. Slikar Vojko Pogačar se nam predstavlja z opusom najnovejših del v katerem so številne variacije na tradicijo zahodnoevropskega slikarstva, ki ga je gotovo prevzemalo v času študijskega potovanja v Parizu leta 1988. Nasploh pa je to avtor, ki izjemno hitro reagira na najaktualnejše trende likovne umetnosti. kaže, da za nas duhovni svet ni neznanka. Skozi prijetno in zabavno dogajanje vstopimo v novi svet, ki nas vsaj deloma prevzame in nam v lastnem življenju kaže pravilnejše vrednote. V nocojšnji predstavi so me prevzeli igralci, saj je bilo čutiti, da želijo dati čimveč iz sebe, da želijo zaigrati sebe skozi režiserjevo taktirko. Čutil sem energijo, ki so mi jo dajale njihove razgrete in človeško ognjevite oči. Ob tem sem razmišljal, kako smo navajeni, da gledamo na te stvari neprizadeto, samoposebi umevno. Kakor da je gledališče, umetnost nekaj zunanjega, nekaj iz drugega bivanja. No, morda delno tudi je, saj šele z njeno pomočjo ohranja naše bivanje stik z duhovnim svetom, ki je že od nekdaj poglavitni kreator človekovega ustvarjanja in sožitja. Lepo je oditi s predstave in preživeti ostanek večera s kulturno sliko v sebi, s podobami iz odra in prijetnim mirom v srcu, saj nas je umetniška skladnost dogajanja spet enkrat uglasila na globlje strune kulture. Njena glasba pa naprej zveni vsakemu svojo pesem . . Bernard Krajnc Vojko Pogačar, »Bernardov zajtrk za Brian Eno« Zgodba z zahodne strani V četrtek, 25. januarja, ob 19.00, bo v domu kulture Titovo Velenje zanimivo predavanje z diapozitivi ZGODBA Z ZAHODNE STRANI, ki bo pripovedovalo o življenju med ameriškimi Slovenci in o zanimivostih New Yorka, Pittsburg-ha, Clevelanda, Washingtona, Niagarskih slapov ter o nepozabnih lepotah West Virginije. Pripovedoval bo Marjan Marinšek, ki je z razstavo Gasparijevih razglednic mesec dni preživel v Ameriki. Diapozitive je posnel Peter Marinšek. Vse je spremljano z izvirno ameriško (country glasbo«. Vstop prost! V času šolskih počitnic bo knjižnica odprta vsak dan tako kot običajno in ne le dopoldne. Obveščamo mlade bralce, da bomo vsako dopoldne od 8.—10. ure in popoldan od 15.—17. ure (razen četrtka, ko je knjižnica odprta samo dopoldne) vrteli yideofilme. Ob sredah pa bodo redne ure pravljic. iwiwwgffww i tw mmwnnfvwwwwwwwTO Iz živalskega sveta Oda biku BiI je najmočnejši bik v areni in mnoge bikoborce je poslal na drugi svet. Postavise tako pred njega mlad in neizkušen bikoborec. Stopi pred ograjo in ga prične izzivati. Ponosni bik se takoj zaleti in... Namesto, da bi še enega bikoborca vrgel izven arene, si ob trdem zidu polomi roge. Ni pravočasno dojel, da mladi torero zmaguje s pomočjo čvrstega zaledja. P.S. Pika Nogavička v Velenju Če človek najde v majhnih stvareh lepoto, mu je življenje lažje. Tudi novoletno popoldne je v svoji meglenosti in zamaknjenosti bolj molčalo samo zase. No, to gotovo otrokom ni najbolj všeč. Očitno je tako razmišljal tudi Marjan Marinšek, ki nam je v besedi, sliki in pesmi podrobno predstavil, nam vsem znano junakinjo domišljije. In ravno domišljija se v teh časih najbolj prileže — še celo nam, staršem. Kapitan Nogavička, ki ga je originalno upodobil Marjan Marinšek ter deklici Nina in Tina, ki sta sodelovali v predstavi, so mi na svoj način povedali nekaj, kar globoko v sebi že vem. Namreč to, da so otroške ljubezni nepozabne in za: to jih je treba negovati. Eden od načinov je tudi ta, da se vsa družina skupaj vživi v pravljični svet in za kratek čas pozabi na vsakdanji ritem. Čepfav so bili naši otroci nekoliko zadržani in niso najbolj vneto sodelovali v prepevanju, so živobarvne slike s platna in sproščeno nagajiva Pikina pesem, globoko segle v nas. Posebno še zaradi doživete predstavitve pisateljice — »Pikine mame«, Astrid Lindgren. Pika je Praktično švedski mladinski nacionalni junak in njena otroška resnica je dobila svoje mesto. Izvedeli smo še, da se pisateljica uspešno bori za pravice in dostojanstvo živali in vse narave. Dosegla je, da mora imeti vsaka krava možnost, da se pase na travniku, prepovedali pa so gole, ■ . ,/i i I c i K é i ■ * !• i nehumane priveze, kjer je bila žival potisnjena v otopelo čakanje mesarja. Gotovo so takšne osebnostne lastnosti človeka nekaj, kar še bolj oživlja njeno pisateljsko vsebino. Marsikdo si je tiho zaželel, da bi imel takšno mamo ali staro mamo ali pa vsaj teto. Morda tudi komu med nami drhti podobno dušna membrana? No, tudi tako je na nas delovala s svojo človeško preproščino in vero v otroški svet prihodnosti. Ob tem se je v meni rodil občutek, da se v času, ko stopajo med nas duhovno živi in otroško jasnovidni ljudje, tudi našemu metu barvajo listi... Na Švedskem se celo manjša gora imenuje po Astrid Lindgren, kar simbolizira njeno povezanost z naravo. Tudi takšna ši-rokosrčnost ugodno odmeva v mladem človeku, ki s svojo negotovo močjo išče pravo pot skozi življenje. Bernarda Krajnc PET PEDI Plesna akademija Na vabilu za akademski ples, ki ga vsako leto prireja ŠŠK, sem čisto na koncu opazil posrečeno šalo. Piše namreč, da je obvezna večerna toaleta. Meni in vsem prebivalcem realnega socializma je pač znano, da so študentje vedno in povsod v prvih vrstah borbe proti vsem krivicam in tako tudi proti prisilni enakosti v revščini. Zato se bodo vsi potrudili karseda, da bo njihova toaleta predvsem večerna. Iz tega se pravzaprav ne gre šaliti, saj so v skrajnih situacijah zaradi tega padale glave. A ker pri nas potreb po renesansi pomladi 68 ni, ker se takrat tudi ni nihče sežgal in ker nam tudi ni treba loviti in ubiti kakšnega con-ducatoreja, se lahko teh tem lotevamo bolj lahkotno in družabni ples je kakor nalašč za potrjevanje mladostnega radikalizma. Resnično težko si predstavljam, da bi na tem imenitnem revolucionarnem plesu, ko bo popravljena škoda iz preteklosti, nastopili živopisani plesalci v volnenih jopicah in bognasobvarji, v kavbojkah! Menda je znano, da revolucionarna mladina dandanes nastopa z novim radikalnim imidžem. Pri fantih je tako nadvse potreben metuljček, ki že na daleč loči mladinca od komunista, za mladenke pa je predpisana obleka, ki naj nikakor ne bi bila slovenskega izvora. V strahu pred očitkom, da sem nevoščljiv, ker ne morem sodelovati v večerni toaleti na elitnem balu, naj vse dvomljivce potolažim. Veselim se, da se je plesna kultura v naši dolini tako razvila. Ljudje se naučijo še česa drugega, kot kmetavzerske polke in prav razočaran sem, da v programu naše občine ni predvidena tudi plesna šola, kjer bi se ljudje naučili plesaje reševati vsakdanje probleme. In najmanj, kar bi takšno delo povzročilo, bi bilo to, da bi se vsega lotili s predpisanim nasmehom na ustih. A je to kaj slabega ? Ločitev elitnih vrst iz povprečja je seveda zelo pomembno, kajti nasilno povprečnje nas pelje v orwelovstvo in objem Velikega brata. Veljalo pa bi se vsaj tu in tam malo povprašati o kriterijih elitnosti, da ne bi bil na p r-vem mestu vedno rodovnik, ampak bi kdaj pogledali tudi IQ. Peter Rezman Iz muzeja Velenje Zgodilo seje • • • 1888 Tega leta srečamo na današnji dan v mariborskem časniku kratko vestičko iz Velenja, ki pa je zelo zanimiva in zgovorna. »(Častno občanstvo) Občinski zastop v Velenju je izvolil grofa A. Mensdorfa, veleposestnika pri Velenju za častnega občana.« Ime grofa Mensdorfa je tudi za tiste Velenjčane, ki se bolj zanimajo za krajevno zgodovino manj znano oziroma popolnoma neznano. Grof Mensdorf je imel častniški naziv generalmajor in dejstvo, da je bil bližnji sorodnik Biance Adamovich, ter grofov Harnoncourt-Unvezagt, ki so med ostalim zgradili tudi vilo Bianco. Grof Mensdorf je imel večja posestva v okolici Velenja in, čeprav ni stalno prebival v Velenju, preživljal velik del svojega časa v Velenju. Odgovor, zakaj da so ga izvolili za častnega meščana pa najdemo med ostalim tudi v velenjski šolski kroniki, kjer se večkrat omenja kot šolski dobrotnik, skupaj z Bianco Adamovich in njenim sinom Carlom. Grof Mensdorf je umrl 25. 04. 1904. 1922 Naslednji dopis v slovenskih časnikih je nekoliko starejši in sicer iz leta 1922, ter je izšel 16. 02. v celjskem tedniku Nova doba, katere naslednik je današnji Novi tednik. »Dne 18. januarja je priredila tukajšnja (šoštanjska op. p.) šolska mladina dramatično bajko s petjem v treh dejanjih »Palčki«, katera je v vsakem oziru nad vse sijajno uspela. Čisti dobiček znaša 4800 Kron. Dne 4. 02. priredili pa so tukajšnji državni in zasebni uradniki plesni venček in darovali od preostanka tudi približno 4000 Kron za revno šolsko deco. Tako se je v kratkem času nabralo za naše malčke približno 10.000 Kron, za kar se izreka tem potom vsem darovalcem najiskre-nejša zahvala. — Vodstvo osnovne šole v Šoštanju. Šolski ravnatelji A. Trobej.« Alojzij Trobej je služboval v Šoštanju od leta 1906 kot nadučitelj, oziroma šolski upravitelj, leta 1918 pa je dobil naziv ravnatelja šole. V Šoštanju je služboval do leta 1925, ko se je upokojil. Je eden najzaslužnejših, da je šoštanjska osnovna šola (današnja šola Biba Röck) dobila leta 1926 prizidek, pri gradnji katerega je sodeloval do konca. Sicer pa nas ta dopis opozarja predvsem na velik problem, ki ga lahko vsakoletno spremljamo v šoštanjski (pa tudi ostalih šaleških) šolski kroniki. To je problem velikega števila otrok, ki so bili potrebni pomoči. Te težave se v Šaleški dolini niso znebili vse do vojne. Pripravil: Tone Ravnikar Anketa Počitnice Jamnikovi nad Radmirjem V prelepi kašči bodo uredili stalno zbirko Jamnikov Jože je bil tudi umetnik Smetišče ob hiši, ki je vse prej kot ponos Šentilju MAJA ZAGER: »Obiskujem šesti razred osnovne šole. S spričevalom, ki ga bom prinesla domov nisem zadovoljna. Potruditi se bo treba, da bo v drugem polletju boljše. Zato se bom med počitnicami tudi malo učila. V teh dneh bom doma, gledala bom televizijo in se igrala s prijatelji. Verjetno pa bom kakšen dan šla todi z očijem na drsanje v Celje. In mogoče tudi k stari mami v Radlje ob Dravi.« JANEZ BAH: »Hčerka obiskuje peti razred osnovne šole. Ker se pridno uči sem prepričan, da bo počitnice preživela brezskrbno. Vsekakor pa jo k učenju v teh dneh ne bomo silili. Morda bo v počitniških dneh vzela kakšen dan dopusta žena in morda bomo odšli za kakšen dan na Kozjansko. Sicer pa za prihodnje dni kakšnih večjih načrtov še nismo delali.« VESNA SVRAKA: »Hodim v peti razred osnovne šole. Najraje imam srbohrvaščino, slovenščina pa mi dela nekaj težav. Imam tudi sestro in brata in oba hodita v šolo. Mama je rekla, da bomo med počitnicami morda šli k stari mami v Prijedor in tega se res veselim. Rada se sankam in smučam, a kaj, ko ni nič snega. Med počitnicami se bom tudi učila in prebrala kakšno knjigo.« (mkp, B. M.) Še na nekaj smo bili pozorni, ko smo obiskali staro šolo. Pod hišo je ob cesti zidano odlagališče smeti. Ker je povsem polno, je naokoli nastalo pravcato smetišče z raznimi odpadki, ki še malo niso v ponos hiši in njenim stanovalcem. Na vprašanje zakaj tako smo dobili odgovor, da bi stanovalci morali sami naročiti in plačati odvoz. B. Mugerle Druga stran Stvar smo želeli osvetliti tudi z druge strani, zato smo poklicali Olgo Peciga na stanovanjski skupnosti občine Velenje, ki nam je povedala, da so za zadevo zvedeli šele v petek, 12. januarja. Takoj so naročili Vekosu, oziroma njihovemu sektorskemu delavcu za KS Center—Levi breg,, da prbuči vzrok, zakaj v stari šoli v Šentilju dejansko nimajo vode. Delavci Vekosa so stanje preverili na mestu samem v torek. Ob vsej zmrzali dokončne trditve ne morejo dati, z veliko gotovosti pa menijo, da je okvara nastala na zunanjem vodu (stanovalci so jo skušali odpraviti že sami, kar sami tudi potrjujejo). Zunanji vodovod ni v upravljanju Vekosa, zato je to v rokah nekoga drugega, po vsej verjetnosti krajevne skupnosti, saj je stari vodovod na njenem območju in je nanj priključena tudi omenjena hiša. Samo še danes in jutri, pa bodo počitnice tu. Štirinajst brezskrbnih dni. Imeli jih bodo otroci, imeli pa jih bodo tudi njihovi starši. Pogosto so prav počitnice čas, ko se eni drugim bolj posvetijo. Držimo pesti, da bi v tistih dneh sneg pričaral nekaj lepote in veselja! Marsikdo je že pozabil kako je, če se lahko nasankaš in nasmučaš. Počitnice čakajo eni in drugi — otroci in starši. Kako jih bodo preživeli? Kaj bodo počeli? Eni in drugi? SLAVICA PETEK: »Dva otroka imam, oba obiskujeta osnovno šolo. Fant je v petem razredu in moram ga pohvaliti, da se pridno uči, deklica pa je komaj začela hoditi v šolo, v prvem razredu je. Med počitnicami bom z njima. To mi omogoča tudi služba — po nočnem delu sem nekaj dni prosta, malo pa si bom vzela tudi dopusta. Razmišljamo, da bi vsaj nekaj dni preživeli v drugem okolju, v toplicah. Ce bi bil sneg kje v bližini, bi šli smučat. Za kam dlje pa za štiričlansko družino zmanjka denarja.« ZELJKO NIKACEVIC: »Obiskujem prvi letnik kovinarske šole na Centru srednjih šol. Kakšne bodo ocene še ne vem čisto natančno. Največ težav mi delata kemija in matematika, in če ne bosta pozitivni v polletju, se bom moral učiti, da bo na koncu bolje. Drugače pa bom počitnice preživel s prijatelji, morda pa kakšen dan tudi pri stricu v Varaždinu. Snega pa prav nič ne pogrešam. Morda zato, ker ne smučam.« menda bolj malo, saj je nenehno tuhtal kaj in kako bi lahko še naredil. Bil je samouk, brez šol. Vsega se je naučil iz knjig, ob tehničnih stvareh tudi nemški jezik. O izjemnosti njegovih sposobnosti najbolj zgovorno priča njegova zapuščina. Povejmo, da je v cerkvenih zvonikih po dolini popravljal ure in veliko delov njihovih mehanizmov porabil za svoje strojčke. Veliko se je ukvarjal s fotografijo, imel je celo obrt in bil gotovo prvi fotograf v dolini. Seveda ni odveč pripomba, da je naprave za izdelavo fotografij izdelal sam, o čemer se lahko vsak prepriča, tudi fotoaparat, ki pa so ga med vojno odnesli Nemci. Da je bil zares mojster pričajo številne ohranjene fotografije. Zaenkrat bo dovolj, če samo naštejemo primerke iz njegove zapuščine. Veliko je glasbil, žal so gosli podarili in nimajo nobenih doma, ostali pa so harmonij, harfa in kitara, ki imajo še danes lepe glasove, nekoč pa so imeli Jamnikovi pravi domači orkester. Gospodar Matija na harfo še danes zaigra. Tudi oprekelj je še pri hiši. In ostalo: mikroskop, lesen vrtalnik, strojček za lupljenje jabolk, barometer, veliko je naredil kolovratov, strojček za rezance, ki ga še danes uporabljajo, posebej za izredne priložnosti, saj boljših rezancev menda ni. Veliko je stružil in rezbaril, o čemer se prav tako lahko vsak prepriča, zanimivost pa je med drugim tudi ogrlica, izdelana iz enega samega kosa lesa. Še marsikaj bi se našlo, pa naj bo tokrat dovolj. netljivo v nasprotju z lego kmetije, ki leži visoko nad vasjo, prav na sedlu med Savinjsko in Za-drečko dolino in ponuja enkraten razgled na obe dolini. Jamni-ki so bili znani, in so še, kot dobri gospodarji, nekoč pa tudi kot odlični urarji in vsestranski rokodelci. Eden izmed bratov je bil Jože, ki je svoje izredne sposobnosti dokazoval v fotografiji, urarstvu, rezbarstvu, izdelovanju najrazličnejših strojčkov, glasbil in podobno. Na vso srečo so pri hiši ohranili izredne primerke njegove ustvarjalnosti, ki so v tistih časih, rojen je bil leta 1868, že skoraj mejile na genijalnost, najmanj kar velja pa je dejstvo, da je bil enkraten mojster. Zbirko vsega bodo uredili v domači kašči, kjer so predmeti tudi sicer shranjeni, že kašča sama pa je znamenitost posebne vrste. Ze obisk kmetije je doživetje zase, zaradi lepe lege in zaradi prijaznih ljudi, od malega vnu- Dan in noč zabavni tudi letos Lani je ansambel Dan in noč sodeloval na večih zabavnih prireditvah tako doma kot tudi v Avstriji. Ima izredno obsežen repertoar, izvaja pa tako zabavne skladbe, novejše hite, pa tudi zabavno glasbo s >frajtonerico<. V prejšnjem letu se je ansamblu pridružila Irena Polko, ki poleg petja igra tudi kitaro in klaviature. Sicer pa je ansambel Dan in noč glede na dolgoletno delovanje v stalnem sestavu izredno rutini-ran in lahko nastopa na vsakovrstnih zabavnih prireditvah. To jim omogoča tudi sodobna oprema, s kakršno so opremljene redke skupine v Sloveniji. J. 1. Mnogi občani skušajo svoje težave rešiti tako, da pokličejo uredništvo katerega od časopisov, ali pa kar sami opišejo kaj jih muči. V prepričanju seveda, da se bo naposled le zganil kdo in jim priskočil na pomoč. Nismo ugotavljali v kolikih primerih je časopis občanom že pomagal rešiti težave posredno, vemo pa, IJ «I»0 VELENJE j. Š01SKE 5 Oll 2».l. 10. SLOVENSKI FILM: "TO SO GADJE" KULIURNI DOM - I UOVO VELENJE KINO VELENJE ŠOLSKE 5 011 2S.J. 15.30 SLOVENSKI FILM: "TO SO GADJE" KULTURNI DOM ŠMARTN0/PAKI KIHO VELENJE ŠOLSKE 5 Oll 2C.1. 9.30 NAMIZNOTENIŠKI TURNIR TVD PARTIZAN ŠKALE NAMIZNOTENIŠKI CLUB t. - «.r. / " TEMPO « 24.1. 16. OTROŠKI PLESI KULTURNI DOM /aala dvrrana/ PLESNI KLUB VEL.EUE ŠOLSKE /carati/ / 29.1. 10. ŠAHOVSKI TURNIR ŠAHOVSKI KLUB ŠALEŠKI ŠAHOVSKI KLUB ŠOLSKE / 30.1. 10. RAJALNE IGRE KULIURNI DOM IV/aata dvorana/ MARIJ* ŽNIDAR-VVZ Vel. PREDŠOLSKE.ŠOLSKE /copati/ / 31.B. 9. KRAJŠI PLANINSKI POHOD ODHOD: OŠ MIHA PINTAR IOLE!*: MENTORJI PI AN.VZGOJE ŠOLSKE / 25-1- 10. MALA GLEDALIŠKA DELAVNICA KUL URNI DOM IV/aala dvorana/ IREN* SIVfO-OŠ GŠ ŠOLSKE /capati/ / LIKOVNA DELAVNIC* VIDEO FILMI URE PRAVLJIC KULTURNI DOM ŠMARTIO/PAKI KO - ŠMARINO/PAKI KD - ŠMARINO/PAKI LIDIJA NOVAK - 0? BL KC"IVAN NAP0TN1K« t KCIVJN N*P0TNIK"t PREDŠ01SKE.ŠOLSKE ŠOLSKE PRlDŠOLSKE.ŠOLSKE Bodimo vendar resni ! V 46. številki Našega časa sem pod naslovom »Za koga se žrtvuje Marija Šavor« isto osebo pozval, da težko obtožbo »NEKATERIH« članov ZELENIH SLOVENIJE, češ da ti pomagajo pri iskanju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne smeti, JAVNO DOKUMENTIRA IN DOKAŽE. Pričakoval sem, da bo ob tako hudi obtožbi M. S. korektno odgovorila na objavljena javno postavljena vprašanja: 1) kdo so tisti člani ZELENIH SLOVENIJE, ki pomagajo pri iskanju lokacije smetišča za nizko in srednjeradioaktivne odpadke; 2) kako so to pomoč nudili; 3) na katerih krajih in ob katerem času so to počeli. Odgovor je po dolgem razmisleku sicer prispel, toda kakšen! M. Š. se je namesto preciznih podatkov raje odločila privzeti vzvišeno vlogo človeka, ki deli nasvete (»zato od njih (ZELENIH) pričakujemo zares radikalne in dolgoročne rešitve teh problemov ipd.«). M. Š. pravi, da se ZELENI Velenja ne brigamo za to, če bo odlagališče kje drugje kot v naši občini! Pravi in ostane živa! Pozablja, kaj vse smo ljudje (danes ZELENI Velenja) storili za »internacionalizacijo« problema odlaganja teh smeti. Pozablja, kaj vse smo vložili v pripravo demonstracij novembra 1986! Pozablja, da smo (in sem!) tedaj in vedno kasneje ponujali po- moč prebivalcem katerekoli občine, ki bi se znašla na seznamu. Pozablja, modruje in se huduje. M. Š. je hote ali nehote zabredla v brozgo, v kateri je dopuščeno vse; obtoževanje, podeljevanje nasvetov, vzvišeno podtikanje. V slabi obveščenosti in sprevrženem umevanju stvari M. Š. v svoje smešne igre vpleta tudi predsednika ZELENIH Slovenije, dr. Dušana Pluta. Ta naj bi kot eden recenzentov elaborata »Metoda in kriterij za izbor lokacije odlagališča nizko in sred-njeradioaktivnih odpadkov« s tem kar pomagal iskati lokacijo! M. Š. seveda ne ve, da je izdelava projekta eno, njegova recenzija drugo, iskanje lokacije pa tretje dejanje. Ako bi dr. Plut ne pristal na sodelovanje v recen-zentski skupini, bi M. S. in njej podobni zagotovo zagnali vik in krik, češ, kje pa so bili ZELENI Slovenije pri tako pomembnem poslu, kot je kritično ovrednotenje metode za iskanje lokacije za jedrske smeti! Prav nenavadno humoren se mi ob vsem tem zdi stavek pisateljice, češ da bodo »volilce zanimala tudi osebna stališča in druge kvalitete ljudi, ki bodo te stranke kot delegati zastopali«. Draga tovarišica M. Š.! Pustite vendar podobna moraliziranja in se resno ozrite okoli sebe! Dovolj vam bodo dnevni časopisi, pa boste opazili kakšna so osebna stališča članov ZELENIH Slovenije. In njihove kvalitete. Jaz vem vsaj za eno kvaliteto M. Š.: svoja pisanja objavlja tudi v mojem imenu (še vedno sem član Šaleškega ekološkega društva), vendar me za mnenje še nikoli ni vprašala. VANE GOŠNIK, PODPREDSEDNIK ZELENIH SLOVENIJE Kdo koga vleče za nos? Zadnja polemika med Marijo Šavor, predsednico Šaleškega ekološkega društva in Vanetom Gošnikom, predsednikom Zelenih Velenja, ki se na videz tiče odločitve o odlagališču jederskih odpadkov, je prešla v tisto področje in obdobje, ko se bo vendarle izkazalo, iz katerega v kateri grm tekajo zajci. Bralcem, ki jih ne zanima podrobna organiziranost »zelenih sil« v Šaleški dolini, seveda ni popolnoma jasno, kako da Zeleni Velenja in Šaleško ekološko društvo, namesto da bi s skupnim nastopom iskala rešitve iz svinjarij v katerih živimo, ostrita svoja orožja eden proti drugemu. Da zaradi pomanjkanja skupnega jezika slabi ekološka ost v dolini, najbrž spoznavajo tudi člani obeh asociacij in »zgladitvi spora« bo gotovo botrovalo članstvo in sicer tako, da bo zahtevalo po jasnila ali pa bo izhlapelo ... To svojo vključitev v polemiko bi seveda lahko pričel boti pristransko in očital Mariji Šavor, da se je od kompromisarsko na-strojene predsednice ŠED, (ko je bilo pred parimi meseci govora o odlagališču radioaktivnih odpadkov), spremenila v radikalno borko še posebej proti vsem zelenim, ki jih ne zanima pripadnost društvu ali zvezi društev za varstvo okolja. Pa se mi zdi, da bi bilo dokazovanje te trditve brezplodno, saj je vsaj meni po njenem zadnem Pojasnilu (NČ, 11. 1. 1990) postalo jasno, da v igri ni odlagališče, ampak predvsem diskreditiranje Zelenih Slovenije in zelenih Velenja kot političnih organizacij v času, ko so ti napovedali resen nastop na pomladanskih volitvah. Menda je vsem jasno, da takšne polemike v tem obdobju koristijo samo tistim, ki si resnično želijo dokončen razcep »zelenih sil« v Sloveniji in v Šaleški dolini. Morda ne bo odveč, da vsaj omenim, da se je razcep v ekološkem gibanju zgodil tistikrat, ko je linija, ki je danes združena v Zelenih Velenja spoznala, da brez popolne politizacije zelenih in vključitve v proces odločitev, ni mogoče pričakovati hitrih in bistvenih sprememb na področju sanacije obstoječega grozljivo nevarnega stanja. Nasproti temu pa skupina v Šaleškem ekološkem društvu vztraja predvsem na osveščanju in prepričevanju ljudi, da morajo spremeniti svoj način življenja v prid sebi in svojih otrok. Da bo jutri boljši, bolj čist in bolj zdrav. Zeleni Velenja in Slovenije temu ne oporekamo, toda to imamo le za eno fazo, (zdi se, da je ta že presežena) v borbi za doseganje istih ciljev. Pomembneje se nam zdi zasesti sedeže v republiškem in občinskem parlamentu, kot pa vztrajati v navidezni apolitičnosti. Naj se za hip vrnem še k nesrečnemu odlagališču jedrskih odpadkov, okoli katerega se na videz viti ta polemika. Menim, da je stališče vsakega, kolikor toliko normalnega človeka, da se bo odlagališča otepal, kot hudič križa. Toda! Odpadki so že tu! V Sloveniji! V Krškem so. Zloženi v prostoru ob NEK. Med tem časom, ko se mi prekljamo po časopisih, so jih v Krškem že stiskali in prepakirali, toliko jih je že! Ko torej govorimo, da bi naj v najslabšem primeru bilo odlagališče na najboljši lokaciji v Sloveniji, moramo vedeti, da nam radioaktivni odpadki ne bodo padli iz nebes. Če takšno odlagališče bo, bomo tja zvozili odpadke iz Krškega in iz ljubljanskega kliničnega centra! Odpadke, ki so zdaj slabo hranjeni! Odpadke, ki jih imajo prebivalci Krškega pred nosom. Krškega, kjer so pogosto potresi... In to, da je dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije, v recenzijski komisiji za revizijo elaborata Metode in kriteriji za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je za njega najbrž sitno. Mi vsi pa se lahko tega veselimo, kajti le na tak način je povečan nadzor nad tem, kaj se kuha za vedno zaprtimi vrati jedrskega lobi-ja. Zgrožen sem, ko Marija Šavor tako pomembne pozitivne točke, ki jih je vse ekološko gibanje v Sloveniji v zadnjih letih doseglo, postavlja na glavo in jih uporablja za čisto navadno nagajanje Zelenim v predvolilnem obdob-ju. Za nas v Šaleški dolini je seveda važno, kako bo z odlagališčem RAO, toda veliko pomembneje je, da pritisnemo z vso močjo za realizacijo odžvepljevanja dimnih plinov TEŠ. Kajti, ko bo NEK ustavljena in to se zna zgoditi prej, kot si mi mislimo, bo moral TEŠ obratovati z vso močjo. In kaj bomo takrat rekli prebivalcem Šaleške doline, če še ne bo odžvepljevalnih naprav? Da je treba ustaviti rudnik in TEŠ? Da naj se izselijo? Da naj bodo veseli, ker v svoji soseski nimajo odlagališča radioaktivnih odpadkov, na glavo pa se jim bo vsipa-lo žveplo in radioaktivni pepel? Ali pa bomo spet hodili moledovati v Ljubljano, kot skupinica občanov, ker si bomo na teh volitvah z neumnimi prepiri onemogočili dovolj sedežev v skupščini? V Pojasnilu se Marija Šavor obrača na Zelene Velenja, kot da smo že na oblasti, kar je zelo lep kompliment. Hkrati pa je prijetno spoznanje tudi to, da Zeleni, če bomo v večini pri odločanju, ne bomo mogli 45. let nemoteno delati napak, saj bomo imeli proti sebi ostro opozicijo. Pa ne komunistov, ali socialistov, ali demokratov, ali..ampak Šaleško ekološko društvo. Kljub zadržkom iz preteklosti, kar je tudi jabolko sedanjega spora, bo tako moralo Šaleško ekološko društvo iskati poti k oblasti in se bo nehote znašlo pod parolo Zelenih Slovenije: BREZ DEMOKRACIJE NI EKOLOGIJE. Ali pa bodo, žal, ostali na nivoju vseh drugih društev, aktivisti SED pa bodo izgorevali svojo energijo v jamranju nad našo kruto usodo in osveščanju »neukega« ljudstva. Aja! In opravljanju Zelenih Slovenije ... bravo! Peter Rezaum Varnost na gradbišču ob Cesti talcev Na članek »Kaj pa varnost«, ki je bil objavljen v eni od prejšnjih številk Našega časa, smo dolžni podati odgovore v pojasnilo bralcem in sosednjim stanovalcem, ki mejijo na lokacijo gradbišča. Na vprašanje, ali je to črna gradnja, ima izvajalec del GIP »VEGRAD« lokacijsko in gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal Komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja SO Velenje, na osnovi katerih se je tudi v GIP Ve-gradu izdelal elaborat o organizaciji gradnje z ukrepi varnega dela. Elaborat z ukrepi varnega dela je bil pred pri- četkom gradnje posredovan republiškim in občinskim inšpekcijskim organom in nanj s strani varstva pri delu ni bilo pripomb. Vsi ukrepi, ki so bili predvideni, so tudi v fazi priprave gradnje upoštevani, vendar je za nas zelo velika ovira utesnjenost prostora, kjer je lociran objekt, tako da so velike težave pri deponiranju materiala, postavitvah strojev in opreme za gradnjo sedemnadstropnega objekta, kot bo ta ob Cesti talcev. Pisec članka je pokazal zelo velik strah zaradi gradbenega stolpnega dvigala. Za pomiritev njemu in sosed- njim stanovalcem bi podal pojasnilo, da je bilo gradbeno dvigalo pred pričetkom obratovanja pregledano v skladu s predpisi s tega področja, in da je za delo z njim izdano obratovalno dovoljenje, se pravi, da ustreza predpisom. Upravljalec gradbenega dvigala ravno tako ne sme prenašati bremen zunaj ograjenega dela gradbišča in se to navodilo tudi dosledno upošteva. Omenil bi še, da smo pred nekaj leti izvedli sanacijo in nadzidavo objekta, kjer sedaj delamo prizidek in smo imeli na ca. 20 m oddaljenosti postavljeno tudi gradbeno stolpno dvigalo, katerega roka je segala čez gabarit Za-gradišnikove hiše in je delo s predvidenimi in upoštevanimi ukrepi potekalo brez težav. Predstavniki investitorja Gorenja so nam podali informacijo, da že več kot leto dni skupaj z upravnimi organi SO Velenje in tov. Zagradiš-nikom iščejo lokacijo za nadomestni objekt in zagotavljajo, da bo ta problem v obojestransko zadovoljstvo rešen. Gradnja v naseljenih in utesnjenih lokacijah je zagotovo zelo nevarna, še posebno zato, ker se dostikrat v popoldanskem času zelo radi igrajo otroci na gradbiščih, zato bi še posebej opozoril starše, naj opozorijo otroke na nevarnosti in pazijo, da se ne bodo igrali na gradbišču. GIP VEGRAD Služba rarstra pri deb Žarko LEKIČ »Potrošnik« mimo potrošnika Po novem leta smo kapa v trgovinah Merxa Potrošnik v Šoštanju neprijetno presenečeni, k« ti pri plačilu živil aa blagajni few trgovka, da sprejemajo samo čeke z najmanjšo vrednostjo 100 dia. Se pravi, če greš kapit krak in mleko ali karkoli dragega kar ai vredno ravno 100 dia, i pisati čeka pod 100 dia, plačati z gotovino. To se je i lo mojemu moža v četrtek | dan 11/1-1990 v Mentovi : strežni trgoviai (blagovaka mil), ko ni mogel aapisati čeka za 30 dia, kot je bilo blago vredno, je iskal gotoviao po vseh To me je presenetilo, da sem dragi dan po telefonu povprašala v ostalih dick Merxovih trgovinah z živili, kako je s čeki pri njih. Dobila sem pritrdilen odgovor, da res ae sprejemajo čekov pod vrednostjo 100 dia. Povprašala pa sem tadi aa Gorico v Mentovo samopostrežno trgovino, kjer ae boste verjeli, sprejemajo čeke z najmanjšo vrednost- jo 30 dia. Pa sem se vprašala, ali smo kapci v Šoštanju kaj posebnega, da ae smemo biti izenačeni s kapci v T. Velenju. Todi v Erinih trgovinah sprejemajo čeke z najmanjšo vrednostjo 30 din, ravno tako velike trgovine kot »ERA Nanu«, »Nama«, Standard, pa todi Mera v Mislinji (samopostrežba). Hotela sem dobiti pojasnilo od direktorja aa Upravi Merxa v Šoštanja, pa v petek 12/1-1990 ob 830 ari ni bil dosegljiv. Vprašala bi ga rada, zakaj sam kapa v Šoštanju diskriminirani v primerjavi z ostalimi kapci dragje, zakaj ravno v Šoštanju veljajo take omejitve pri čekih. Ali naj lo pomeni, da naj po cca 15 letih odkar so čeki v veljavi, spet nosimo s sehoj goro denarja, če bom hotela kopiti živilo. Ali se naj kapci v Šoštanja težimo v Titovo Veleaje po živila, ker v Šoštanja ni konkurenčne trgovine, ki bi imela večji | potrošnika. Kaj ni ironija, 4 podjetja »potrošnik«, ko pa se s takšnimi dejanji odmikate od njega. Joža Plešitčnik. Šoštamj Kaj hočemo slovenski demokrati? Pred dobrim mesecem smo ustanovili zgornjesavinj-ski odbor slovenske demokratične zveze, da bi tako podobno misleči ljudje, ki nismo ravnodušni do usode izmučene slovenske domovine, pomagali ukrotiti politično in gospodarsko norost, ki je resno pričela ogrožati slovenski narod. Slovenska demokratična zveza je stranka sprememb, ki je po svoji definiciji slovenska, demokratična in nekomunistična. Z njo si želimo v demokratično Evropo. Nekateri se danes še vedno sprašujejo, čemu so sploh potrebne številne nove stranke, v čem se pravzaprav razlikujejo med seboj in v čem se razlikujejo od liberalno usmetjene slovenske zveze komunistov, ki se zavzema za »socializem po meri človeka«. Mislim, da je danes že vsakemu raz-mišljajočemu človeku jasno, da se je socializem že zdavnaj dokončno kompromitiral: s svojo krvavo re-presivnostjo takoj po vojni (od Teharij do Roga) ter z gospodarskim bankrotom vse do danes. Stranka, ki je dovolila, da se postrani boksarji in podobni tipi igrajo z našo skapao usodo in z usodo naših otrok ter pripeljala državo na rob državljanske vojne, ne more biti naša stranka; stranka, ki je zaradi znotrajpartijskih spopadov povzročila katastrofo tipa Agrocomerc, ne more biti naša stranka; stranka, ki je dovolila gospodarski bojkot enega dela države, ki jo sama, brez politične konkurence vodi že 45 let, ter s tem povzročila gospodarsko škodo, ki bo presegla škodo številnih zavoženih investicij tipa Feni, Obro- vac____ ne more biti naša stranka; stranka, ki ob tem meni in vam, dragi sodržavljani, ki bomo vse te škode vračali, ne daje prav nobene možnosti, da bi režiserje političnega kriminala poklicali na odgovornost, ne more biti naša stranka. Mi ne potrebujemo stranke, ki se že desetletja zaman trudi, da bi se demokratizi-rala in ki si je prilastila popoln monopol, ne le nad politiko, ampak tudi nad šolstvom, policijo, vojsko in celo sodstvom, kar nam dokazujeta zadnja dva procesa, prejšnji v Ljubljani in zdajšnji v Titovi Mitrovici. Mi ne potrebujemo socializma, mi hočemo demokracijo! Letošnje spomladanske volitve bodo hud pre-iskus legitimnosti vsega, kar so komunisti delali med revolucijo in ves čas po vojni vse do današnjega razsula. Spomnimo se samo številnih razlaščenih kmetov in obrtnikov, številnih preganjanih in zaprtih pesnikov in pisateljev itd. Slovenski komunisti se sklicujejo aa legitimnost, ki naj bi si jo pridobili v času revolucije in NOB. Toda v vojni, z orožjem v rokah, si je možno priboriti samo oblast, ne pa tudi legitimnosti v smislu pravne države. Takšno legitimnost si je možno pridobiti samo na svobodnih in demokratičnih volitvah. Zaradi vsega naštetega smo ustanovili slovensko demokratično zvezo, ki je danes edina politično ne-obarvana stranka. Mi nismo niti rdeči, niti črni, niti rumeni. Ne želimo niti privilegijev, niti foteljev, ki so jih desetletja greli komunisti. Želimo le sodelovati pri urejanju življenja, saj imamo boljše programe in sposobnejše ljudi. V celoti se odrekamo socializmu, ne pa socialnosti. Želimo čim »mehkejši« prehod iz socializma, ki je s filmsko naglico razpadel povsod po vzhodni Evropi, v napredno demokratično družbo. Ce bomo pustili ta sistem, da bo razpadel sam, lahko ima to za nas vse katastrofalne posledice. Kaj pravzaprav želimo doseči slovenski demokrati? Podrobno smo to opisali v svojem programu, tukaj bi rad opozoril le na nekaj stvari, ki se mi zdijo najpomembnejše. Želimo volilno pravico tudi za Slovence mlajše od 70 let, ki doslej še niso volili. Zadnje svobodne volitve so bile v Sloveniji 11. decembra 1938, ki so se jih lahko udeležili le tisti, rojeni pred letom 1919. To z drugimi besedami pomeni, da želimo strukturno spremembo slovenskega političnega sistema. Želimo z ustavo zagotovljen večstrankarski sistem, ki bo izražal politično voljo slovenskega naroda in omogočal kontrolo nosilcev politične oblasti ter njih izmenjavo. Želimo pravno državo, v kateri bodo v resnici zagotovljene temeljne človekove pravice, ne le v obliki laži o srečni harmoničnosti v komunizmu. Odklanjamo razredni boj in nacionalsocia-listične spore kot obliko urejanja nasprotujočih si interesov. Za nas pride v poštev samo pravna država z dosledno izpeljano delitvijo med zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo. Želimo, da bi država — tu mislim na državni aparat, policijo, vojsko, sodstvo — postala nikogaršnja last. Doslej so si državo, kot privatno lastnino svoje stranke, prisvajali komunisti. Država pa ne sme biti in ne sme postati last nikogar, nobene stranke, niti komunistične, niti demokratske. Zakaj? Moč države je tako grozovita, da lahko tudi ubija, če meni, da je za to dovolj razlogov. Ima pač veliko življenj in na posamična gleda drugače kot človek, ki ima le enega, svojega. To grozovito moč pa je mogoče krotiti samo tako, da jo delimo. To resnico pozna človeštvo že od antične Grčije dalje. Tam, kjer to ni uspelo, se pojavijo totalitarni režimi in diktature, kako pa je s tem v praksi, smo doživeli na lastni koži. Zaradi vsega naštetega se bomo na spomladanskih volitvah odločali za komuniste, ali pa za slovensko demokratično opozicijo — DEMOS. Uspeh komunistov bo odvisen od tega v kolikšni meri bodo lahko prepričali ljudi, da niso komunisti, uspeh Demosa pa od tega, koliko bodo ljudje verjeli v možnost sprememb, ki jih opozicija želi doseči. Odločitev bo morala biti skrajno resno pretehtana. Za nas vse gre. Tokrat se bo »zgodila zgodovina«. Za nas je politični položaj jasen. Mi smo opozicija. dr. Tonč Zun ter ČETRTEK 18. januar li'jnihiir.rr.w 9.00 Zimski počitniški spored 10.30 Sokoli. 4. oddaja 11.55 Od obale do obale 12.55 Risanka 13.05 Moj brat ima čudovitega brata, češkoslovaški film 14.40 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 18.30 Tv dnevnik 1 16.45 Mozaik, ponovitev 16.45 Mostovi 17.15 Naša pesem, 20. oddaja 17.50 Spored za otroke in mlade 17.50 Mladi Sheriock, 2. del angl. nadaljevanke 18.15 Ciciban, dober dan: na topli peči 18.30 Najlepše pravljice sveta: Školjčno brdo 16.00 Risanka 16.15 Tv okno 16.20 Dobro je vedeti 16.30 Tv dnevnik 2, šport 20.05 D. Baker: Paracelsus, angl. nadaljevanka 1/7 21.20 Tv okno 21.25 Tednik 22.30 Šport, Tv dnevnik 3, vreme 22.50 Retrospektiva. Komedija na slovenskem odru: O. Wilde: Važno je imenovati se Ernest TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — tv Ljubljana. 17.30 Teleski '90. Pripravimo se na smučanje 18.00 Regionalni programi, tv Ljubljana, studio Ljubljana. 19.00 Alo, alo, zabavno humoristična oddaja. 16.30 Tv dnevnik. 16.55 Premor. 20.00 Žarišče. 20.30 Košarka — Pokal evropskih prvakov Jugo-pla stika — Macca bi, vključitev v prenos. 21.30 V hribih se dela dan: Za Grintovci, dokumentarna oddaja. 22.00 Mali koncert: M. Stibilj — S. Hren La Rosetta. 22.15 Sommerzeit — Winterzeit, dok. oddaja. 22.45 Večerni gost. TV ZAGREB 1 6.60 Zimski šolski spored (do 12.35). 15.30 Poročila. 15.40 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja: Družinski magazin. 17.50 Miti in legende, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Črna skrinjica, dokumentarna oddaja. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.20 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Refleksi, politični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Noč in dan (nočni spored) 0.50 Poročila. SATELITSKA TV PETEK 19. januar 9.00 Zimski počitniški spored. 9.00 Risanka 9.10 Smrkci: Smrk, čarovnik, začarani duh 9.35 Sladoled za plesalce 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami 10.05 Sokoli, 5. oddaja 10.30 Dolga in ravna proga 11.30 Risanka 11.40 Mozaik, ponovitev 15.25 Teleski '90 Pripravimo se na smučanje, ponovitev 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovna informacija 16.45 Mozaik, ponovitev, tednik 17.50 Spored za otroke in mlade 17.50 Pojdite nekam, ne ve se kam: Majhna četa 18.05 A. Lindgren: Pika nogavička, Švedska nanizanka 18.35 Sladoled za plesalce, 16.00 Risanka 16.20 Dobro je vedeti 16.30 Tv dnevnik 2, šport 16.55 Vreme 16.56 Zrcalo tedna 20.20 Nafta, angleška dokumentarna serija 21.15 Ulice San Francisca, ameriška nanizanka 22.10 Tv dnevnik 3, šport, vreme 22.30 Oči kritike 23.10 Ciklus filmov F. FeOinija, Cesta, italijanski film TV LJUBLJANA 2 16.36 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.60 Regionalni programi, tv Ljubljana studio Maribor. 16.60 Domači ansambli: ansambel Toneta Kmetca. 10.30 Moskva: svet svetu. 21.30 Žarišče. 22.00 Koncert kitarista Vidoviča na dubrovnisküi igrah. 22.50 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 6.00 Zimski šolski spored (do 12J5). 15.30 Poročila. 15.40 Noč in dan. ponovitev nočnega sporeda. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Šaram, baram, zabavno-glasbe-na oddaja za otroke. 18-20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet Show. 16.10 Risanka. 19J0 Tv dnevnik. 20.00 Zakon v Los Angelesu, filmska nanizanka. 20.55 Domači zabavni spored. 21.45 Tv dnevnik. 22.00 Slike časa, kulturni magazin. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Noč in dan. nočni spored. 1.20 Poročila. SATELITSKA TV SOBOTA 20. januar 9-00 Radovedni taček 9.15 Govorica telesa: nocoj, nocoj 9J0 Zbis: I. Zorman: Storžkovo popoldne 9.40 Ciciban, dober dan: Na topli peči 9J»5 Maribor: Zlata lisica, Svetovni pokal v veleslalomu 11.00 Izbor tedenske programske tvornosti 11.40 Pojdi nekam ne vem še kam: majhna četa 1'-S» Mladi Sheriock, 2. del angl. nadaljevanke 1L20 Po sledi ptice dodo, oddaja tv Sarajevo 13-20 Maribor: Zlata lisica — svetovni pokal v veleslalomu IUI Lessie — nov začetek, ameriški film 1&3S Dam svoje srce 15.50 Žarišče, ponovitev 16-30 Tv dnevnik 1 16.45 Spored za otroke in mlade 1&55 DP v košarki Partizan :Bosna IUI Iz tropskega deževnega I9JI0 Risanka 19-2» Dobro je vedeti I9J0 Tv dnevnik 2, šport 19JB Vreme 2L20 Žarišče 20-50 Žrebanje 3x3 22.35 Tv dnevnik 3, šport, vreme 22JS Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.45 Začudenje sodobnih zakoncev. TV LJUBLJANA 2 I4J0 Videonoč. ponovitev,. 16.00 Kako biti skupaj. 19.30 Tv dnevnik. 20.10 Tv okno. 26.15 Filmske uspešnice, Oficir in gentlemen, ameriški film. 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Izbor iz šolskega sporeda (do 10.06) 10.30 Čebelica Maja, risana nanizanka. 11.45 Noč in dan, ponovitev nočnega sporeda. 13.00 Spregledali ste. poglejte. 14.30 Ciklus filmov W- Disneya: Emil in detektivi, film za mlade. 16.00 Kritična točka. 16.45 Tv dnevnik. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.30 Maček pod čelado, ponovitev dramske nanizanke, 18.30 Prisrčno vaši, dokumentarna nanizanka. 18.45 Risanka. 19.36 Tv dnevnik. 2B.15 Policijska vojna, celovečerni film. 22.80 Tv dnevnik. 22.15 Smehot-vorci. humoristična nanizanka. 23.45 Poročila v angleščini. 23.50 Noč in dan. nočni spored. 2.05 Poročila. SATELITSKA TV NEDELJA 21. januar 8.40 Video strani. 8.50 Otroška matineja. 9.2S Maribor: svetovni pokal v alpskem smučanju v SL (ž) I. tek 10.20 Kitzbühel — svetovni pokal v AS v SL (m) — I. tek 11.00 Ak> Alo, humoristična oddaja 12.00 Maribor: Svetovni pokal v AS — II. tek 13.00 Dediščina Guldenburgovih, nemška nadaljevanka 3/14 13.45 Video strani 14.55 Križkraž 16.36 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Kraljeva končnica, jugoslovanski film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2, šport 19.55 Vreme 20.05 Žarišče 20.35 Žrebanje podarim dobim 20.50 Miroslav Krleža: Gfembaje- vi, 3. — zadnji del 21.40 Tv okno 21.45 Zdravo 23.05 Tv dnevnik 3 23.25 Video strani TV LJUBLJANA 2 10.00 Oddaje za J LA in Igrani film. 14.00 Nedeljsko športno popoldne 19.30 Tv dnevnik 2. 19.55 Tv okno 20.00 Kartoteka zemlje, ameriška dokumentarna serija, 6/13. 20.50 Netopir pod srajco, dokumentarna oddaja. 21.34 Športni pregled. 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 6.10 Kronika Rusinov in Ukrajincev 6.30 Poročila. 9.35 Rakuni, risana nanizanka 16.60 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Hiša groze, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.15 Po dvatisočem. poljudnoznanstvena nanizanka. 17.05 Nežna past. ameriški film. 18.45 Rakuni, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna 10.30 Tv dnevnik. 20.00 Glembajevi. dramska nanizanka. 20.45 Zabavna glasba. 21.30 Tv dnevnik. 21.50 Športni pregled. 23.20 Poročila v angleščini. 22.25 Noč in dan. nočni spored TV ZAGREB 2 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Tuja dokumentarna nanizanka. 20.45 Tv mix. 21.00 Rezerviran čas. 21.30 Politični spopadi med obema vojnama, dokumentarni spored. SATELITSKA TV PONEDELJEK 22. januar 8.50 Video strani 9.00 Zimske počitniški spored 9.10 Smrkci. 10.25 Kam, kje, kako med počitnicami. . 10.30 Sokoli, 6. oddaja 10.55 Dekan 11.55 Risanka 12.05 Lolek in Bolek na divjem zahodu 13.15 Vìdeo strani 16.15 Žrebanje podarim dobim, 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik, ponovitev 18.10 Spored za otroke in mlade 18.10 Radovedni taček 18.25 Miti in legende islamskih ljudstev. 19.60 Risanka 19.15 Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2, šport 19.55 Vreme 20.05 Žarišče 20.35 M. Ptetl — S. Jovanov: otroški bič 22.00 Osmi dan 22.45 Tv dnevnik, 3 šport, vreme 23.05 Človek in glasba, 7 oddaja 23.55 Video strani. TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.05 S poti po Indiji — okamenela kultura, dokumentarna oddaja. 19.30 Tv dnevnik 19.55 Tv okno. 20.00 Po sledeh napredka: merilni dajalniki. 20-25 Sedma steza. 22.15 Satelitski programi — poskusni prenosi TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored, (do 12J5). 14.35 Poročila. 14.C Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Gozdne prireditve, oddaja za otroke. 18.05 Radovedni Zdravo, oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored 16.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Obisk stare gospe, gledališka predstava. 21.30 Paralele, zunanjepolitična oddaja. 22.00 Tv dnevnik 22.20 Poročila v angleščini. 22^5 Noč in dan, nočni spored. IMO Poročila. TV ZAGREB 2 19.00 Zagrebška panorama I9J0 Tv dnevnik. 20.00 Eurosong 90. zabavni spored. 20.45 Tv mix. 2IL55 Dokumentarni večer: Krvno maščevanje. 2. del. 22.25 Naključni partnerji, filmska nanizanka. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Zdravje. 10.05 Teleshop. 10.30 Kdo pa še gre na univerzo?, ameriška komedij. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Kuhajte, Bolnišnica. 15.30 Teleshop. 16.05 Kadeče pištole. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Moda. 17.50 Du-ki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Hunter. 21.00 Dva v godlji, ameriški akcijski film, 1979 (Peter Falk, Alan Arkin). 22.50 Poročila. 23.00 Petek, trinajstega, ameriška kriminalistična serija, 52 nadaljevanj nove serije (Micki Fo-ster). SAT 1 SAT 1 SAT 1 SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Kuhajte, Peka. 10.05 Teleshop. 10.30 Srečen konec ob 7.30 Dobro iutro s Sat 1. 8.30 Trije an-I za Charlija. 9.30 Gospodarski Vrbskem jezeru, avstrijska komedaa, 1964. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv bor- RTL PLUS Od 0.00 Australian Open. 6.30 Halo, Evropa. 10.35 Tv butik. 11.00 Explo-ziv. 11.45 Equalizer. 12.30 Klasika. 14.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Hitchcock prikazuje, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer. 18.45 Poročila. 19.15 Bionska ženska (Lindsay Wagner). 20.15 Vroča žetev, nemški film, 1956 (Edith Mili). 21.50 Australian Open. 22.30 Airwolf. 23.25 Pošasti, serija. 23.50 Poročila. 0.00 Australian Open. ga. 14.05 Ghostbusters, olnišnica. 15.30 Teleshop, radise. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.50 Družina Ad-dams. 18.15 Iztirjenci, satira. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Trije angelčki za Chw«-ja. 21.00 Draga, to pa je preveč, francoska komedija, 1980 (Francis Per-rin). 22.50 Poročila. 23.00 TaHng Walls, ameriški film, 1982 (Stephen Shellen, Marie Laurin). RTL PLUS 6.30 Halo, Evropa. 9.30 Australian Open. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ljudw in živali. 16.35 Transformers. 1R55Dennis. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer. 18.45 Poročila. 19.15 Veličastni par. 20.15 Hrošč vse bolj hi«, komedija, 1972 (Joachim R ger). 21.50 Australian Open. : wolf. 23.25 Pošasti, sei ka. 23.50 Poročila. 0.I Open. Fuchsber-22 0 Air gelčki za Charlija, 9.30 Gospoda forum. 10.05 Teleshop. 10.30 Ghostbusters. 11.00 Vroči veter, avstrijski vestem. 12.50 Moda. 13.00 Kremenč-kovi. Mister Ed, Naša mala farma, .....a. 14.55 Dunajski ladjarji, av- i domovinski film, 1940 (Attila jer). 16.25 Poročila. 16.40 Novo v kinu. 17.05 Potovalni magazin. 17.35 Poročila. 17.50 ColbvjevC serija. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 MacGvver. 21.00 MacGruder in Loud. 21.55 Poročila. 22.05 Yukon, ameriški film, 1981 (Charles Bronson, Lee Marvin). 23.35 Težki sporazum, ameriška kriminalka, 1968 (James Cobum, Lee Remick). RTL PLUS 8-00 Risana serija. 9.00 Za otroke. 9.30 Australian Open. 13.00 Tv butik. 13.30 Mladinski magazin. 14.15 Au-stMHan Open. 16.00 Coach, serija. 16.30 Serif iz New Yorka. 17.45 Dirty Dancing. 19.15 Breakdance 2-Elec-tric Boogaloo, ameriški plesni film, 1984 (Lucinda Dickey). 19.45 Poročila. 20.15 Pariški apartma, angleška komedija, 1971 (Mei Ferrer, Britt f-00 Vse ali nič. 23.00 Hol-— High, ameriški seksl film, r (Marcy Albrecht). 0.20 Sexy Fo-lies. 1.00 Australian Open. 8.05 Kremenčkovi, Mister Ed. 9.00 Batman, Kuhajte. 10.00 Sport. 11.00 Ujetniki zveri, ameriški film, 1980. 12.30 Zgodovina komunakacij. 12.45 Zgodovinski kviz. 13.10 Prosti čas. 13.20 Naša mala farma. 14.10 Glava, glavica. 14.35 Hokej: Preusen Beriin-Rosenheim, prenos. 17.00 Zveri na ulici, ameriški film, 1978 (Dale Robi-nette, Carol Lyniey). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Valsatal-ški orel, avstrijski domovinski film, 1956 (Claus Holm). 21.40 Sport 22.00 Pogovor. 23.20 Na begu, serija. RTL PLUS I.00 Australina Open. 8.00 Za otroke. 9.40 Semurg, sovjetska pravljica. II.00 Zambo, italijanski film, 1972 (Brad Harris). 12.30 Klasika. 13.00 oče vesoljec. 13.30 Jetsonsi. Dr.Who. 14.30 i 14________ 16.00 Felli ..30 Australian Open. ----------intervista, italijanski ....... 1986 (ob 70-letnici režiserja). 17.50 Narodna glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: Senegal. 20.15 Nežen, ampak predrzen kot Oskar, nemška komedija, 1980 (Patricia Zenker). 21.45 Magazin. 22.20 Prime Time, novi magazin. 22.40 Tutti Frutti, nova erotična igra. 23.30 Kriminalistične zgodbe, serija. 0.20 Sexy Folies, 1.00 Australian Open. EUROSPORT 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Australian Open. 12.00 Svetovni šport. 13.00 Biljard. 14.00 Nogomet, kvalifikacije za SP. 15.00 Umetnostno drsam". 16.00 Golf. 18.00 Australian Open. 19.00 Moto novice. 19.30 Magazin za de-skarie. 20.00 Umetnostno drsanje. 21.00 Rugby. 22.00 Australian Open. 23.00 Evropska košarka. EUROSPORT 9.30 Menu. 10. aport 7.0 .00 Moto 10.30 Austrat i- Magazin za deskarje. 11 ____ an Open. 12.00 Rugby. 13.00 Tour de France. 15.00 Umetnostno drsanje. 16.00 Evropska košarka. 18.00 Australian Open. 19.00 Boks. 21.00 Moto šport, 1989. 22.00 Ford Ski Report. 23.00 Australian Open. 0.00 Dvigarae uteži, SP za ženske. EUROSPORT 7.00 Odštevanje. 8.00 Za otroke. 10.00 Menu. 10.30 Teniške legende. 9 Smuča- EUROSPORT 11.00 Ford Ski Report. 12.00 nje, Kitsbühel, Maribor. 14.00 Austra lina Open. 15.00 Rugby Union. 16.30 Sankanje, worts cup. 18. Open. 19------ 00 Australina 9.00 Smučanje. 20.00 Sveto- vni šport- 21.30 Magazin za deskarie. 23.00 Australina Open. 0.00 Smučanje. ' 7.00 Religija, 8.00 Za otroke. 10.00 Eurosporf menu. 10.30 Smučanje Kitzbiihei, Maribor. 13.30 Rugby Union. 15.00 Tour de France 1939.17.00 Umetnostno drsanje. 18.00 Australian Open. 19.00 Smučanje, povzetek. 20.00 Košarka 1989. 21.00 Umetnostno drsanje. 22.00 Nogomet. 0.00 Smučanje. SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL ■ SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue night. 19.30 Time Warp. 20.00 Red-Haired Sein, nizozemski film. 22.00 Poročila. 22.15 Klasični vesterni: Jack Mccall Desperado, ameriški film, 1952 (George Montgomery). PRO 7 9.10 Sindbad. 9.35 Lassie. 10.00 Mož s kovčkom. 10.45 Risana serija. 11.30 Vesterni od včeraj. 11.55 Bret Mave-rick. 12.45 Bill Cosby. 13.10 Prašiček Dick. 13.30 Vreča, polna bolh, italijanski film, 1987 (Ugo Tognazzi). 15.15 Poročila. 15.20 Zgodbe iz Shil-lingburrvja. 16.05 Flipper. 16.30 Mladinski film. 17.25 Za smeh. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.35 Dick. 18.50 Petrocelli. 19.45 Rosean-ne, družinska serija. 20.15 Hawai 05. 21.15 Njegov prijatelj usnjena nogavica, ameriški film, 1952. 23.00 Trije iz varieteja, nemški film, 1954 (Peter Pastelli). 0.35 Poročila. 7.00 Daybreak, poročila, poslovni kanal, vreme. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Hit studio. 19.30 Time Warp. 20.00 Koncert special: Europe. 21.00 Underground U.S.A. 22.00 Poročila in vreme. 22.00 Blue Night. 0.10 Poročila. 0.20 Mix. PRO 7 8.35 Sindbad. 9.00 Cassie. 9.30 Mož s kovčkom. 9.45 Mladinski film. 10.40 Vesterni od včeraj. 11.00 Petrocelli. 12.15 Roseanne, serija. 13.20 Počitnice kot še nikoli, angleški film, 1950. 14.55 Poročila. 15.00 Zgodbe iz Shil-lingburyja. 16.00 Flipper. 16.20 TV 101. 17.20 Charlie Brown. 17.50 Poročila. 18.00 Vesterni od včeraj. 18.35 Prašiček Dick. 18.45 Diamanti. 19.45 M.A.S.H. serija. 20.15 Z loparjem in pištolo. 21.15 Potopljeni svet, ameriški film, 1960 (Claude Rains). 23.20 Na čelu Apačev, ameriški vestem, 1952 (Robert Young). 0.55 Poročila. 1.00 Hawai 05, serija. 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 15.30 Dundee in Culhane. 16.30 Dick Powell. 17.30 Eurochart. 18.30 Ultra šport. 20.30 Biljard. 21.30 Inšpektor, ameriška komedija, 1949 (Danny Kaye). 23.20 Razteleševalec, ameriška grozljivka, 1945 (Boris Karloff, Bela Lu-9 PRO 7 9-25 Vse moje ljubezni. 9.45 Mačkon. 10.10 Čarovnik. 11.45 M. A. S. H. 12.10 Charlie Brown. 12.35 Pa spet imel srečo, britanska komedija, 1958. 14.00 IV 101.14.50 Nomadi — beduini v jordanski puščavi, dokumentarec. 15.35 Stara ladja, angleški film, 1953 (Paul Douglas). 17.10 Mladenič z druge zvezde. 18.00 Poročila. 18.05 lv8Q6C6 1949 ( ve sodbe, vestem, 1950 (Anthony Quinnj. 23.05 Cona somraka. 23.20 Boccacio 70, italijanski film, 1961. 1.35 Poročila. 1.40 Z loparjem in pištolo. 7.00 Za otroke, serijske risanke Ma-cron, Blask star, Gi Joe... 11.00 Eu-roehart. 13.30 Mix. 16.30 Biljard. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial Times. 18.30 Hit studio. 19.30 Burke-iev zakon. 20.30 Tovarna laži, ameriški film, 1979 (Natalie Wood, Per King). 22.10 Barnaby Jones. 23.I Mix. PRO 7 8.30 Vsi moji dragi. 8.55 Mačkon. 10.10 Harryjeve sodbe. 0 Harryjeve sodbe. 10.35 Dick in Doof. 12.40 .Potopljeni svet, ameriški film. 14.30 Cikašlci medvedek, serija. 14.55 Kalahari, divjina brez vode, dokumentarec. 15.50 Težke pištole, nežne roke, ameriški vestem, 1953 (Doris Day). 17.10 Mož v gorah, serija. 17.55 Poročila. 18.00 Srečanje na Solnoaraškem, avstrijski film. 1948. 19.45 Tony Randall šov. 20.15 Ceste San Francisca. 21.15 Veliko pričakovanje, angleški film, 1976 (Michael York) 23.(5 Kabaret. 23.45 Bosonog skoz> pekel, drugi del japonskega firma. 1.00 Poročila. 1.05 Čarovnik. 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Bolnišnica, Potovanje. 10.05 Novo v kinu. 10.30 Noro in zašito, nemška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Pixi, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Carson in Carson. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 19.50 Poročila. 20.00 Traper John, zdravniška serija. 21.00 Dva zanesenjaka, nemški domovinski film, 1974 (Klaus Löwitsch). 22.40 Poročila. 22.50 Magazin. 23.30 Zlati zaklad, japonski film, 1958. RTL PLUS 6.30 Halo, Evropa. 9.30 Australian Open. 12.00 Ljudje in živali. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13J0 Santa Barbara. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Partnerja. 16.30 Moški za šest milijonov dolar jev. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Barette. 18.45 Poročila. 19.15 Trop črnih ovc. 20.15 Trdni možje, vroča ljubezen, nemško-jugoslovansko-italijan-ski film, 1957 (Marcello Mastroianni, Mario Adorf). 21.50 Australian Open. 22.30 Hitchcock prikazuje, serija. 22.55 Kulturni magazin. 2£25 Poročila. 23.35 Magazin za moške. 0-20 Catch Up. 1.00 Aushalten Open. EUROSPORT 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Eurosport menu. 10.00 Australian Open. 11.00 Smučanje, ponovitev. 12.00 Umetnostno drsanje. 13.00 Ko-14.00 Nogomet 15.00 Rugby 16.30 Sankanje, World cup. šarka Union. 17.00 Australian Open. 19.00 Hokej, tekma tedna. 22.00 Moto šport 23.00 Boks: Norton—Ali. 0.00 Hokej. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak, jutranji spored. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night 19.30 Time Warp, klasika prejšnjih dni. 20.00 Super počitnice. 20.30 Potovanje na Japonsko. 21.00 Perspektive. 21.30 Medicina in znanost. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Wer so ribe mentarec. 22.40 Tajska, stvo belega medveda. doku-10 Kralje- PRO 7 9.10 Sindbad. 9.35 Lassie. 10.00 Mož s kovčkom. 10.45 Mladenič z druge zvezde. 11.35 Vesterni od včeraj. 12.00 Diamanti. 12.50 Tony Rendali šov. 13.30 Osovražen, preganjan, »irttk in m — ■ ■■? H,: ... -.A___ strah in trepet ameriški vestem, . Parks). 1f--- — 15.30 Žgodbe iz Shillin 1946 fLai 15.20 Poročila. Ilingburyja. 16.10 . er. 16.35 Future, risanka. 17.00 Flicka. 17.25 Charlie Brown. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.35 Prašiček Dick. 18.50 Lisice. 19.45 Buffalo Bill. 20.15 Vegas. 21.15 Moskva, šalom, italijanski film, 1987 (Liv Ullman). 23.30 Nočni kiub za Sarah Jane, ameriški film. 1940 (Hump-hrey Bogart, Ann Sheridan). 1.05 Poročila. 1.10 Ceste San Francisca. TOREK 23. januar TV LJUBLJANA 1 9.00 Zimski počitniški spored 9-55 Berchtensgaden: Svetovni smučarski pokal VSL (ž) 1. tek 10.40 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju VSL (m) 1. tek 12.25 Berchtensgaden: Svetovni smučarski pokal VSL (ž) 2. tek 13J0 Adelboden: smučanje v VSL 62. (2. tek) 14.00 Sedma steza, ponovitev 14.15 Video strani 15J0 Video strani 15.40 Svetovni pokal v alpskem smučanju VSL (ž) 16.30 Tv dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.45 Svet pokal v alpskem smučanju VSL (m) 17.35 Spored za otroke in mlade IS.00 Risanka 19.15 Tv okno lUO Dobro je vedeti 19.30 Tv dnevnik 2, šport 19.55 Vreme 20.05 G. Kelly: Vedno popoldan, avstralska nadaljevanka 21.00 Tributeto... 2, oddaja 22.05 Tv dnevnik 3, šport, vreme 22.25 Video strani TV LJUBLJANA 2 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. 18.25 Teleski '90 pripravimo se na smučanje. 10/13. 18.55 Naša pesem. 21. oddaja. 16.30 Tv dnevnik. 19.S Tv okno. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota. 20.35 Umetniški večer, Shakespeare: Sen kresne noči, angl. film. 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12.35) 14J5 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Noč in dan. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 nanstveni spored. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Loto. 20.05 Festove premiere: Mala Vera, sovjetski film. 22.20 Teme in dileme, kontaktni magazin. 23.30 Tv dnevnik. 23.40 Poročila v angleščini. 23.45 Pet do dvanajstih, nočni spored kulture. 1.15 Poročila. TV ZAGREB 2 16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar. 16J0 Adlbodn: SSP, veleslalom za moške, posnetek. 17.15 Berhtesga-den, SSP, veleslalom za ženske, posnetek. 18.00 Zagrebška panorama. 16J9 Regionalni spored Slovenije in Baranje 19.20 Tv dnevnik. 20.00 Svet športa. 20.50 Tv-mix. 21.05 Potepam se in snemam, dokumentarni spored. 21.35 Zabavni magazin. 22.35 Nečista kri, francoski film. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosede, Bolnišnica. 10.05 Teleshop. 10.30 ZT vsemi se ne morem poročiti, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Koala, serijska risanka, Denar, Happy Days. 16.05 Bonanza. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.10 Kolo sreče. 20.00 Kviz (Guido Baumann). 21.00 Kapitan Ho-ratio Hornblower, ameriški film, 1951 (Gregory Peck, Virginia Mayo). 23.00 Poročila. 23.10 Profesionalci. RTL PLUS 6.30 Halo, Evropa. 9.30 Australian Open. 12.00 Partneria. 12.30 Klasika. 13.00 TV butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Australian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Ultraman. 16.30 Računalniški otroci. 18.00 Baretta. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Balm Blues, francoska komedija, 1905 (Jean Jacques Moreau). 21.50 Australian Open. 22.30 Magazin. 23.15 Poročila. 23.35 Sef bo mrtev še pred dvanajsto, italijansko-francoski agentski film, 1968 (Ken Clark, Beba Lončar). 1.00 Australian Open (Ulli Potofski). EUROSPORT 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Menu. 10.00 Australian Open. 12.00 Smučanje. 14.00 Boks. 15.00 Hokej. 17.00 Moto šport. 18.00 Australian Open. 19.00 športni pregled. 20.00 Smučanje, posnetki. 21.00 Smučarski skoki, Poljska. 22.00 Australian Open. 23.00 Wrestling. 0.00 Moto šport. SUPER CHANNEL 7.00 Davbreak. 8.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night (Cläre Ann Matz). 19.30 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Ultra šport. 0.10 Poročite. 0.20 Time Warp. PRO 7 9.05 Sindbad. 9.30 Lassie. 9.55 Mož s kovčkom. 10.40 Kapitan Future. 11.05 Flicka, serija. 11.30 Vesterni od včeraj. 11.55 Lisjaki. 12.45 Buffalo Bill. 13.10 Prašiček Dick. 13.30 Zvezde nad Colombom, nemški film, 1953. 15.25 Poročila. 15.30 Zgodbe iz Shil-lingburyja. 16.10 Flipper. 16.35 Živalski vrt. 17.00 Potepuh. 17.25 Dick in Doof. 17.55 Poročila. 18.05 Vesterni od včeraj. 18.30 Sport. 18.35 Dick. 18.50 Air Force. 19.45 Moško gospodinjstvo, serijska komedija. 20.15 Manix. 21.15 Tujec, angleški film, 1956. 23,55 Orchid, gangsterski brat, ameriški film, 1940. 0.20 Poročila. 0.25 Ceste San Francisca. SREDA 24. januar TV LJUBLJANA 1 8.50 9.10 9.35 10.25 10JO 10.55 11.55 12.05 13 JO 14.20 15.25 I5J5 16.30 16.45 17.55 10.10 19 J» 19.15 19JS 19.30 19.55 21.45 Video strani Zimski počitniški spored Risanka Smrkci, Ljubezenske zgodbe Kam, kje, kako med počitnicami Sokoli, 8. oddaja Zambezi Ekspress Risanka. M. Pletl: S. Jovanov: Deški bič, G. Kelly: Vedno popoldne, avstralska nadaljevanka 3/4 Video strani. Teleski 90, pripravimo se na smučanje, 10/13, ponovitev Žarišče, ponovitev Tv dnevnik 1 Poslovne informacije Mozaik, ponovitev Spored za otroke in mlade C. Svetina: Ostržek, adaptacija predstave SMGL 2/3 Risanka Tv okno Dobro je vedeti Tv dnevnik, 2, šport Vreme Film tedna: Trije kondorjevi dnevi, ameriški film Tv dnevnik 3, šport, vreme Vkleogodba Videostrani TV LJUBLJANA 2 18J0 Satelitski programi — poskusni presnosi. 17.40 Šport, oddaja tv Zagreb 10J0 Alpe Jadran. 19.00 Skrivnostni svet. 12. zadnji del ameriške dokumentarne serije. 19JO Tv dnevnik 2. 19.55 Tv okno 20.00 Slavnostni koncert ob 80. Letnici Marijana Lipovška, prenos iz CD. v odmoru Žarišče. 22.00 Svet poroča. 23.00 Satelitski programi — po-1 prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Zimski šolski spored (do 12J5) 15.20 Poročila. 15.30 Pel do dvanajstih. nočni spored kulture, ponovitev. 17-00 Tv dnevnik 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Pika nogavička, nanizanka za otroke 18.20 Številke in črke, 10.40 Risanka 18.45 Pravi spored, potopis 19.15 Risanka. 19JO Tv dnevnik. 20.00 Kino oko. 22.35 Tv dnevnik. 22.55 Poročila v angleščini. 23JI0 Nič in dan, nočni spored. 1.15 Poročila TV ZAGREB 2 17-45 Poročila. 17.50 Tv koledar. IOjOO Zagrebška panorama. 1UM Regionalni spored skupnosti občin Kar-kJvac, Sisak, Gospič, Bjelovar in Va-raždin 19.30 Tv dnevnik. 20-00 Glasbeni večer: Pogled v glasbo Branko Pečica. 21.30 Tv-mix. 21.40 Znanstveni forum. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 835 Sosedje, Bolnišnica, Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop 10.30 Nihče ne ubija tako slabo, ameriška komedija. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 NHdaas, Bolnišnica, Happy Days. 16.05 Nori Din zahod. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.15 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer, serija. 21.00 Kavboj, ameriška vestmska komedija, 1957 (Glenn Ford, Jack Lemmon). 22-45 Poročila. 22 55 Zaga z masko, nemški agentski film, 1969 (Joachim Fuchsberger). RTL PLUS 6.30 Halo, Evropa. 9.30 Austraiian Open. 12.00 Ultraman. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Austraiian Open. 15.45 Gospodarstvo. 16.00 Bogati in lepi, 131. na dafievanje. 16.30 Osodno teto, serija. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Equalizer. 18.45 Poročila. 19.15 Chips, serija. 20.15 Jesenska romanca, nemški domovinski film, 1980 (Rudolf Lenz). 21.50 Austraiian Open. 22.30 Tednik. 23.35 Poročila. 23.45 Rorida connection, ameriška kriminalka, 1978 (Dan Pastorini). 1.35 Keoma, italijanski vestem, 1976 (Franco Nero). 3.00 Au-Open, prenos. EUROSPORT 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke 9-30 Eurosport menu. 10.00 AisM-an Open. 13.00 Smučarski skoki. Poljska. 14.00 WresUing. 15.00 Calgary 88. 18.00 Austraiian Open. 19.00 Svetov« šport. 20.00 Moto šporL 21.00 Smučanje, Kitzbühel, Manbor. 22.00 Austraiian Open. 23.00 Nogomet 0.00 Igre Commenwealtha. SUPER CHANNEL 7.00 Daybreak. 8.00 Mix. 16.00 HoK-ne. 17.00 On the Air. 18 JO Blue 19.30 Time Warp. 20.00 Repor-20.30 Der Spiegel. 21.00 ~ 22.00 Poročila m MghL lare 2 dal TI ______ i». 22.40 Perspektive. 23.10 Der Spiegò. OHO Poročita. PRO 7 9.35 Lasste. 10.00 Mož 0.40 Živalski vrt. 11.05 Potepuh, serija. 12.00 Air Force. 1245 Moško 9.10 s kovčkom. 10.40 kko gospodinjstvo, 13.30 Ujetnica ma Hm, 1953. 15.05 I 15.10 Torero. 16.10 Flipper. 1635 i kraljica. 17.25 Strašilo. 17.55 p. 18.05 Vestemi od včeraL 18.35 Prašiček Diet 1130 . d davfitefl, i . 1954 (Kari Makten) Poročite. 030 Mannix. 0.15 ADEG MARKT KRAUT SIPERDISK0NT PLIBERK s tem kuponom boste dobili video rekorder VHS HQ izvozna cena 3880 radio ura 199 diamant kava i kg 39 jedilno oije 10 1 117 stereo stolp in 2 kaseti izvozna cena 1330 toaletni papir 10 kom 19 trenirke do 179 riz 10 kg 98 neprazena kava 1 kg 29 ŽIVILA - TEKSTIL - HI-FI URE - IGRAČE VEDNO NAJUGODNEJŠA PONUDBA! 15 let Velenje n i I Tel.: 063/831-203 ' $ vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov I in električnega orodja I ' iskra #biack4decker| (MUMKIHM) TONE GRLICA * Hofbaverjeva 2, Mozirje H* Tel.: 063/831-203 JfC elmaj (gorenje | — previjanje vseh vrst elektromotorjev L Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure Cirilu Skazu v spomin V sredo 3. januarja so se šent-iljski gasilci in ostali krajam na tamkajšnem pokopališču poslovili od svojega dolgoletnega stanovskega tovariša in krajana Cirila Skaza. mizarskega mojstra v pokoju, kije po težki bolezni v 78. letu starosti zaključil svojo življenjsko pot. Pokojni Ciril, kije bil tudi po rodu domačin, je bil človek, ki si je vseskozi prizadeval za razvoj svojega kraja, in bil vedno pripravljen pomagati tam, kjer je menil, da je njegova pomoč potrebna. Že takoj po vojni je bilo njegovo znanje zelo dobrodošlo, saj je marsikateremu domačinu napisal prošnjo za zmanjšanje zemljiškega davka ali obvezne oddaje, s katero je takratna oblast tako neusmiljeno odirala kmeta. V marsikateri hiši, ki je bila zgrajena po vojni, bi lahko našli sledove njegovega dela. V marcu 1956. leta se je pridružil domačim gasilcem, in bil dolga leta med aktivnimi člani. Veliko je sodeloval pri izgradnji starega gasilskega doma. Precej časa je opravlja! funkcijo blagajnika, in bil dolga leta član upravnega in nadzornega odbo- ra. Za svoje požrtvovalno delo je preje! vrsto odlikovanj in priznanj. nazadnje plaketo veterana. Dragi Ciril, naj se ti v imenu gasilcev, borcev in ostalih krajanov še enkrat zahvalimo za ves trud, ki siga vložil v gasilskih vrstah in napredku našega kraja. Naj ti bo lahka zemlja Šentilj-ska, ki bo odslej tvoj zadnji dom. M. Hrusti »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinaiji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino 112,50 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in oprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. Naročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ CAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februaija 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. na ultrakratkovalov-i območju, na frekvencah 88,9 Velenje) in 97,2 mega-i (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450 PETEK, 19. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane) ; 16.10 Ekologi imajo bese«lo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove (oddaja, ki jo pripravlja Šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 21. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi PONEDELJEK, 22. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Pone«lelJkov šport na Radiu Velenje; 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica Radia Velenje SREDA, 24. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kam; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo. Posvetili jo bomo neodvisnemu sindikatu. Pogovor bo vodila Milena Krstič Planine, gostje pa bodo odgovarjali tudi na vaša vprašanja. Postavljali jih boste neposredno po telefonu 855-963). I _ J I 1'MnM I iti /M ♦ '3X > " ♦ >U.ia - JCC (u ♦ iHcc- ♦ 'čč, cic t y r ! 'P ca * i i* SIC l YJ.1 CC' ttvrjoò r \S5Sjto - OD ! t REDNI KINO VELENJE Četrtek, 18. 1. ob 18. uri ter petek, 19. 1. ob 18. in 20. uri NADINA — ameriški, krim. komedija. Vloga: Kim Basinger Petek, 19. 1. ob 10. uri. sobota, 20. 1. ob 18. in 20. uri ter nedelja, 21. 1. ob 16., 18. in 20. uri GORA SMRTI — ameriški, akcijski. Vloga: Anthony Barrile Ponedeljek, 22. 1. ob 18. uri PREKLET V AMSTERDAMU — ameriški, akcijski. Vloga: Hu-ud Starei Torek, 23. 1. ob 18. in 20. uri NADA IN SLAVA — angleška vojna drama. Režija: John Boor-man. Vloga: Sarah Miles. 5 nominacij za OSCARJA. ~ Sreda, 24. 1. ob 18. in 20. uri STRAŠNE SANJE V ULICI BRESTOV — ameriški, grozljivka III. DEL. Vloga: Heather Langenkamp od 22. 1. dalje, vsak dan ob 10. uri, počitniški program NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 18. 1. ob 20. uri ter petek, 19. 1. in nedelja, 21. 1. ob 22. uri PLAVI ANGEL — ameriški, trda erotika. Vloga: Desiree Lane Sobota, 20. 1. ob 22. uri in ponedeljek 22. I. ob 20. uri NOVO PEČENE KURBE — ameriški, trda erotika. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 18. I. ob 20. uri SEKS LAŽI IN VIDEOTRAK - ameriški film. Režija: Steven Soder-bergh. Vloge: Andy Me Dowell, James Spader Film je veliki KANSKI ZMAGOVALEC leta 1989! Dobitnik ZLATE PALME za najboljši film festivala, glavne nagrade za moško vlogo ter NAGRADE MEDNARODNE KRITIKE v Kanu 1989!!! Film, ki je prevzel svet! Izredna, moderna zgodba (narejena v žanru komedije) o problemih štirih mladih ljudi... Nedelja, 21. 1. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriška risanka Ponedeljek, 22. 1. ob 20. uri NADA IN SLAVA — angleška vojna drama. Režija: John Boor-man. Vloga: Sarah Miles. Film je duhovit, vznemirljiv in prepoln sočnih detajlov. DOBITNIK številnih nagrad in priznanj. 5 nominacij za OSKARJA, 13 nominacij za britanskega Oskaija, nagrada britanskega združenja filmskih kritikov za najboljši film, nagrada Združenja ameriških kritikov za najboljši film, režijo in scenarij. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 20. I. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriška risanka ob 20. uri NOČNI KINO: PLAVI ANGEL — ameriški, trda erotika Nedelja, 21. 1. ob 18. uri NADINA — ameriški, kriminalna komedija Ponedeljek, 22. I. ob 19. uri GORA SMRTI - ameriški, ak cijski KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 19. 1. ob 19. uri LJUBEZEN V MINUSU - ameriški, mladinska drama Nedelja, 21. 1. ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA: ROBIN HOOD — ameriški, risanka Nedelja, 21. 1. ob 20. uri NOČNI KINO: PLAVI ANGEL -ameriški, trda erotika Torek, 23. 1. ob 19. uri GORA SMRTI — ameriški, akcijski KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! KINO »DOM« MOZIRJE 18. 1. — CIVILNA PATRO-LA, ameriški akcijski 20. in 21. 1. — ZAKON OROŽJA, ameriški akcijski 25. I. — POPER IZ MIAMIA, ameriška trda erotika KINO »JELKA« NAZARJE 20. in 21. 1. - MAŠČEVALEC, ameriški akcijski 24. 1. — IGRAJ SE ALI UMRI, ameriška grozljivka KINO LJUBNO 20. in 21. 1. — ARIZONA JUNIOR, ameriška komedija 23. I. — TO SO GADJE, slovenska komedija STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINAH VELENJE IN MOZIRJE DELOVNA ORGANIZACUA OBČINA VELENJE CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH SOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH SOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL CENTER SREDNJIH ŠOL GORENJE EŠP F S I 5 3 S i t i i « i i POKLIC IZ SFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL IZK NČ DČ ROK P OD ŠT DEL. «*pl. ling sttopištva — učitelj strokovno teoretičnih pred- metov v strojni usmeritvi X 8 dč 5500,00 1 dipl Ing. etektrotenrafce — učitelj strokovno teoretičnih pred- metov v elektro usmeritvi X dč 8 5.500.00 1 profesor sflcwentsjkega ježka — učitelj slovenskega jezika (21 ur) — učitelj matematike in fizike X dč 8 2.750,00 1 zlfce — učitelj biologije in kemije (21 ur) X nč 8 5.500,00 1 profesor toratogii|je-kefm- |e — učitelj družboslovnih pred. (21 ur) I X 8 dč 2.750.00 1 pro* zgodow*ie-soc>ok>- gSe X dč 8 2.750.00 1 prof.. amig0eškega-fiem- — učitelj nemšk. in angl. jezika (21 sfccqai _ ur) X dč 8 2.750,00 1 mg.. efeMrotetm.. etek- — učitelj praktičnega pouka v elektro flmcmilk usmeritvi (21 ur) X dč 8 2.400,00 1 eJkomrnrmisitai alfe lupravno-anttrmmisttraftwra! tehrik — tajnica PO (aktivno znanje enega tujega ali pasivno znanje dveh tu- jih jezikov 3 nč 8 3.500.00 1 4 1 H i ž H U < U H 5 lylù itllfi l-l i J s- t a iti ; J i ! i it studu OQÜQAL Tel. št.: 853 451 __855 450_ m ZAKONSKI PAR NAJAME dvo ali trosobno stanovanje v Titovem Velenju. Možnost predplačila. ® 858-049. KRAVO SIMENTALKO, brejo 8 mesecev, drugega teleta, prodam. ® 884-192. R-4, letnik 1980, dobro ohranjen, prodam. ® 888-113. KITARO FENDER TELEKA-"STER in Pianino, prodam. Vr-rijačke Banje 5, Stanovanje 13, Titovo Velenje. 10 AROV ZEMLJE, primerne za vikend, prodam. Franc Bizjak, Letuš 110 A. IŠČEMO ŽENSKO ZA VARSTVO starejše osebe na domu. Po želji nudimo tudi stanovanje. Gams, Ljubljanska 42 A, Titovo Velenje. ® popoldan 855-703. AKVIZITERJI! Nudimo delo na terenu. (Velenje—Savinjska dolina, Koroška) za prodajo zanimivih artiklov. Dober zaslužek. Informacije po ® po 18. uri 853-789. MONTAŽNO GARAŽO PRODAM. ® 854-939. WV HROŠČ, letnik 1974, prodam. ® 856-603. PRIKOLICO 310 in hladilnik 501, prodam. ® 856-603. R-4 GTL, prevoženih 50.000, dobro ohranjen, garažiran, prodam. ® 856-426. ZAMENJAM DVE GARSONJERI (31 + 32 m') za, dvo in pol ali trosobno stanovanje. ® 853-932, dopoldan. PARCELO ZA VIKEND, 1000 m; ob asfaltni cesti, voda, elektrika na parceli} sončna stran. Ponudbe pod šifro »Dobrna«. PRODAM BTV KÖRTING, Su- pradyn, Stereo z daljinskim upravljanjem. ® 856-417, Stropnik. JUGO 45, letnik 1986, prodam. ® 856-784. UREJEN POSLOVNI PROSTOR, 30 kvadratnih metrov, s telefonom, v centru Titovega Velenja, oddamo s 1. februarjem v najem. Informacije po telefonu 854 381. ZAMENJAM! ŽALEC—VELENJE! Trosobno družbeno stanovanje v Žalcu, 76 m2, zamenjamo za enakovredno ali za dve manjši z doplačilom v Titovem Velenju. Telefon (063)-881-324. ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah montiramo in izdelujemo. Telefon (063)-24-296. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE obvešča da prodaja tri mesece stare nesnice cepljene in krmljene s koruznim šrotom. Dobite jih vsak dan tudi ob nedeljah. Povpraševanje je veliko zato pohitite. Ugodna cena velja le nekaj dni. Telefon 062-61-202. LADO SAMARO, novo, neregistrirano in 126 PGL, prodam. © 855-013, popoldan. KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, drugega teleta. Stranka Glinšek, Skale 35 a, ® 855-163. REGAL ZA DNEVNO SOBO prodam. ® 856-395, po 17. uri. V STANOVANJSKI HIŠI ODDAM SOBO s souporabo kopalnice in WC. © 855-631. DOBERMANA, starega 3 mese ce, prodam. Kličite po 16. uri po © 856-246. IŠČEMO DOPOLDANSKO VARSTVO za enoletno deklico. ® 852-170. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJE za večje. ® 855-313. PRODAM JUGO 55 AX, star 18 mesecev z dodatno opremo. ® 857-703. OSEBNI AVTO RENO-4 GTL, letnik 1983, prodam. Cena po dogovoru. Božo Mitrovič, Aškerčeva 7, Titovo Velenje. Ogled po 10. uri. »oooooonrwyywvw DEŽURSTVA Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 18. januarja — dopoldan dr. Kikec, popoldan dr. Ko-čevar, nočni dr. Pečnik Petek, 19. januarja — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. D. Popov, nočni dr. Vidmar Soboto, 20. januarja in nedeljo, 21. januarja — glavni dežurni dr. Rus, notranji dežurni dr. Kočevar Ponedeljek, 22. januarja — dopoldan dr. D. Vrabič, popoldan dr. S. Popov, nočni dr. Kikec Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 21. januarja je dežurna zobozdravnica dr. Vesna Pupič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu v Šoštanju : Četrtek, 18. januarja — dr. Pir-tovšek Petek, 19. januarja, soboto, 20. januarja in nedeljo, 21. januarja — dr. Stupar Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Šoštan ju : Od 18. januarja do 25. januarja je dežurni dipl. veterinar Ivo Zagožen, Jerihova 38, tel.: 858-704. Dežurni veterinar na Veterinarski postaji v Mozirju: Do 21. januarja je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, tel.: 831-219. Od 22. januarja do 28. januarja je dežurni dipl. veterinar Ciril Kralj, Ljubno, tel.: 840-112. FARMIN INŽENIRING p. o. TITOVO VELENJE Delavski svet družbenega podjetja ponavlja razpis prostega delovnega mesta — DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — da izpolnjuje splošne pogoje, ki so določeni z Zakonom, — da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri, vezano na predmet poslovanja, — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri uspešnem vodenju podjetja oziroma organizacijskih enot v gospodarstvu. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Mandat traja štiri leta. Prijavljeni kandidati naj pošljejo svoje prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: FARMIN INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 - TITOVO VELENJE, z oznako »za razpisno komisijo«. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po odločitvi. Osnovne podatke o družbenem podjetju lahko kandidati dobijo na sedežu podjetja. JL FARMIN INŽENIRING p. o. TITOVO VELENJE S podjetniškim nemirom sporočamo vsem podjetjem in drugim pravnim osebam, ki rabijo strokovno pomoč na področju računovodstva in finančnega poslovanja, da nudimo: — izdelavo periodičnih in zaključnih računov z vsemi analitičnimi knjigovodstvi, in sicer na področju: glavna knjiga, saldakonti kupci in dobavitelji, materialno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev, obračun osebnih dohodkov in izdelava analiz poslovanja; — svetovalni in operativni finančni inženiring. Storitve opravljamo s pomočjo računalniško podprtega sistema po konkurenčnih cenah in zagotavljamo strokovnost, kvaliteto in pravočasnost ponudenih storitev. Vse zainteresirane vabimo, da se oglasijo na sedežu družbenega podjetja FARMIN INŽENIRING, Trg mladosti 6 v Titovem Velenju ali nas pokličejo po telefonu na št : 063/853-271. Ì0Ì Dekorativa Prešernova 7 Titovo Velenje Tel.: 856-742 vabi k nakupu tudi zahtevnejše kupce. NOVOST!! Bogata izbira zaves s čipko, modnih čipkastih ovratnikov in vstavkov za obleke! Bistro £ finama Kmalu bodo zimske počitnice, zato obiščite športni oddelek veleblagovnice Nama in dopolnite opremo vašim najmlajšim. Smučarske čevlje ALPINA boste lahko kupili po ugodnih in še 10 % nižjih cenah. V soboto, 20. januarja, bo za ples in razvedrilo v restavraciji veleblagovnice Nama poskrbel Karli Gradišnik. Ob zvokih citer boste lahko uživali od 20. do 1. ure. Vabljeni! Obiščite TEKSTILNI DISKONT v Nami! GRAJSKEM HRAMU NA VELENJSKEM GRADU ViWEO SONÙEK Pri .JOKU" - Titovo Velenje TH: (063) 854-627.855-999 I I NEW YORK, LONDON, KUVAJT, BEOGRAD — vse novosti — danes že v Sončku! Pri nas boste dobili vse, kar iščete, a drugje ne najdete. Naša ponudba je največja in kvalitetna! VIDEO SONČEK vas pričakuje vsak dan od 9. do 19. ure, ob ponedeljkih pa od 15. do 18. ure. J ZAHVALA V boju s težko boleznijo se je v 81. letu iztekla življenjska pot drage tete Angele Lesjak iz Šaleka 69 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Fijavžu in zdravstvenemu osebju bolnice Slovenj Gradec. Zahvala velja tudi govorniku in pevcem ter gospodoma župnikoma. ŽALUJOČI VSI NJENI Gibanje prebivalstva Smrti: Jožef Grobin, delavec iz Kasaz 76, roj. 1921, Marija Srebre, upokojenka iz Gorenja št. 6, roj. 1902, Branko Rudolf Wudler, upokojenec iz Celja, Oblakova 6, roj. 1903, Amalija Hribernik, upokojenka iz Podvr-ha 65, roj. 1902, Meri Prišlin, upokojenka iz Celja, Cesta na Dobrovo 85, roj. 1917, Karolina Šumer, upokojenka iz Šoštanja, Koroška 8, roj. 1901. Občina Mozirje Smrti: Franc Spes, 1911, Bočna 162, Rudolf Venek, 1915, Rečica ob Savinji 87, Anton Hren, 1909, Kokarje 25. AVTO MOTO DRUŠTVO TITOVO VELENJE ponovno objavlja prosta dela in naloge: VODJE AVTOŠOLE Poleg splošnih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: — ustrezna srednja šola V. stopnje — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — inštruktorski izpit za B, C in D kategorijo ter predložiti program razvoja avto šole. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mese-čnim poskusnim delom. K sodelovanju vabimo tudi honorarne inštruktorje A in B kategorije z ustrezno strokovno usposobljenostjo in delovnimi izkušnjami ter voznike C in D kategorije. Kandidati naj svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom dostavijo v roku 8 dni od objave na naslov: Avto moto društvo, Prešernova 9, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem prijavnem roku. Gorenje Obetavni načrti za letos V skorajda vseh Gorenjevih tovarnah so lani, zahvaljujoč posebej še nadaljnjemu občutnemu povečanju prodaje na tehnološko najzahtevnejše svetovne trge, uresničili zahtevne proizvodne načrte. Pa tudi cilji za leto 1990 so znova nadvse obetavni. Predvideno je nadaljnje povečanje proizvodnje, produktivnosti dela in izvoza. V največji Gorenjevi tovarni, v Gorenju Gospodinjski aparati, načrtujejo za letošnje leto proizvodnjo 1,680.000 velikih gospodinjskih aparatov. Izdelati želijo 550.000 štedilnikov,325.000 pralnih strojev in 750.000 hladilno zamrzovalnih aparatov ter več kot 2,5 milijona komponent za izdelke bele tehnike (kompresorji, kondenzatorji in programator-jev). Z letošnjo proizvodnjo se bodo v Gorenju Gospodinjski aparati že močno približali proizvodnji velikih gospodinjskih aparatov, ki so jo dosegli pred prenosom proizvodnje hladilnikov v Bihač. V primerjavi z letom 1989 želijo proizvodnjo povečati za 6%. Še bolj kot proizvodnjo pa bodo povečali prodajo na tuje trge; načrtujejo 11 % povečanje izvoza, saj načrtujejo devizni iztržek 184 milijonov dolarjev. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje so lani izdelali 1,330.000 malih gospodinjskih aparatov, kar 72 % vse proizvodnje pa so namenili za prodajo na tuje trge tako, da so z izvozom zaslužili 12 milijonov dolarjev, in to v konvertibilnih valutah. Naložbe v posodobitev in razširitev proizvodnje ob hkratnem osvajanju proizvodnje novih malih gospodinjskih aparatov oziroma novih generacij že obstoječih proizvodov pa bodo omogočili, da bodo proizvodnjo, v primerjavi z letom 1989, povečali kar za 47 %, na tuje pa bodo prodali 76 % vseh izdelkov. Letos bodo v Nazarjah izdelali 1,950.000 malih gospodinjskih aparatov, izvoz pa bo že presegel 20 milijonov dolarjev. Uveljavljati pa začnejo tudi nove, višje oblike trženja na tujem. V Gorenju Elektronika, kjer so lani izdelali 110.000 barvnih televizijskih sprejemnikov, konec novembra pa je prišel s tekočega traku milijonti barvni TV sprejemnik, načrtujejo za letos proizvodnjo 140.000 velikih barvnih TV sprejemnikov, tretjino naj bi jih prodali na tuje. V proizvodnem načrtu pa so še nekateri drugi izdelki avdio in video tehnike. V Gorenju Notranja oprema, kjer so pri kuhinjskih elementih uvedli proizvodnjo za znanega kupca, bodo med drugim izdelali 1,150.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Pomembno je, da bodo skorajda polovico vse proizvodnje (550.000 kvadratnih metrov) keramičnih ploščic pa bodo izvozili. Sicer pa bodo izdelali v tem letu še okrog 170.000 kuhinjskih in kopalniških elementov ter 17.000 elementov sanitarne opreme. Nove obrestne mere Konec prejšnjega tedpa je ludi Ljubljanska barska Splošna banka Velenje, delniška družba določila nove obrestne mere. Vloge-na vpogled (hranilne knjižice, tekoči račuot in žiro računi) obrestujejo po 6,5 odstotni ietni obrestni meri. Dinarska sredstva vezana nad mesec dni obrestujejo. 9,5 odstotno, od 3 do 12 mesecev 11 odstotno, od. enega do dveh let 14 odstotno, nad dve leti 16 in nad tri leta pa po 18 odstotni ietni obrestni meri. Če boste koristili limit na tekočem računu vam bodo računali 24 odstotne obresti, če pa boste dvignili še več boste plačali 32 odstotne obresti Devizne vloge obrestujejo zelo različno, odvisno od posamezne valute, nemško marko na pnmeT pri vlogi na vpogled 3 odstotno, pri vlogi nad 12 mesecev, 3,8C» odstotno, nad 24 mesecev 4,10 odstotno, nad 4K mesecev 5.05 odstotno ir. nad 60 mesecev 5,50 odstotno. :m:i Družbeno podjetje Farmin Inženiring Povezava stroke z znanostjo Zaposleni v družbenem podjetju — od novembra lani — bi glede na dosežene poslovne rezultate v dobro začeto leto lahko stopili s precejšnjo mero optimizma. Pa niso, saj je tržišče, na katerem se pojavljajo, polno konkurenčnih ponudnikov. Za nameček pa je za dokaj negotov položaj kriva tudi prepoved sodelovanja srbskih delovnih organizacij s slovenskim gospodarstvom. Okrog 90 odstotkov lansko opravljene dejavnosti tega podjetja, ki letos slavi 10-letnico obstoja, je segalo na področje agro-kompleksa, v zadnji polovici preteklega leta pa so zaposleni vključili v svoj program še izvajanje inženiringa še na drugih področjih. Tako v tem trenutku izvajajo tovrstno dejavnost pri izgradnji telovadnice k osnovni šoli Šalek, v Lučah pa pri izgradnji proizvodne hale. Najbrž ni treba posebej pisati, kakšne so njihove želje v letu 1990 — dovolj dela na področju celotne Jugoslavije, kjer so mož- nosti za posel na področju agro-kompleksa še precejšnje. Žal, pa glede na zadnje politične dogodke v domovini želje preveva bojazen, kaj in kako bo s Kosovim, kjer imajo v »ognju« v tem času kar sedčm velikih objektov, za izgradnjo katerih so pogodbe tik pred podpisom. Zaposleni družbenega podjetja Farmin Inženiring močno upajo, da bodo tisti, ki si žele v korak s tehnologijo in proizvodnjo na področju agro-kompleksa, ločili politiko in gospodarstvo tako kot so to storili investitorji svinjske farme v Veliki Plani v Srbiji in kokošje farme v Vojvodini. Slednji naložbi so namreč končali prejšnji mesec. Kljub prepovedi sodelovanja s slovenskimi kolektivi pa so ti izpolnili vse dogovorjene obveznosti. »To negotovost je treba rešiti čimprej. Svoje pri tem bi morala povedati in se izreči slovenska politika, kajti ne delamo si utvar, da bo tržišče v ostalih republikah in pokrajinah zaradi blokade za nas kaj večje,« pravi v. d. direktor podjetja Farmin Inženiring Martin Urlep. Razvoj tehnologije pri proizvodnji hrane in opremi za kmetijstvo stopa s hitrimi" koraki in tega se ob močni konkurenci zaposleni tega kolektiva zavedajo. Da bi zmogli napore in zahteve, so se povezali z veterinarskima fakultetama Zagreb in Sarajevo, in sicer za perutninarstvo. V tem času se prav na tem področju ponašajo z napajalnim sistemom, sadom lastnih prizadevanj in snovanj. Ta tehnologija, po zagotovilu sogovornika, sodi v sam vrh na tem področju v razvitem svetu, zaenkrat pa na domačem trgu še nima konkurenta. Ob normaliziranju odnosov s Srbijo pa bodo poskušali navezati stike še s fakulteto v Beogradu. Zakaj sodelovanje z visokimi ustanovami? Takole odgovarja Martin Urlep: »Naš kolektiv je premajhen za razvoj lastnega znanja, saj za te namene nimamo ne denarja, ne ljudi. Sicer pa menimo, da nam mora znanost povedati, kaj bomo delali mi, in ne obratno.« Ne samo želje, ampak tudi nuja sili delavce podjetja Farmin Inženiring, da v letu 1990 bolj intenzivno iščejo delo tudi izven meja domovine. Z odpiranjem Poljske v svet vidijo začetne možnosti sodelovanja s to državo pri gradnji opreme za kokošje farme. Ugodnih rezultatov se prav tako nadejajo pri pogovorih o srednjem velikem poslu s Kitajsko. Kar nekaj pa naj bi jim prineslo še sodelovanje z Emono, s katero se sedaj pogovarjajo o izgradnji farme piščancev v Libiji. T. P. Kdo bo plačal profesionalnega tajnika? Cela vrsta dilem — organizacijskih in vsebinskih — se pojavlja na področju sindikalnega delovanja. Mnoge bo razrešil kongres, ki bo v začetku marca v Ljubljani, na druge pa skušajo sindikalni aktivisti odgovoriti že danes. Pretekli teden so tako na delovnem sestanku v Titovem Velenju govorili o organiziranosti sindikata delavcev gradbeništva — samo na republiškem nivoju, ali tudi občinskem? Bilo je slišati, da bi se bilo primerneje povezati neposredno z republiškim odborom, ker obstaja bojazen, da bi se na občinskem pogovarjali bolj sami s seboj. Zanimivo pa je bilo vsebinsko vprašanje, ki so ga sprožili predstavniki Vegrada — profesionalni sindikalni delavec v pogojih neodvisnih sindikatov? Kdo ga bo plačal? Vprašanje, ki je samo na videz nepomembno. Ker — če ga bo plačala firma, potem bo ta bolj težko partner direktorju, prej mu bo podrejen. Predvsem pa v tem primeru ne bo neodvisen, kakršnega bi radi imeli. O tem so povprašali sekretarja republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Jerneja Jeršana, ki pa na to vprašanje ni poznal odgovora. Potrdil pa je, daje to gotovo delikatno vprašanje, na katerega bo moral odgovoriti kongres. (mkp) Gorenje gostilo društvo poslovodnih delavcev V ospredju podjetništvo Lani je v občini vzklilo nekaj deset zasebnih podjetij Niti slučajno niso zgolj Consulting firme Gorenje je pretekli konec tedna gostilo člane društva poslovodnih delavcev Slovenije. Predstavili so jim svoj projekt Internacionalizacije Gorenja, s katero vstopa ta naš sedemnajsttisočč-lanski kolektiv v Evropo. Na primeru te prenove so poslovodni delavci govorili o novih pogojih gospodarjenja, katerih osnova je in mora biti podjetništvo. Veliki sistemi postajajo zgolj oblikovalci in usmerjevalci strategije razvoja, posamezne enote znotraj njih pa popolnoma samostojni profitni centri, iz katerih naj bi v bodoče nastajala tudi nova podjetja. Takšno organiziranost so primerjali z veliko gredo, na kateri je treba omogočiti vsakemu cvetu razvoj, obenem pa si prizadevati, da bo tudi cela greda lepa. Tovrstna srečanja najvišjih predstavnikov podjetij so vsekakor dobrodošla. Čeprav seveda nikomur ni mogoče dati recepta, kako iz gospodarske krize. Vendar pa so sproščeni, medsebojni {»ogovori, z izmenjavo izkušenj, silno dobrodošli. Dajejo iniciativo, pobudo, usmerijo razmišljanje. Takšna je bila tudi tokratna razprava. Med njo so ugotavljali, da v večini slovenskih okolij že pristopajo k podjetniški naravnanosti, vendar pa je z motivacijo zanjo še kar veliko težav, še zlasti na področju tržne naravnanosti. O profitnih centrih povsod veliko razpravljajo, vendar je v praksi na tem področju še bolj malo narejenega. Opazna pa je zaostritev odgovornosti do nastalih stroškov, veliko manj, a še vedno preveč pa je birokratskega dela. , O strateškem vodenju podjetij bolj malo vemo, vse bolj pa so pred vodilne delavce, ki dobivajo tudi večje pravice, postavljene zahteve, do kakšnih rezultatov njihovo delovno mesto še ni ogroženo. Tudi o plačah so razpravljali in menili, da morajo te postati poslovna tajna, kar velja za vsa podjetniško naravnana okolja. (raz) MILIČNIKI SO ZAPISALI TAST IN ZET STA SE SPRLA Proti večeru, 12. januarja, je prišel Šalih R. na obisk k svoji hčeri v Šoštanj. Kmalu se je spri z zetom Muhamedom. Ta ga je med prepirom udaril s stolom po glavi, poškodoval pa ga je tudi s kuhinjskim nožem, tako da je moral iskati zdravniško pomoč. IZ AVTA ODNESEL RADIO- KASETOFON Iz avtomobila Marka H. parkiranega pred restavracijo Jezero je v noči na 12. januar doslej še neznani storilec odnesel avtora-dijski sprejemnik in je Marka oškodoval za 4 tisočake. VLOMIL V ZDRAVSTVENI DOM 12. januarja letos je doslej še neznani storilec vlomil v Zdravstveni dom v Šmartnem ob Paki. Iz priročne železne blagajne zobne ambulante je odnesel 2 tisočaka, našel pa je tudi tri kilograme kave in nekaj steklenic butelčne-ga vina. OTROCI ZANETILI POŽAR V priročnem skladišču v bliži- ni vile Herberstein se radi igrajo otroci. Tako je bilo tudi 12. januarja proti večeru, ko so tam zažgali papir in zanetili požar, nato pa zbežali. Na srečo je nastala le minimalna škoda, ker so hitro ukrepali poklicni gasilci Gorenja in velenjski gasilci. HUDO POŠKODOVAN OTROK V petek, 12. januarja malo pred 19. uro je peljal dvaintridesetletni Siniša Jovanovič po Kidričevi cesti. V križišču s Tomšičevo je zavil levo, takoj po tem, ko je zapeljal na to cesto mu je nenadoma stopil pred vozilo petletni E. M. Voznik Jovanovič ga je zbil po cestišču in ga hudo telesno poškodoval. NAŠLI MRTVO Nečak je našel 13. januarja v Gorenju 6 (v njenem stanovanju) mrtvo oseminosemdesetletno Marijo Srebre. Zdravnik je ugotovil, da jo je zadela kap. UKRADEL PANCERJE V Nami na športnem oddelku je 12. januarja popoldne nekdo izkoristil nepazljivost prodajalke in odnesel smučarske čevlje vredne 1918 dinarjev. Kolikor si kdo odreče, toliko mu podarijo bogovi. Horac Samo tisti je mrtev, ki ne zapusti dobrega imena. Perzijski pregovor V lanskem letu je v občini Velenje nastalo veliko število zasebnih podjetij, kar sedemdeset, v katerih je zaposlenih blizu 200 ljudi. V glavnem seveda podjetnikov, ker je v takšnem zasebnem podjetju vsak delavec tudi podjetnik. Zanimivo je, da ti podjetniki razpolagajo v glavnem s VI. stopnjo strokovne izobrazbe. »Ne bi metal vseh v en koš in rekel, da so to nekakšne consultig firme s prizvokom zaničevanja. Približno trideset, morda pa celo štirideset je takšnih, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v večje firme,« ugotavlja Božo Lednik s Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Med njimi gre omeniti Instor, ki je na področju ustanavljanja firm, lahko rečemo, naredil pionirsko in veliko delo, saj do takrat v Velenju ni bilo mesta, kjer bi lahko bodoči podjetnik dobil informacije, pa tudi konkretno prijavo in registracijo. Skozi to firmo je šlo naj- Rdeča dvorana 20.- 21. januarja Tretji mednarodni Tn / j • 1V turnir v malem nogometu /.a ljubitelje malega nogometa bo konec tega tedna (v soboto in nedeljo) v Rdeči dvorani «sova zanimiva malonogonu'fna prirediti». Klub K VIN Titovo Velenje l>o priredi! žc tretji mednarodni TV tornir t telo močno udeležbo. Na njem bomo videli ijjrali nekaj odličnih domačih in tujih nogomefašev. Na turnirja bo namreč nastopilo šest ekip: trvena zvezda, Siofok — madžarski prvoiigaš in lanski prvak, te države v malem nogomet«, ekipa Sportskib novosti, za katero bodo igrati tudi nekateri igralci zagrebškega Dinama, selekcij* avstrijske-koro-— zanj» naj bi pu besedah organizatorjev (Boštjana Aljàza) zaigral tudi nekdanji odlični »rgentinski nogometaš Mario Kemper-, poleg ttga pa dve odlični domači ekipi - Tango, zmagovalec novoletnega turnirja v Rdeči dvorani in ekipa K VtN Titovo Velenje. V soboto bodo turnir začeli ob IS. uri, v nedeljo pa ob 14. Vstopnina za posamezen dan bo 38,88 dinarjev. Nedeljski program bo organizator turnirja KMN Titovo Velenje popestril še z izborom Miss topi es kluba, (ros) večje število teh novih podjetij. V zadnjem času tudi nekatere obratovalnice preraščajo v podjetja. Zaradi neurejene davčne zakonodaje obrtnik pač obdrži obratovalnico in posluje skozi svoje ali skupno podjetje. Računica je jasna: izogne se prometnemu davku. Verjetno pa bo razvoj sam šel v smer, da bodo obratovalnice počasi usahnile in se oblikovale v podjetja, kar je nekaj normalnega zunaj naših meja. Drug tip podjetij, so tista podjetja, ki so jih ustanovili posamezniki iz firm, ki se niso mogli navaditi prevladujočega poprečja in so se čutili nekako omejeni pri svojem delu. Vedeli so, da so sposobni več in so ustanovili svoje podjetje. Na žalost pa je bilo pri tem malo primerov, da bi matična podjetja zaznala to iniciativo in skušala tako nastalo >sestrsko< firmo privezati nase. »Morda lahko izpostavim dober primer GORENJA SERVIS. Ti že iščejo programe, ki so lahko zametki novih podjetij in jih potem tudi sistematično spravijo na trg. Tako imajo eno podjetje že registrirano — za toplotne črpalke — zadaj pa jih imajo še nekaj. Dajo svojega podjetnika, dajo svoj kapital, poskrbijo, da se razvije in potem deluje kot sestrska firma,« pravi Božo Lednik. Na drugi strani pa so primeri kjer te povezave niso znali najti in je prihajalo do kaj čudnih situacij. Tudi zelo ne fair včasih. Da so recimo novopečeni podjetniki, prej sodelavci podjetja, vzeli program in kupce in šli na svoje. To pa je čista razprodaja družbene lastnine. KAM GRE (ZASEBNO) PODJETNIŠTVO? Gotovo še v večji razmah, čeprav se nekaterim že to, kar je, zdi veliko. Že sama sprememba zakonodaje bo verjetno povzro- čila, da bodo sedanje obratovalnice, sploh tiste, ki so prave male tovarne z visoko produktivnostjo in organizacijo, prešle v podjetja. Svoje bo naredil gotovo tudi občinski sklad za podporo podjetništvu s sredstvi in še bolj z ustreznimi garanti. Zadeva, ki zna pospešiti razvoj podjetništva, je tudi drugačen odnos banke do teh stvari. »Moram reči, da tu prednjači Abanka, ki se je v Titovem Velenju vključila s kar dvema projektoma, kjer sodeluje kot sovlagatelj. Pri podjetju Ideal, ki g aima-ta dva projektanta, je šla recimo z lastnim vložkom 150 tisoč konvertibilnih dinarjev in z garancijo 250 tisoč konvertibilnih dinarjev. To so velike zadeve. Za Ljubljansko banko tega zaenkrat še ne morem reči. Upam pa, da se bo tudi tu že kmalu kaj spremenilo po vplivom konkurence.« Precej se bo verjetno dogajalo tudi v samih podjetjih. V primeru presežkov delavcev, si bodo ti v prvi vrsti pomagali sami. Tudi tako, da se bodo takrat, ko bo nek program v nekem podjetju zrel, osamosvojili in šli naprej. »Tako se je zgodilo z našim prvim takim družbenim podjetjem, ki je nastal iz Eka. Danes tem ljudem gotovo ni žal, da so šli na svoje, čeprav je bilo na začektu trdo, rizi-čno. Podobno pa se bo dogajalo verjetno tudi v drugih firmah. Pa tudi sama podjetja bodo strmela za tem, da bodo izločila določene servisne dejavnosti,« pravi Božo Lednik. Kot primer tega je navedel recimo čiščenje prostorov. Zakaj ne bi tega opravljal zasebnik — z manj ljudmi? Ali pa drug primer — prevozi? Pa tega je še veliko. Gre preprosto za to, da lahko nekatere stvari >posnemamo< v tujini, kjer se recimo nobeno resno podjetje ne ukvarja z njimi, ampak jih odda tistemu, ki je specializiran za to. Po vsem, kar smo zvedeli, pravi razmah podjetništva, novih firm, upamo, da z njimi tudi novih delovnih mest, šele prihaja. Milena Krstič-Planinc