V božični noči. Spisal Andrej Rape kromna soba ... V nji kleči pred božjim razpelom deklica. Solze ji teko po bledem licu. Oko ji je sanjavo uprto kviŠku . . . Za njo na tleh se igra dečck. Trpka bol stiska deklici srce. Svetilka polagoma dogoreva, a dekle nc vidi, ne sliŠi in nc čuti nič. Zunaj je pa — sveta noČ . . . Sveta noč! Kako trepeČe v sijaju zvezd nebo, kako bleste biseri, nastlani po snežni odeji v tisočerih barvah! Kako šepečejo tihe smreke v rahlem vetru v sveto, božjo noČ! Dolgo je molilo dekle pred božjim razpelom. DeČek za njo je zatisnil oko v prijeten, otroŠki sen. Ozrla se je po njem. »Le sladko spi ter sanjaj o dobri materi, ki so jo nama odnesli dancs od tod tja na božjo njivo ob cerkvi. O, zakaj je niso pustili tu? O, da bi jo mogla zbuditi! . . .* je šepetalo dekle. Od preobilnega joka so se ji že posušile solze. Stopila je k oknu ter zrla molče v sveto, božjo noč. Srcc ji je bilo glasno, kot bi s kladivom tolkel po prsih, tocla ni se ganila. Kot bi bila kip je sirmela v zvezdnato nebo. Luna je ravno priplavala nad strehami in obsvetila staro lipo, stoječo pred hišo, da se je lesketala v biserih kakor božično drevesce. Dckle je sklenilo roke in pritisnilo vroče čelo na zamrznjeno steklo. Dolgo je sanjavo gledala v neizmerne svetove, potem pa je pomirjena stopila k mizi. Deček je mirno spal, ona pa je začela pisati pismo očetu. >Kaj naj ti pišem, oče? Kaj li tc obvestim o smrti materiniN Sklonila je glavo ter se zamislila, nato pa je Šepetala sanjavo: »O, btlo je vcselo, lepo življenje! Zdi se mi, da so bile to le lepe sanje. -> 16 f^- Božični veČer je bil kakor danes. Mati je prinesla poprtnike na mizo, jaz sem delala jaslice, Stanko pa je jahal očetovo koleno. ]n molili smo in se veselili. Žarelo je oko materino v blaženi zadovoljnosti, ki oklepa to noč vsako srce. Oče pa je žalostno klanjal svojo glavo ter tuintam božal zlate kodre Stanlcove ter sedaj pa sedaj pogledal v kot za mizo na jaslica. O, ta pogled je bil tako globoko žalosten, tako obupen! SkoČila sem k očetu, se oklenila njegovega vratu ter mu poijubljala temno čelo, on pa mi je gledal zamišljeno v obraz, in soiza mu je prilezla na lice. Zmajal je •i glavo, se otresel in spel kvišku pa mi dejal: >Le veseli se, detcl Nič naj ti ne kali sreČe, doklcr \c to mogoČe!« Zeblo nas jc v sobi. Zadnja moka jc bila, iz kateve so spekli mati po-prtnike. UboStvo je vladaJo povsod. Jaz nisem razumela še besed očetovih. »Pojdi k jaslicam, pojdi,« je rekcl »ter se veseli, saj dancs je bož&ni veČer.« Nato je vstal, položil Stanka, ki mu je zaspal v naročaju, v postelj in odšel \7. mrzle sobc. Govorila sta nato z materjo. Čula sem njen tihi jok, potem pa so se odprla hiŠna vrata, in oče je odšcl v noč . . . O, spominjam se! Lepa je bila, tako lepa kot nocoj. In mati so prišli v sobo in %o jokali, jaz pa nisem umela njihovega joka, saj scm imala misli samo pri jaslicah. Bila sem otrok . . .« »Kaj sanjanv je zopet Šepnila. »Pisati moram očetu, pisati.« In vzela je pero ter priČela: 3 r Ljubi oče! Badi kjerkoti, (o pismo Te mora najti, očt! Našto Te bo io pismo *» Ti govori/o: vrni se, vmi k zapuščemma sirotama. OČe, sc li Le spominjas tistega bozitncga dne? O, Tooj ialostni pogted mi ie danes sega v Ali pa 7/ morebiti usmiljeni angel spanja kaie teph podobe? 0, da bi bilo temu tako! To pismo Te najde. Že čutim utrip Tvojega srca. Sveta noč jc dants, blaiena je. Pridi, oče, v ttj noŽi pridi! . . . Odložila je pero ter pristopila k bratu, ki se je prebudil ter Še na pol v sanjah vzdihnil: »Lačen sem!« Jn skoČila je k mizi, pa mu dala skorjico kruha — bila je zadnja . . . >Kje je mama? Ali jc še ni? Saj so mi vendar pravili oni možje, ki so jo odnesli, da se zopet zbudi in vrne. Niso mi je pusttli poklicati. A ko sem le splezal na tisti oder sredi sobe in se oprijel materinega vratu ter jo klical, so možem lezle solze po licih. Jaz sem pa klical mater, a ni se hotela diti. Spala je trdno, gotovo ji je dobro delo.« »O, dobro, dobro!« je pritrdila Marija. »Sedaj pa le mirno zaspi! Glej, mati je nama blizu. Njeno oko naju gleda \/. nebeških višav. Le priden bodi in zaspi!< »Ne morern spati, Marija. Zapoj ml ono pesem, ki si jo materi toliko-krat pela, ko je jokalal Tako je lepa. Danes pa si mi pravila, da letajo angeli po zraka in nebu, ker je sveta noČ. O, zapoj, zapoj, da te siišijo, kako lepo pojež!« Poljubila ga je na Iice, mu pogladila zlate, kodraste lase in vzdihnila: »Danes ne smem peti, Stanko, dancs ne!« Tako proseče, tako milo jo je pogledal brat, da se ni mogla ustavljati. Sedla je poleg njegove postelje, in tibo ji je zazvenel glas: »Kako hudo je vcndar lo, ko solzno gleda nam oko . . .« V teh glasih je bilo toliko tihe boli, toliko skrivnih tožba, ki so na penitih hrepenenja hitele v sveto, božjo noč. Lepa je bila Marija v tej bolesti ... Oko je zažarelo Stanku, ki je vzkliknil: »O, kako si Icpa, kadar tako poješ^ Marija!< Vso svojo bol jc dahnila v to pesem. Zardclo ji je bledo lice. Stanko je mirno zaspal. Marija je bila vsa izpremenjena. Sanjavo jc zrla na spcčega brata — zunaj pa je brila okolo voglov burja. Naslonila se je na postclj. Počasi jo je objel sen. Zabrneli so zvonovi . . . Tajno in veselo so zveneli, in tiiia molitev, sladka božična pesem je plavala po sobi. Vedno več glasov ... In vpletli so se ti glasi v sanje Mariji. Zakaj lahno se je počel poigravati srečen nasmeh na njenih ustnih . . . Vedno glasneje in glasneje ji udarjajo zvonovi na sluh. Vzdrami se ter vzdihne: »Oh, bil je lep sen!« Pa zopet ji omahne glava na blazino kakor bi hotela dalje sanjati. -x 18 '<- ¦ ¦ '¦-.-¦. SvetUka ha mizi je 2e davno dogoreia. Luna. je slčrivnostno obsevala uborno pohiŠtvo. Smehljajoče je Šla črez sanjava obraza spečih sirot. Angel spanja je krilil nad njiju ležiščem . . . V farni cerkvi su vcselo bučale orgle, Ljudstvo je bilo zbrano pri polnočnici. Za množico pri vratih je klcčal mož osivelih las, zatopljcn v gorečo molitev, tako da ni videl, kako se pomika že množica iz hrama božjega. Poleg njega pa je stal gospod iste starosti s solzami v očeh. »On je«, ješepetal. »Hvala ti,VeČni, da si gaposlal zapuščenima otrokomaN In zgradil se je na kolena ter Šepetal: »Odpusti, Bog, odpusti! Grešil sem nad njim in njegovimi ljudmi zavoljo svoje trdosrčnosti. Popraviti hočem, kar sem zakrivil . . .« Mož ob njem se je vzdignil in odšel. Ob vratih že ga je došel, ga prijel za roko in prosil odpuščanja, a nato ga je povabil k sebi na svoj dom, češ, da mu ima mnogo povedati. In šla sta. Nasproti hii>i osirotelih otrok je stala Iepa nova hiša, vsa razsvetljena. Vanjo je odvedel gospodar svojega nckdanjega gostača, Marijinega in Stankovega očeta. >Ne bova se mudita pri nas, takoj pojdeva k sirotoma«, je šepetal gospodar, »samo nekaj malenkosti vzameva s seboj«. Četrt ure pozneje sta stopila v sobo spečih sirot. Solze so zalile očeta, ko jc videl svoja otroka. Tiho je ihtel gospodar . .. »Štiri leta, in spet sem tu! Božični večer je kot je bil tedaj, ko sem odšel. In našel sem svoja otroka, a žene moje ni več. In izkuSal sem se vrniti. Ni mi bilo mogočc. Prislužil sem denarja. Bil mi je vzet. Služil sem znova, toda zbolel sem. VraČam se sedaj, in liog mi je v to sveto noč poslal angela.* ¦ ^ Sklonil se je k Mariji ter jo lahno poljubil na čelo. Soba se je razsvetlila. Gospodar je prižgal luči na božičnem drcvescu, katerega je prinesel s seboj. Zbudili sta sc speči siroti, in pritiskal ju jc na srce srečni oče. *O, vedela sem, oČe, da se vrneš«, je ihtela Marija, a Stanko je ves zavzet gledal sedaj lepo božično drevo, sedaj tujega moŽa, ki ga jc dvignil v svoje naročje. Veselili so se Še dolgo v noč. Gospodar jim je obljubil pomoči. Podaril jim je hiSo, v kateri so stanovali, a tudi precejšnjo vsoto denarja jim jc dal za prve potrebe. >Nisem bil še tako srečen kot danes«, je govoril, >saj dancs so se mi odprla nebesa, danes se mi je zbudil kes, in to, kar vam storim dobrega, bodi moj prvi korak k poboljsanju.« Objel je nato vse po vrsti in odšel veselega srca. Pokleknili so nato oče, hčer in sin ter so molili za matcr . . . Pripovedoval je oče o svojih dogodkih. Veselili so se in bili srečni. Zunaj pa so se jasnila in svetila nebesa — vstajala je zora božiČnega dne.