drobne zanimivosti Snežne verige tudi za dekliške roke Previdneži pravijo, daje mogoče shajati prav brez vse opreme za vožnjo po snegu — brez zimskih gum, brez verig in tudi brez lopate in vlečne vrvi. Samo počakati je treba — da očistijo ceste, sicer pa dotlej, ko sneg skopni. Vselej pa takšni nasveti niso za rabo in takrat je treba poprijeti in nadeti snežne verige. To je delo, ki se ga v mrzlem in mokrem snegu in brozgi otepa vsakdo, ki pa ga je z nekaj priročnosti in s spretno zasnovanimi verigami le mogoče opraviti precej mimogrede. Vsaka tovarna snežnih verig hvali lastne kon¬ strukcije in domislice. Tudi pri nas je tako — in vsaj nekatere izmed boljših verig nam bistveno olajšajo delo pri nadevanju i snemanju. Iz ZR Nemčije pa smo dobili sliko, ki naj dokaže, da je delo s snežnimi verigami tudi za dekliške roke. Verige RUD-matic imajo prožen jarem, s katerim jih bojda zlahka nataknemo tudi čez zad¬ njo stran pnevmatike, kjer se same centrično raz¬ poredijo, za pritegovanje pa je treba kolo samo zasukati za četrt vrtljaja. Treba je poskusiti in v sili pač — poprijeti... Postajališča za štorklje? Ko se ptice selivke podajajo na dolgo pot in ko se vračajo z nje, rade sedejo nekam visoko: če je to steber daljnovoda, se počitek lahko slabo konča. Visoka napetost je pobila že nič koliko ptic, zlasti velikih, na primer štorkelj, pri tem pa seveda na¬ stajajo tudi drage in neprijetne motnje v prenosu električne energije. V zahodnonemški pokrajini Schlesvvig-Hollstein poskušajo drugače: monterji nameščajo med izo¬ latorje nekaterih daljnovodov ravne ploskve, kamor naj bi sedale ptice. Poskus je drag. izidi pa negotovi — kajti le kdo bi pticam dopovedal, da so pristajališča namenjena prav njim? Surf z vesli Domislica je zrasla v kraju Schonau (Konigsee): veslaški sedež, kakršne uporabljajo v tekmoval¬ nih čolnih, prilagojen za pritrditev na poljubno desko za surfanje. Temeljna plošča (impregnirana vezana plošča) počiva na plastičnem hrbtu deske za surfanje s petimi nastavljivimi gumijastimi nožicami, med¬ tem ko v odprtino in režo segajo pritrdila. Po plošči se v kovinskih tračnicah in na plastičnih kolescih giblje primerno oblikovan sedež. Noge veslača ti¬ čijo v zankah na oporni ploskvi, ki jo s podlogo se¬ deža druži na zvijanje odporen kovinski nosilec. Ušesa vesel so 142 cm vsaksebi, temeljna plošča meri 83 x 38 cm. Vsi sestavni deli so bodisi iz im¬ pregniranega lesa, iz plastike ali nerjaveče kovi¬ ne. Naprava je zložljiva in jo je zlahka mogoče na¬ ložiti v avto, ki vozi deske za surfing. Med preskusi se je dodatek za veslanje imenitno obnesel in graditelj ga je ročno patentiral v vrsti evropskih dežel, medtem pa je že stekla proi¬ zvodnja. Z vesli vred stane sedež 880 nemških mark, v samogradnji pa bi bil gotovo občutno ce¬ nejši. 186671 TIM 6 • 83/84 201 prva stran Upam, da ste lepo preživeli počitnice, saj je bilo vsega dovolj. Snega kot že dolgo ne, vmes ravno prav dežja in megle, plundre in poledic, nekaj najbrž tudi mavčnih oblog. Manj pa je bilo, če upo¬ rabim znamenito Robinzonovo metodo, sonca, da o času in denarju sploh ne govorim. Kljub temu pa so takšne počitnice nadvse imenitna ustano¬ va, kajne? Tudi mi v uredništvu smo nekako za¬ ključili prvo polletje; polovica letošnjega letnika je mimo. Seveda nismo dobili spričevala, pač pa smo pregledali papirje in izračunali, kako smo go¬ spodarili z denarjem, ki smo ga iztržili za revijo. Tudi mi se namreč ne moremo izogniti tistemu znamenitemu pravilu daj—dam, ki poganja ta naš svet. Izkazalo se je, da je večina med vami disci¬ plinirano in pravočasno poravnala naročnino za prvo polletje, nekateri celo zaves letnik, nekaj pa je žal tudi takih, ki doslej niso iztisnili niti ficka. Prav tem velja današnja prva stran in tale zaviti uvod. V kratkem boste prejeli položnice za plačilo druge polovice naročnine. Ob tej priložnosti torej prosim vse tiste, ki so iz takšnega ali drugačnega razloga pozabili poravnati prvi obrok, da to store zdaj, obresti vam tako ali tako ne bomo zaračuna¬ li, vsi skupaj pa bomo imeli bolj mirno vest. Ko boste prelistali današnjo številko, boste opazi¬ li, da je rubrika za ugankarje tokrat izpadla. To se je zgodilo zaradi prezaposlenosti sodelavca, ki je pripravljal to gradivo. Mislim pa, da bo za tiste najbolj vnete enigmatike tudi slikovna križanka dovolj, da bodo potešili svoje ugankarske strasti. Pred kratkim me je pot po službeni dolžnosti za¬ nesla v Mladi tehnik na Cojzovi ulici v Ljubljani. Na lastne oči sem se prepričal, da imajo na zalogi kar precej elektronskega materiala, tako da bodo vsi tisti, ki se ukvarjajo s to zvrstjo, lahko našli marsi¬ kaj uporabnega za svojega konjička.Tudi avio- maketarje čaka na policah še nekaj letalskih maket. To pa je tudi vse, kar vam imam povedati tokrat. Sicer pa mislim, da se bomo tudi vnaprej dobro razumeli, zato na svidenje prihodnjič. Urednik TIM 6 Februar 1984 22. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 300,00 din, po¬ samezna številka 30,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalne skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SUKA NA NASLOVNI STRANI _ S takimi »igračami« so se igrali tekmovalci na lanskem srečanju mladih tehnikov v razredu sestavljank. Tudi tako se mladi konstruktorji ustvarjalno pripravljajo na svoj bodoči poklic. KAZALO 202 TIM 6 • 83/84 prvi koraki Amand Papotnik Stenski pano: tekmujmo za bralno značko Že vrsto let poteka gibanje pod naslovom »Tek¬ mujmo za bralno značko«, ki pomeni vzpodbudo za vse učence osnovnih šol, da bi prebirali, ob¬ navljali in pisali o prebranih delih. Zaradi vpogleda v to aktivnost pa razredi potrebu¬ jejo stenske panoje, kjer bi bili zapisani učenci, dela in število prebranih del. Večkrat se sprašujemo, v čem se kaže poveza¬ nost med predmeti in interesnimi dejavnostmi. Odgovor na to vprašanje bi lahko bil tudi v tem pri¬ spevku! Tekmujmo za bralno značko T| |'p; m «t | °°°° 0[ 0: Seznam knjig Stenski pano : Tekmujmo za bralno značko Poglejmo 1. Pri krožku šolskega proizvodnega dela bi lahko izdelali na podlagi svobodne menjave dela stenske panoje za vse razrede osnovne šole. 2. V okviru interesnih dejavnosti na nižji stopnji (1. —4. razred) bi prav tako lahko izdelali panoje za vse razrede osnovne šole. 3. V okviru proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela bi lahko učenci razredne stopnje tudi izdelali takšne panoje. Material Za izdelavo tega stenskega panoja potrebujemo: 1. Trakove lepenke ozirom kartona 2. Trak tkanine 3. Lesene obročke 4. Nalepke (pravokotne in okrogle) 5. Lepilo neostik Orodje 1. Ravnilo, kovinski meter, trikotnik, svinčnik HB, flomastre 2. Škarje, nož za tapete 3. Čopič Delovne tehnike 1. Merjenje in zarisovanje na materialu 2. Razrezovanje 3. Kombiniranje 4. Sestavljanje 5. Lepljenje 6. Dopolnjevanje Navodila za delo 1. Najprej preučite skico in fotografije. 2. Z nožem za tapete narežite trakove iz kartona ali lepenke. Potrebujete 1 trak širine 40 in dolžine TIM 6 • 83/84 2 03 900 mm za napis, do 36 trakov širine 20 in dolžine 900mm za učence, 1 trak širine 200 ter dolžine 900mm za seznam knjig. 3. Trakove postavite v linijo. 4. Izmerite dolžino ter tej dolžini prilagodite trak iz tkanine, ki bo povezoval vse trakove. Ta trak zalepite na sprednji in zadnji strani. Traku pa vdenite 2 lesena obročka, ki rabita za pritrditev stenskega panoja na zid. 5. Preostanejo nam še napisi, ki jih izvedete za: 5.1. Naslov: Tekmujmo za bralno značko 5.2. Zaporedne številke učencev 5.3. Imena in priimki učencev proizvodno delo Amand Papotnik z električnim ročnim orodjem Stenski koledar Ni še prepozno za izdelavo stenskega koledarja za leto 1984. Pred vami je primer takšnega kole¬ darja, ki ga lahko z malo domiselnosti še dopol¬ nite in izboljšate. Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. Električno ročno orodje: vrtalnik. 2. Drugo orodje: dleta za struženje, čopič, knji- goveški nož. 3. Priključki: krožna žaga, povratna žaga, vibra¬ cijski brusilnik. 4. Pribor: svinčnik HB, ravnilo, kovinski meter, vzdolžno leseno vodilo, svore, maska za krožno žago, konzola za povratno žago, gumijast kolut, kronska žaga (listi), zaščitna očala. 5.4. Seznam knjig Napise napišite na samolepilne nalepke. Za prebrana dela uporabite okrogle nalepke 0 12. Vsako prebrano delo naj ima svojo barvno oznako — kodo na okrogli nalepki 0 12. 6. Namestite pano ter ga uporabljajte! Kako? Vsak učenec, ki prebere knjigo iz seznama knjig, dobi v svoji vrsti barvno oznako te knjige (iz sez¬ nama knjig) na okroglo nalepko. Na ta način se lahko spremlja ta aktivnost, učenci pa so aktivira¬ ni, da bodo čimbolj sodelovali ter prebrali čimveč knjig iz seznama možnih knjig. Material 1. Za izdelavo osnove potrebujete smrekov les (določi pozicijo). 2. Za izdelavo obese potrebujete leseni obroček in tkanino oziroma usnje za povezavo obročka z osnovo (določi pozicijo). 3. Za izdelavo krožnika pa potrebujete trd les (bukev, oreh, hrast, mahagoni, jesen, javor itd.). Opomba: mere so v vaši domeni! Delovni postopki 1. Razvoj ideje (določitev mer). 2. Merjenje in zarisovanje na material. 3. Razžagovanje. 4. Izrezovanje. 5. Struženje (ploskovno). 6. Brušenje. 204 TIM 6 • 83/84 7. Montaža (lepljenje sestavnih delov in kole¬ darja na krožnik). 8. Dopolnjevanje. Navodila za izdelavo 1. Najprej je potrebno izdelati osnovo. 2. Obroček — obeso izrežite s kronsko žago — več listov. 0 tem sem pisal v 4. številki Tima 1983. 3. Poudarek pri tej nalogi je na ploskovnem stru¬ ženju, zato o tem nekaj več besed. 3.1. Pripravite si krožno ploščo trdega lesa, de¬ belo približno 30 mm. 3.2. Krožno ploščo navijete na planski kolut 0130 mm, že prej pa morate sestaviti celotno KLIP-KLAP stružnico. 3.3. Ploskovno stružite z odrezilnim, okroglim in ravnim dletom. 3.4. Krožnik pričnete stružiti z večjim okroglim dletom, pri čemer pazite, da dleto trdno in na¬ tančno držite na vodilu noža. 3.5. Opozoril bi tudi na struženje zunanjosti krožnika, pri čemer morate paziti, da boste paz¬ ljivo odvzemali material ob planskem kolutu in da ne boste z odrezilnim dletom stružili preveč glo¬ boko — do konice planskega koluta. 3.6. Obliko krožnika boste oblikovali z ravnim dletom. 3.7. Z okroglim manjšim dletom boste krožnik oblikovali v celoti. 3.8. V zaključku tehnološkega procesa lahko krožnik še zgladite s steklenim papirjem (številka 1 in številka 0). 3.9. Ko boste zadovoljni s kvaliteto površinske obdelave, morate krožnik odviti od ploskega ko¬ luta ter odvečni del, ki je ostal ob kolutu, odžagati ali zbrusiti z gumijastim kolutom. 4. Preostane še montaža — lepljenje montažnih delov v sklop, kot ga prikazujeta skica in fotografi¬ ja. Takole izgleda stenski koledar, ki ga boste izdelali pri krožku šolskega proizvodnega dela Naloga za samostojno delo 1. Dopolni sestavno risbo z vnosom lastnih mer 2. Izpolni kosovni seznam z vnosom lastnih mer PROPOZICIJE Vlil. SREČANJA MLADIH TEHNIKOV 2.7. RAZSTAVA IZDELKOV IZ PROGRAMA DRUŽBENOPOTREBNEGA DELA ŠOLE Način sodelovanja: a) Vsaka regijska ekipa lahko na srečanje pri¬ nese izdelke, makete, modele, prikaze, sli¬ kovno gradivo itd. iz programa družbenopo- trebnega dela šole. b) Zgoraj našteti eksponati so lahko od učencev ali skupine učencev od 1. do 8. razreda osnovne šole. c) Eksponati bodo razstavljeni na otvoritvenem prostoru Vlil. srečanja mladih tehnikov Slove¬ nije. TIM 6 • 83/84 205 d) Organizator bo vse razstavljalce nagradil s priznanji. 2.8. RAZSTAVA IZDELKOV, DOKUMENTA¬ CIJE IN FOTODOKUMENTACIJE PROIZVOD¬ NEGA DELA UČENCEV Način sodelovanja: a) Vsaka regijska ekipa lahko na srečanje pri¬ nese izdelke, projekte, makete, modele, učila iz proizvodnega dela v šolski delavnici, iz pro¬ izvodnega dela v servisnih delavnicah, kmetij¬ ski proizvodnji in v ind. obratih. b) Eksponati bodo razstavljeni na Vlil. srečanju mladih tehnikov Slovenije. c) Organizator bo vse razstavljalce nagradil s priznanji. Eksponati so lahko: a) obrtni, maloserijski izdelki, učila, učni pripo¬ močki, uporabni izdelki, tiskarski izdelki, spo¬ minki. b) Izdelki z zapisi in fotografijami, ki so nastali ob povezavi s proizvodnimi programi v obrti, uslužnostnih dejavnostih ali v ind. (samosto¬ jen proizvodni program, dodelava izdelkov, montaža, pakiranje itd.). 3. RAZPISI DELOVNIH ORGANIZACIJ Razpisi delovnih organizacij s področja uporabe njihovih orodij in materialov. 3.1. ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA, KRANJ RAZPIS za izdelavo projektov za tekmovanje v uporabi KLIP KLAP orodja na 8. srečanju mladih tehnikov SRS v Novi Gorici. Tekmovanje v uporabi KLIP KLAP orodja bo zopet tekmovalna panoga na 8. srečanju mladih tehnikov SR Slovenije. Z namenom, napraviti tekmovanje čimbolj zani¬ mivo, razpisujemo natečaj za izdelavo projektnih nalog, ki bi bile primerne kot tekmovalne naloge. Naloge morajo ustrezati zahtevam. 1. Ustrezati morajo motu 8. srečanja, ki bo »Mladi tehniki za kmetijstvo in energetiko«. 2. Izdelek mora biti tak, da ga 2 učenca lahko ob uporabi KLIP KLAP orodja napravita v 1 uri. 3. Izdelek se mora- večinoma dati napraviti z varno uporabo KLIP KLAP orodja in z mini¬ malno uporabo ročnega orodja. 4. Material za izdelavo se mora dobiti na našem tržišču. 5. Za izdelavo izdelka naj bo uporabljenih čimveč delovnih operacij (npr. žaganje, brušenje, struženje itd.). Na natečaju bodo sodelovali vsi tisti, ki bodo do 15.3.1984 poslali izdelan izdelek z narisanim na¬ črtom in bo ustrezal omenjenim zahtevam. Oce¬ njevalna komisija v sestavi 2 članov iz Iskre in 2 članov iz ZOTKS bo izbrala pet najprimernejših nalog in jih nagradila. 1. nagrada KLIP KLAP OMARA OM 210 +-sto- jalo za omaro 2. nagrada KLIP KLAP MIZA DM 201 3. nagrada VERTIKALNO STOJALO ST 011 Iskra si pridržuje pravico, da izbrane in nagrajene izdelke delno spremeni, če se bo ugotovilo, daje to potrebno. Za vse nagrajene izdelke avtorji od¬ stopajo avtorsko pravico, za izdelke, ki ne bodo nagrajeni, bodo pa mogoče primerni za objavo v kakšni reviji, pa se bomo z avtorjem dogovorili za ustrezen honorar. Izdelke in načrte pošljite na naslov: Iskra, Industrija za Električna orodja, Kranj Prodaja Ljubljana Trg revolucije 3 61000 Ljubljana Za dodatne informacije in prospekte se lahko obrnete na omenjeni naslov ali na telefon (061) 213-213 int. 14-75. Avtorje nagrajenih izdelkov bomo obvestili ter jim nagrade podelili na 8. sre¬ čanju MT SRS v Novi Gorici. 3.2. RAZPIS ZA IZDELAVO EKSPONATOV IZ SESTAVLJANK MEHANOTEHNIKE a) Regijske ekipe lahko.na podlagi tega razpisa prinesejo s seboj eksponate (izdelke), ki jih mladi tehniki sestavijo iz različnih sestavljank, ki jih izdeluje Mehanotehnika (BIMO — ME- HANO — MLADI GRADITELJ — ELEKTRO- PIONIR ipd.). b) Eksponati lahko prikazujejo različne modele, makete, uporabne predmete, ki se dajo zgra¬ diti iz omenjenih sestavljank. c) Mehanotehnika bo avtorje najboljših ekspona¬ tov nagradila s praktičnimi nagradami. d) Eksponati morajo biti opremljeni z običajno tehnično dokumentacijo. 206 TIM 6 • 83/1)4 3.3. RAZPIS ZA IZDELAVO EKSPONATOV IZ SESTAVLJANK IN MATERIALOV, KI JIH IZDE¬ LUJE AS TEHNOCENTAR IZ ZAGREBA a) Regijske ekipe prinesejo na srečanje poljubno število eksponatov, ki jih mladi tehniki izdelu¬ jejo iz sestavljank in materialov AS Tehnocen- tra. b) Eksponati naj prikazujejo različne modele iz lesa, stiropora, plastike, kovine ter sestavljank s področja elektrotehnike, elektronike, stroj¬ ništva ipd. c) AS Tehnocentar bo najboljše modele, makete ipd. nagradil s praktičnimi nagradami. d) Vsi eksponati morajo biti opremljeni z običajno tehnično dokumentacijo. 3.4. RAZPIS ZA IZDELAVO EKSPONATOV, KI SO IZDELANI Z UPORABO RAZLIČNIH LEPIL TOVARNE MITOL IZ SEŽANE a) Vsaka regijska ekipa prinese na srečanje po¬ ljubno število eksponatov, ki so narejeni iz raz¬ ličnih vrst materialov (papir, les, kovina, pla¬ stika ipd.) in pri katerih je bistveni vezni ele¬ ment lepilo. b) Eksponati naj bodo izvirni, predvsem pa mora biti razvidna uporaba Mitolovih lepil (npr. MEKOL, CIANOKOL ipd.). Posebno so zaže¬ leni eksponati, ki predstavljajo določeno funk¬ cionalnost in uporabnost ter da so narejeni iz odpadnih materialov. c) MITOL bo avtorje najboljših izdelkov nagradil s praktičnimi nagradami. d) Vsi izdelki (eksponati) morajo biti opremljeni z običajno tehniško dokumentacijo. modelarstvo Dr. Jan I. Lokovšek Vezje odklone s preklopom stikala. Tipična nevšečnost tega pristopa je nujnost preklopa, in to navadno ravno v trenutku, ko moramo voditi model z vso zbranostjo; še bolj pa motijo premajhni hodi v pri¬ meru ponesrečenega manevra, ko moramo iz¬ vleči model iz kritične situacije. Zahteva je torej nekako taka: V začetku imejmo take hode, da omogočajo precizno vodenje, obe¬ nem pa morajo krmila dosegati tudi dovolj velike skrajne položaje. Če bi to narisali na diagramu, bi ga najbolje ilustrirala slika 1. Tim XXXI Uvod V lanskem letniku Tima smo se lotili kvalitetnega digitalnega koderja z integriranim vezjem NE 5044. Temu so sledili načrti raznih mešalnikov in podobnih dodatkov. Eden naših zvestih bralcev me je opomnil, da smo pri tem izpustili vezje za tako imenovano eksponencialno vodenje. Kaj je pravzaprav eksponencialno krmiljenje in čemu rabi? Pri vodenju modelov se srečujemo z nasprotujočimi zahtevami za premike krmilnih površin. Za precizne manevre, kot je npr. prista¬ nek, želimo manjše odklone, ker je tako seveda manever natančnejši. Po drugi strani pa za velik del figur enostavno potrebujemo velike odklone, da jih lahko izvajamo. Prvo tako vezje je bilo tako imenovani »DUAL RATE«, ki je omogočalo različno velike končne Za tako krmiljenje se je udomačil izraz »ekspo¬ nencialno«, čeprav krivulja ne ustreza povsem TIM 6 • 83/84 207 temu nazivu. Na sliki so narisane tri krivulje. Oz¬ naka P = 1 predstavlja navadno ali linearno krmi¬ ljenje, tj. primer, ko premik krmila povsem ustreza premiku krmilne ročice oddajnika. Drugi dve sem označil s P = 0,5 in 0,1. Ta P pomeni v začetku tako velike hode, kot da bi zmanjšali končni (skrajni) položaj na polovico (desetino), kar je tudi nakazano s tanko črtkano črto. Seveda se potem krivulja dvigne in doseže poln odklon v skrajni legi povelja. Opis delovanja Za generacijo takih »eksponencialnih« krivulj po¬ trebujemo nelinearen element, kot so npr. diode. Vezje prikazuje slika 2. Če bi ne imeli v vezju diod, bi to delovalo kot na¬ vadno »DUAL RATE« vezje, v katerem bi velikost hoda nastavljali s P1. Tako pa to deluje le v začet¬ ku, dokler diodi še ne prevajata. Čim pa napetost na njiju naraste preko 0,3 V, že začne teči tok in krivulja vodenja se začne vzpenjati. Pri polnem odklonu je na diodi največ 0,55 do 0,6 V. Ker je vezana v delilniku, to pomeni, da moramo imeti na voljo za krmiljenje 1,1 do 1,2 V hoda v vsako smer. V tej fazi prideta prav oba operacijska ojačeval¬ nika 1 in 2. S prvim namreč poskrbimo za pravilno velikost hoda, z drugim pa ojačimo napetost, zmanjšano na uporovnem delilniku. Ker sem uporabil integrirano vezje LM 324, sem imel na voljo štiri operacijske ojačevalnike. Ker je R2 R6 Slika 2. Shema vezja TIM XXXI Poleg diode sem uporabil še množico operacij¬ skih ojačevalnikov, toda le kot pomožnih delov vezja; dejansko krivuljo generirata le diodi D1 in D2 s pomočjo uporovnega delilnika R3 in R4 ter potenciometra P1. Prvi operacijski ojačevalnik predstavlja le ločilno stopnjo in prav tako tudi drugi, kar je potrebno za to, da je ob določeni na¬ stavitvi krivulja vedno enaka. četrti vezan kot generator napetosti srednjega položaja »M«, sem preostalega uporabil še v ve¬ zavi za nastavitev velikosti hoda (DUAL RATE). Ta del vezja je lahko popolnoma samostojen, lahko pa ga vključimo v prvi del tako, da s P1 na¬ stavljamo obliko, s P2 pa velikost hoda. Vezje je konstruirano za Timov koder z integrira¬ nim vezjem NE 5044 in kot tako deluje tudi s ti¬ stimi tovarniškimi izdelki, ki uporabljajo to vezje. Poleg tega je preizkušeno tudi v oddajniku SIM- PROP-SAM. V takem oddajniku, kot je Simpro- 208 TIM 6 • 83/84 pov, imamo še signal za trimanje, ki je prav tako enosmerna napetost. V tem vezju ga vodimo ne¬ spremenjenega naprej in mu ne zmanjšujemo hoda tako .kot osnovnemu signalu! Izbira materiala Kot smo omenili prej, potrebujemo integrirano vezje LM 324 s štirimi operacijskimi ojačevalniki. To je primerno ne samo zaradi svojih lastnosti ampak tudi zaradi primerne cene. Obe stikali sta preklopni, domača miniaturna izvedenka PR (Mladi tehnik, Jugotehnika-Radiocenter). Po po¬ trebi uporabite petpolne priključke za vhodne sponke in izhode. Če ni originalnih, prav dobro rabijo doma narejeni (iz podnožij za integrirana vezja tipa Wire-Wrap). Trimer potenciometri so malo večji, da ob vseh močnih nastavljanjih tra¬ jajo dalj časa. Predvideni so za pokončno mon¬ tažo in po možnosti s plastičnim »rilčkom« ozi¬ roma osjo za nastavitev. Raster priključkov tri- merpotenciometrov je 10/5 mm. Gradnja Gradimo v tehniki tiskanega vezja na ploščici 56 x 35 mm. Velikost ploščice kakor tudi razpored tri- merpotenciometrov in priključkov je bila pogojena z zahtevo, daje mogoče to vezje vgraditi v oddaj¬ nik SIMPROP-SAM. Ploščico tiskanega vezja v merilu 1:1 prikazuje slika 3. Slika 3. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1 Slika 4. Povečana slika ploščice tiskanega vezja z oštevilčenimi sponkami Nekatere sponke na ploščici so si kar blizu, saj je že med nožicami integriranega razdalja 2,5mm. Zato sem priključne sponke oštevilčil na povečani sliki ploščice. Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬ nih delov in povezav na oštevilčene sponke ploš¬ čice tiskanega vezja. TABELA I TIM 6 • 83/84 209 R10 19 D1 54 D2 56 Integrirano vezje LM 324 Priključek 1 Sponka 21 Trimerpot. P1 P2 Stikalo 51 52 Priključek A B VHOD I VHOD II IZHOD EKSP. IZHOD D. R. 0 2 3 4 22 23 24 Sp. 1 35 38 Sponka 1 41 43 Sponka 46 47 48 49 50 51 52 53 Opomba ena sponka napajanja potenciometrov za dajanje povelj, +4V za Simprop, +5V za TIM druga sponka napajanja potenciometrov za dajanje po- velij, +2V za Simprop, masa za TIM vhod dela vezja za eksponencialno krmiljenje vhod dela vezja za »DUAL RATE« izhod za eksponencionalno krmiljenje izhod za del vezja »DUAL RATE« masa, minus pol napajanja plus pol napajanja od 5 do 15V Začnemo z montažo večjih sestavnih delov, tj. trimerpotenciometrov P1 in P2 ter priključkov za oba vhoda, če ste se odločili zanje. Sledi integri¬ rano vezje, nato upori in obe diodi. Zatem pritr¬ dimo obe stikali. Na ploščico ju prilepimo z doni- poxom ali kakim drugim podobnim lepilom. Legi obeh stikal sta na ploščici tiskanega vezja ozna¬ čeni s črtico ob zgornjem robu. Obe stikali monti¬ ramo v ležečem položaju. Nazadnje prispajkamo še žičke za oba izhoda in napajanje. (DUAL RATE) ali pa izhod EKSP. vežemo na VHOD 11 in je potem izhod D. R. izhod kombina¬ cije. Sedaj s P1 nastavljamo obliko krmiljenja, s P2 pa velikost hoda, tj. končni odklon. S stikalom S1 vključujemo prvi, z S2 pa drugi del vezja. Ko je S1 odprt, je vodenje normalno (li¬ nearno); S2 v zgornji legi pomeni normalni končni odklon. To velja seveda za eno samo funkcijo oziroma servomehanizem, kar je dovolj za vodenje mode¬ lov ladij in avtomobilov. Priključevanje Vezje vključimo med potenciometrom za dajanje povelj in koderjem oddajnika. Če imamo v oddaj¬ niku že vgrajen kak mešalnik ali podobno vezje, potem vežemo naš TIM XXXI takoj za potencio¬ metrom in pred omenjenim vezjem. Drsnik poten¬ ciometra vežemo na vhod I (II), izhod EKSP. (D. R.) pa na vhod sledeče stopnje ali koderja. Kot smo dejali v začetku, lahko drugi del vezja TIM XXXI izkoristimo kot samostojno enoto Za konec si poglejmo še tehnične podatke vezja. Napajanje . Poraba . Razpon vhodnih napetosti Vhodna upornost . Izhodna upornost . Velikost . od 5 do 15V ca. 5 mA pri 9,6V ± 1V večja od 50KOhm ca. 1 KOhm 56 x 35 mm (ploščica) Prihodnjič: Vezje za eksponencionalno krmiljenje letal¬ skih modelov Amand Papotnik Drobnjarije Skoraj vsi imamo doma na desetine različnih školjk, ki smo jih prinesli s počitnic. Uporabimo jih v dekorativne namene. Poglejmo! Z OHO ali, neostik lepilom jih nalepite na leseni struženi krožnik, na rob tega pa napišite kraj in datum počitnic. Tako vam bodo školjke popestrile prostor in vas spominjale na lepe dneve ob morju. Na leseni krožnik pribijete še kovinsko obeso za namestitev na steno. 21 O TIM 6 • 83/84 Amand Papotnik Vzpodbude za organiziranje srečanj mladih tehnikov Za izvedbo občinskih in regijskih srečanj mladih tehnikov lahko pri delu v krožkih izdelate posebna priznanja za najboljša mesta (prvo, drugo, tretje). Naše priznanje je v mapni izvedbi. Material 3. Samolepilna tapeta 1. Lepenka 4. Šeleshamer papir 2. Knjigoveško platno 5. Letraset črke Robert Resman Amateur Letalo je vezana polmaketa. Za pogon uporablja 1,5 ccm letalski motorček. Vse mere so v mm. Načrt je v naravni velikosti, razen krila. S = smre¬ ka, VP = vezana plošča, B = balsa. Sedaj pa k iz¬ delavi. Krilo Krilo najprej prerišete v naravni velikosti na sku¬ pen list. Iz vezane plošče izdelajte rebri 21 in 20. S pomočjo teh dveh reber izdelamo še druga. Rebra nalepite na letvici, ki smo jih prej prilepili na del 13. Ko se lepilo posuši, prilepimo še letvici 17 in 14. Za zaključek kril prilepimo še del 13. Na sprednji konec kril prilepimo še furnir (19). Tako dobljeno krilo lepo obrusimo in ga prelakiramo z brezbarv¬ nim razredčenim nitro lakom. Ko se lak posuši, krilo še prekrijemo z japonskim papirjem in pre¬ barvamo. Višinski stabilizator Ta je iz balse. Neprepogljivi del je sestavljen iz le¬ tvic, prepogljivi del pa je vps iz balse. Najprej izde¬ lajte ogrodje iz letvic in šele nato pritrdite prepo- gibni del. Prilepimo še del 11. Za razliko od drugih modelov je drugačen, in to v tem, da se višinski stabilizator in smerni stabilizator držita. To pome¬ ni, da pri transportu letala lahko krila in višinski stabilizator odmontiramo. Rep je podobno zgra¬ jen, le da je iz enega dela. Trup Trup najprej prerišete na skupen list. Izžagajte rebra 1,2,3,4 in 5. Povežite jih z letvicami. Dela 6 in 7 sta iz balse. Letvica 9, ki gleda iz trupa 10 cm, rabi za pritrditev elastike in kril. Na del 12 pritrdite vagico. Sprednje kolo je iz jeklene žice, ki ima na sredini vdelano vzmet, da pri pristanku ublaži udarec. Trup prekrijte z 1 mm balso in jo lepo obrusite. V tako izdelano konstrukcijo vdelamo še rezervoar in motor. Letalo prekrijemo še z japon¬ skim papirjem, prelakiramo in prebarvamo. Nos elise mora viseti malo navzdol. Želim vam veliko uspeha in zabave pri delu in spuščanju. TIM 6 O 83/84 211 21 2 TIM 6 • 83/84 TIM 6 «83/84 213 214 TIM 6 «83/84 ELASTIKA ZA PRITRDITEV KRIL IN VIŠINSKEGA STABILIZATORJA TIM 6 • 63/84 21 5 21 6 TIM 6 • 83/84 TIM 6 • 83/84 2 1 7 Igor Cotman Kako visoko bo letela raketa? To je klasično vprašanje modelarja, ki izstreli svoj model rakete, še posebno, če je to eden prvih. V tem sestavku nimam namena razglabljati, kako doseženo višino lahko izračunamo ali izmerimo, želim vam le nanizati nekaj praktičnih, čeprav na oko morda nevažnih nasvetov, ki še kako vplivajo na doseženo višino. Prav gotovo vsakdo v za¬ četku misli, da je moč motorja tista, ki odloča o doseženi višini. Toda na tekmovanjih bo naša ra¬ keta uvrščena v svojo kategorijo, med enako močnimi motorji. Toda pri enakem motorju in na zunaj veliki podobnosti modelov se le pojavijo ve¬ like razlike med doseženimi rezultati. V letu modela delujejo nanj poleg aerodinamičnih sil še ostale. Glavni dve sta masa modela in vpliv gravitacije, torej privlačnosti Zemlje, zanemarimo pa ostale (zračna strujanja, veter, razliko tempe¬ ratur.. .). Sam let modela pa se deli še na aktivni in pasivni del, aktivni del je med delovanjem mo¬ torja, pasivni pa ves ostali del poleta. Najprepro¬ steje bi pač bilo povečati potisno moč motorja in model bi letel više. Toda, kot smo že ugotovili, to »ne gre«. Tudi z zmanjševanjem teže modela ne moremo pretiravati. Razlike v višinah dosežemo le z zmanjševanjem vseh koeficientov upora. Vsi upori se seštevajo tako, da je koeficient upora modela končno enak Cl = Cx + Cz + Cv + Ctr. Cx = upor, ki nastane zaradi podpritiska za raketo in je odvisen od dolžine trupa, sestave zraka, temperature zraka... Cv = upor, ki je odvisen od oblike in velikosti vrha (konice) modela Cz = upor, ki je odvisen od oblike, od zadnjih smernih krilc modela Ctr = upor, ki nastane zaradi trenja med zrakom in površino modela Prvi upor (Cx) bomo zanemarili, kajti nanj kot mo¬ delarji zelo težko vplivamo. Upor, ki nastane med konico in zrakom, kajti ta je prva, ki reže zrak, ni tako zanemarljiv, kot se to morda komu zdi. V ta¬ beli je lepo razvidno, kako že samo konica glede na obliko lepše ali slabše reže zrak. Izbira vrha je prepuščena konstruktorju modela in seveda kon¬ strukcijsko tehnološkim možnostim izdelovalca. Kajti ni vseeno, ali bo konico izoblikoval s kuhinj¬ skim nožem, ali na stružnici, ali jo bo vlil iz plasti¬ ke... Zaradi pogojev statične stabilnosti in zato, da bi bil center gravitacije, torej težišče rakete, pred centrom potiska (bližje vrhu rakete), ne upo¬ rabljamo za konico modela materialov majhne specifične gostote (balsa, pluta, stiropor, papir...) oziroma, če jih že, jih napolnimo s svincem (ši- brami)... S povečanjem statične stabilnosti pri¬ dobimo, najpreprosteje rečeno, to, da lahko zmanjšamo število krilc od 6 na 4 ali celo3. Les, ki ga moramo uporabiti, naj bo torej mehak za obde¬ lavo, brez grč, razpok in naj ima tudi enovito no¬ tranjo strukturo (lipa, smreka, samba, topol...). Slika 1. Različne oblike glave spreminjajo zračni upor; kot vidimo, ima največji zračni upor ravna plošča, ta upor pa nato pada in doseže minimalno vrednost pri zaobljeni stožčasti obliki. Slika 2. Oblikovanje krilc je dokaj natančen posto¬ pek. Lepo se vidi možnost pritrditve v trup. Posebne važnosti je tudi, da je material, iz katerega so izde¬ lana krilca, raven. Pri izdelavi ni preprosto doseči popolne simetrič¬ nosti konice, najlepše in najlažje si pomagamo na stružnici, žal pa večini ta možnost ni dana, zato si pomagamo s šablonami in potrpežljivostjo. Samo 218 TIM 6 • 83/84 izdelavo začnemo tako, da profil preprišemo na lesen kvader, obdelavo nadaljujemo nato z dle¬ tom ali žago, ostrim nožem... ves potek dela pa seveda preko šablone preverjamo do željene oblike. Končna obdelava je predvsem poliranje, lakiranje, brušenje... do željene »popolne« glad- kosti konice. Sliki 3, 4. Tudi pravokotnost lepljenja je zelo važna za kasnejši lep in stabilen let modela. Pomagajmo si s šablonami, ki so opora med sušenjem lepila; upo¬ rabimo le kvalitetno in vodoodporno lepilo. Drugi zelo važen upor modela pri gibanju skozi zrak je upor med celotnim trupom in krilci modela ter seveda zrakom. Trup izdelamo običajno iz tr¬ šega papirja. Najkvalitetnejšega dobimo, če trak papirja ovijemo okoli gladkega lesenega valja ali konca plastične ali kovinske cevi,... mnogokrat si lahko zelo lepo pomagamo z ročajem metle. Snemanje tulca s cevi ali palice, odvisno pač kaj ste uporabili, si lahko olajšate tako, da tulec, cev... prej navoskate, prelakirate, potresete s smukcem... Obdelava zunanjega dela tulca, skoraj že trupa modela, ni le estetskega, lepotnega pomena, temveč tudi zelo važen postopek, kako preprečiti Slika 5. Pri izdelavi konice si pomagajmo s šablono, s katero med izrezovanjem konice preverjamo njeno pravilno obliko. Vedeti moramo namreč, da je konica tista, ki prva reže zrak in zato prva »odloča« o stabilnosti poleta. Za izdelavo uporabite mehak in zdrav košček lesa. dostop vlagi v papirnati trup modela. Seveda ima gladek trup tudi manjši zračni upor. Vlaga, ki se »naseli« v trupu modela, lahko negativno vpliva na stabilnost leta rakete, kajti kot posledica vlage se lahko pojavi zvijanje trupa, to pa lahko povzro¬ či, da postane model popolnoma neuporaben. Zaključna obdelava rakete pa obsega lakiranje in glajenje trupa, z namenom dati modelu lep izgled in maksimalno zmanjšati aerodinamični odpor modela. Za prvo lakiranje uporabite nitro lak in raz¬ redčilo v razmerju 60:40. To razmerje laka in raz¬ redčila namreč najlepše prodre v model. Čez dan, dva, ko je ta prva plast popolnoma suha, jo s finim raskavcem popolnoma zgladimo, ves po¬ stopek ponovimo nekako dva- do trikrat, tako da povečujete procent laka. Za zadnje lakiranje naj bo v »tekočini« le še 10 % razredčila. Kočno barvo prepuščam vam in vašemu okusu. Spomnite se le, da ni lahko najti modela v travi...! Za konec le še nekaj o zelo važnem delu modela— stabilizatorjih ali krilcih. Izdelajte jih kar se le da natančno iz ravnega koščka balse, lipovega fur¬ nirja, avio špera. Poleg gladkosti je kvalitetna pri¬ trditev zelo važna, kajti spoj s trupom je običajno zelo tanek, in prav ta spoj je podvržen velikim me¬ hanskim obremenitvam. Mnogokrat predvsem pri večjih modelih so zato krilca vlepljena v trup. (Pa¬ zite tudi na pravokotnost lepljenja, pomagajte si s šablono, postopek je lepo razviden iz skic, ki po¬ vedo več kot mnogo vrstic.) Upam, da bodo skice in tekst komu pomagali vsaj za nekaj metrov dvigniti doseženo višino, in to je končno tudi moj namen. TIM 6 • 83/84 21 9 IZDELAJMO ZA POUK KEMIJE IN VSAKDANJO RABO Breda Žerjal Skuhaj milo Odločili smo se, da si sami skuhamo milo. Recept in delo sta zelo enostavna, zato veselo na delo. 1. Delovna naloga Skuhaj natrijevo — trdo in kalijevo — mehko milo iz jedilnega olja ali svinjske masti in ustreznega luga oziroma hidroksida. Delovna naloga vsebu¬ je: izbiro materiala — kemikalij in ostalega pribora, navedbo delovnega postopka in foto zapis. 2. Material Posoda, v kateri boš kuhal milo. Lahko je kovin¬ ska ali steklena. 10ml belega jedilnega olja ali 10g masti — svinj¬ ske. 10 ml koncentriranega natrijevega hidroksida — NaOH. 10 ml koncentriranega kalijevega hidroksida- KOH. 5 ml etanola. Špiritni ali plinski gorilnik, lahko tudi električni ku¬ halnik ali magnetno mešalo z grelno ploščo. 3. Delovni postopek Priprava posode, v kateri boš kuhal milo Priprava kemikalij Mešanje kemikalij Praktična uporaba Ko si pripravil posodo, v kateri boš kuhal milo, in gorilnik, se odloči, katero milo boš kuhal. Če si se odločil za natrijevo (trdo) milo, delaj po naslednjem navodilu: Stehtaj natrijev hidroksid in olje ali mast ter odmeri etanol. Nato pomešaj olje Siika 1. Kemikalije — reagenti Slika 2. Način mešanja s paličko Slika 3. Način mešanja z magnetnim mešalom PIŠTOLA NA ELASTIKO 220 TIM 6 • 83/84 in natrijev hidroksid in dodaj etanol (alkohol). (Al¬ kohol dodamo zato, da se zmes dobro meša.) Zmes kuhaj tako dolgo, da nastane milo. Ves čas kuhanja počasi mešaj. Mešaš lahko s stekleno paličko ali z magnetnim mešalom (glej sliki 2 in 3). Postopek za pripravo kalijevega (mazavega) mila je enak, le da namesto natrijevega hidroksida uporabiš kalijev hidroksid. Kosi milo skuhal, ga operi v vodi, natopa ga upo¬ rabi za umivanje. TIM 6 • 83/84 221 Z malo truda si lahko izdelate pištolo, katere iz¬ strelek (krog iz papirja) leti tudi do 150 metrov daleč. Narejena je iz 5 mm debele vezane plošče. Šte¬ vilki 1 in 2 prikazujeta mesta, kjer so pripete re¬ zervne elastike. Številka 3 pa luknjd, v katero pripnemo elastiko. Način izstrelitve je narisan na skici a. Številki 4 in 5 kažeta mesto, kamor pri¬ pnemo krog, kadar ne streljamo. Za izstrelek je potreben 1 mm debel krog s polme¬ rom 3cm. V sredini mora biti še luknja, zaradi zraka med letom. Na rob kroga izrežete vdolbi¬ nico za elastiko. Želim vam veliko uspeha pri streljanju. Tomi Kordež Stabilizirani usmernik Temu stabiliziranemu usmerniku lahko menja¬ mo napetost od 0—30V. Prav zaradi tega ga lahko uporabimo pri eksperimentiranju. Vezje vsebuje tudi omejitev toka, ki nam pri napačni ve¬ zavi ali kratkem stiku zavaruje usmernik, pa tudi vezje, ki ga preizkušamo. S transformatorjem znižamo omrežno napetost na 26 V. To izmenično napetost usmerimo s pol- novalnim usmernikom in jo filtriramo s kondenza¬ torjem. Ta nam rabi kot akumulator energije za trenutne obremenitve — referenčno napetost do¬ bimo na zener diodi D5 (18V). To napetost vo¬ dimo na ojačevalnik (Ti, T 2 ), kjer jo primerjamo z izhodno napetostjo. To napetost pripeljemo preko tranzistorja T3 in upora R5. Izhodna napetost iz ojačevalnika preko upora R9 krmili tranzistorja T5 in T6, ki korigirata izhodno napetost. Tranzistor T4 pa nam rabi za omejitev toka. Ko padec nape¬ tosti na uporu R12 oziroma R13 doseže približno 0,9—1 V, se odpre tranzistor T4. Bazni tok tranzi¬ storja T5 se zmanjša, s tem pa tudi izhodni tok. Omejitev toka lahko s preklopnikom S2 nasta¬ vimo na 150 mA ali 1,5A. Tranzistor T6 je moč¬ nostni in pri nižjih izhodnih napetostih in večjih to¬ kovih toplotno zelo obremenjen. Zato ga moramo primerno ohladiti. Uporabimo lahko hladilnik iz Al-pločevine, debeline od 1—1,5mm s površino 250 cm 2 . Transformator za usmernik mora imeti sekun¬ darno napetost 26V (efektivnih). Ker takšnega verjetno ne boste mogli kupiti, vam predlagam, da previjete mrežni transformator za cevne spreje¬ mnike. Te transformatorje proizvaja pod oznako T58 A in T59A tovarna Real. Kupimo pa jih lahko sl.4 Vezava instrumenta sl. 5 Skala instrumenta sl.2 PloSčica tiskanega vezja M 1:1 222 TIM 6 • 83/84 skoraj v vsaki prodajalni z radio materialom. S tega transformatorja moramo odviti sekundarno navitje za gretje (debeljšo žico). Ostane samo primar, sekundar pa na novo navijemo z okoli 110—120 navoji z lakom izolirane bakrene žice premera 1 mm. Posamezne sloje pa moramo med seboj izolirati z izolirnim papirjem, ali pa premažemo žico z brezbarvnim lakom za nohte. Vsi upori so 1 /1 ali 1 /2 W, razen če ni drugače označeno. C1 2000|xF/40V ELKO C 2 10nF/20V ELKO C3 10(xF/30V keramični T1,T2 BC 216 (PNP) T3, T4 BC 214 (NPN) ali BC 107 T5 2N 1711 ali BC 219 T6 2N 3055 D1—D4 dvoamperska 60V diode ali po dve BY 235 paralelno za vsako D D 5 zener dioda 18 V, 0,5 W D 6 BY 235 S1 drsno stikalo (delovni kontakt) S 2 drsno stikalo (izmenični kontakt) S3 drsno stikalo (dva izmenična kontakta) V cevna varovalka 0,3 A T transformator 220/26 V 40— 50 W II indikatorski instrument, Iskra, 200uA, 1500 ohmov Jože Dobrun Končna stopnja HI-FI 50W Na shemi je končna stopnja ojačevalnika pri¬ bližne moči 50 W. Vhodna impedanca je 470 k; v prvem pogonskem delu delujeta tranzistorja BC 178 in 2 N 1893. Za krmiljenje izhodnih močnost¬ nih tranzistorjev sta uporabljena komplemen¬ tarna tranzistorja BC 141 in BC 161, za izhodna tranzistorja pa rabita dva močno popularna tran¬ zistorja 2 N 3055. S trimer-potenciometrom R3 500 K se nastavlja napetost na + točki elektrolit¬ skega kondenzatorja C7 na polovico napajalne napetosti. S trimerjem R11 nastavljamo mirovni tok izhodnih tranzistorjev na 50 mA. Tranzistor T3 montiramo na hladilnik izhodnih tranzistorjev; tranzistor T3 naj bo silicijev. Zvočniki naj imajo upornost 4 ohme ali več. TIM 6 • 83/84 223 Seznam materiala R1 — 82K R2 — 470 K R3 — 500 K (trim) R4 — 680 K R5 — 5,6 K R6 — 33 R R7 — 10K R8 — 820 r R9 — 6,8 K R10 — 560 R R11 — 250R (trim) R12 — 220 R R13 — 68K R14 — 220 K R15 — 220 K R16 — 0,5 R—5 W R17 — 0,5 R—5 W ELKO: C1 — 2,2 nF C2 — 10nF C3 — 680 pF C4 — 100 |iF C5 — 50 nF C6 — 0,1 (iF C7 — 2200 pF C8 — 5(iF TRANZISTORJI: T1 — BC 212 (BC 178); T2 — 2N 1893 (BCY 65E); T3 — BC 108 (107, 109); T4 — BC 141 (2 N 1893); T5 — BC 161 (2 N 2905); T6, T7 — 2 N 3055 (2 N 3773) Milan Topolovec Tranzistorski light show LS6T Naprava, ki jo bom opisal, je zaradi enostavnosti vezja in ker je delovanje tega vezja lahko razum¬ ljivo, namenjena amaterju začetniku. Izdelali ga bomo na ploščici tiskanega vezja velikosti 50x50mm, tako da omrežni transformator ne bo stal na tiskanem vezju. Tranzistor, ki ga uporabimo za krmilno stopnjo, je 2N3055 in ga lahko kupimo v vsaki trgovini z ra- diotehničnim blagom, vhodni transformator pa lahko dobimo v vsakem neuporabnem tranzistor¬ skem sprejemniku. Važno je, da je vhodna impe- danca nižja od izhodne. Približno to impedanco lahko ugotovimo z ohmmetrom, vendar pri tem ugotovimo le enosmerno uporabnost obeh navitij, ker ohmmeter obratuje z enosmerno napetostjo. Tranzistor pritrdimo na hladilno ploščico velikosti 50 x 40 mm, ki jo z vijaki pritrdimo na ploščico ti¬ skanega vezja. Potenciometer 200 ohmov najlaže dobimo v sta¬ rem neuporabnem TV sprejemniku. To je žični upor (kar pa ni nujno), namenjen uravnavanju ho¬ rizontalne frekvence pri TV sprejemniku. Light show je enokanalni, kar pomeni, da LS6T reagira le na eno tonsko frekvenco od 50 Hz do 10kHZ. To frekvenco, na katero light show reagi¬ ra, določa v tem primeru le vhodni transformator; s potenciometrom uravnavamo le občutljivost light showa. ž Delovanje Napajalno napetost dobimo s pomočjo omrež¬ nega transformatorja. Ker je ta napetost izmenič¬ na, jo moramo z diodo usmeriti. Diodo obrnemo tako, da tranzistor dobi pravilno napetost za delo¬ vanje v normalni aktivni zvezi. Ker je tranzistor NPN tipa, mora biti kolektorska napetost pozitiv¬ na. Žarnico vežemo med diodo in kolektor tranzi¬ storja tako, da je žarnica delovni upor, breme, tranzistorja. Emitor tranzistorja povežemo di¬ rektno z drugim koncem omrežnega transforma¬ torja, kjer ni diode. Vhodni signal pripeljemo preko vhodnega trans¬ formatorja in preko zaporedno vezanega upora na bazo tranzistorja, drugi konec vhodnega trans¬ formatorja pa direktno na emitor. Krmilna napetost Ube (napetost med bazo in emi- torjem) je lahko izmenična, vendar bo tranzistor začel delovati šele, ko bo Ube večja od pragovne napetosti tranzistorja, kar za ta tip tranzistorja pomeni, da mora biti napetost na bazi vedno večja za 1—2V od napetosti naemitorju. Ker je to sorazmerno visoka potencialna razlika, moramo 224 TIM 6 • 83/84 naravnavati kasetofon ali gramofon glasneje, da bo light show deloval, kar pa ni vselej ugodno. To pomanjkljivost reduciramo s postavitvijo upora 2k2, ki je vezan trimer potenciometru 10kohm zaporedno med bazo in kolektorjem tranzistorja. S tem dosežemo, daje napetost na bazi pozitivna že pred priključitvijo glasbe na light show (pred- napetost). To napetost naravnamo takole: s trimerjem dose¬ žemo, da žarnica, kadar na LS ni priključena glasba, ne sveti, kajti če bi bila napetost (eno¬ smerna) večja od pragovne napetosti, bi tranzi¬ stor deloval kakor enosmerni ojačevalnik in bi bil stalno bolj ali manj odprt, to pomeni, da bi prepuš¬ čal električni tok in da bi žarnica svetila. V takem primeru ni rečeno, da bi LS deloval. Napajalna napetost uporabljene žarnice je odvi¬ sna od sekundarne napetosti transformatorja. Sekundarna napetost transformatorja se lahko giblje od 6 do 14 V, tok pa je lahko velik do 2 A, kar pomeni, da pri 6-voltnih žarnicah uporabljamo eno 12 W žarnico. Vhod LS vežemo na izhod za zvočnik ali vzporedno z zvočnikom pri kasetofo¬ nu, radiu ali gramofonu. maketarstvo Letala brez orožja ni mogoče poslati v boj. Stroj¬ nice in njihove pokrove večkrat pomerimo in jih obrusimo do oblike, ki se popolnoma prilega trupu letala. Topovske cevi izdelamo sami. Klemen Grčar Mig 15 V prejšnji številki smo sestavili trupe in krila treh letal Mig 15. V tej številki pa bomo makete dokon¬ čali v treh zanimivih kamuflažnih shemah. Dokončajmo trup letala Na trup letala zalepimo krila pod kotom — 2°. S kitom zapolnimo razpoke med trupom in krili ter višinskim krmilom. Popolnoma suh kit obrusimo z vodobrusnim papirjem. Če smo pri sestavljanju dobro ostrgali stične ploskve na krilih in trupu, se krila tesno prilegajo trupu. Vsi tisti, ki želijo izdelati maketo češkoslovaškega Miga 15, bodo sestavljanje nadaljevali, nas pa, ki želimo izdelati udeležence korejske vojne, čaka dodatno delo. Vdolbina na notranjih krilnih smernikih je značil¬ nost Migov 15, ki so bili izdelani v Češkoslovaški. Če se krila že držijo trupa, bo delo malce neprijet¬ no. Odbrusimo notranje krilne smernike in iz tan¬ ke plastike izdelamo nove. Trdno zalepljene ob¬ likujemo do končne oblike. Trup je še popolnoma gol. Manjka mu VHF an¬ tena med kabino in trupom, majhen rilček na desni strani trupa, tik nad kontrolno loputo motor¬ ja, in obrušena antena na desni strani trupa. Slednjo zalepimo šele potem, ko smo prilepili podvozje. Pod anteno pritrdimo majhen štrcelj, kamor bomo kasneje prilepili žično anteno. Migu 15 UTI dodamo še manjšo VHF anteno. Podvozje Lopute prednjega kolesa so neprimerno obliko¬ vane. Načrt vam ponuja pravilno obliko loput, ki jih je potrebno izdelati iz tanke plastike. Na krila za¬ lepimo dele številka 27,29,31 in 33 z obrušenimi robovi. Deloma 27 in 31 dodamo manjša hidra¬ vlična vzvoda. Kolesa smo že obarvali umazano črno. S pomočjo skice zalepimo podvozje. Notra¬ njost loput obarvamo s sivo srebrno, hidravliko pa s sivo barvo. Sivo srebrna je tudi notranjost prista- jalno-vzletnih zakrile. LEGENDA K NAČRTU A — Letalo Mig 15 bis iz muzeja v Beijingu (Pekingu) B — Mig 15 UTI iraškega vojnega letalstva C — Kitajski Mig 15 1 — Oznaka severnokorejskega vojnega letalstva 2 — Oznaka iraškega vojnega letalstva 3 — Oznaka kitajskega vojnega letalstva 2 a — Oznaka na repu letala Barve r. — rdeča b — bela p — plava č — črna z — zelena o — oker ru — rumena si — siva ok — ožgana kovina sp — svetlo modra zs — zeleno siva ps — modro siva ssp — svetlo sivo modra toz — temno olivno zelena srr — svetlo rdeče rjava r TIM 6 • 83/84 225 226 TIM 6 • 83/84 Slika 1. Odprta kabina, radiokomunikacijska oprema v nosu letala in zračne zavore so novosti, ki jih izdela modelar sam. Zadnje podrobnosti na letalu Na krilih zalepimo zelo tanki, tri milimetre dolgi plastični niti. Skici B in C prikazujeta to^en položaj teh niti. Pozabiti ne smemo na pito cevi na desnih krilih, ki jih izdelamo sami. Te so ožje od original¬ nih in pazljivo obrušene v tanek zaključek. Nepotrpežljivi bodo zalepili kabino in dela bo konec. Z marljivejšimi pa spregovorimo o izdelavi odprtih kabin. Vsi, ki še niste uspeli pazljivo raz¬ poloviti pokrova kabine, ki je priložen sestavnim delom, poskusite vtisniti v prozorno PVC folijo ko¬ pijo. Ko smo uspešno ločili vetrobransko steklo od zadnjega dela steklenega pokrova, izdelamo po njegovi meri instrumente na instrumentalno ploš¬ čo. Iz različnih kosov plastike oblikujemo optični vizir, kompas in še to in ono malenkost. V prihod¬ nji številki bomo objavili fotografijo instrumentov v letalu Mig 17, ki pa so podobni instrumentom v le¬ talu Mig 15. Na koncu zalepimo vetrobransko ste¬ klo in robove zapolnimo s kitom. Mig 15 UTI je zahtevnejši. Nad instrumentalno ploščo inštruktorja moramo opasati tanko streši¬ co, nanjo pa zalepiti obrezano prozorno var¬ nostno steklo (del 35). Razgrete konice pincete vam bodo upogibale plastični trak v željeno obli¬ ko, vendar ne smejo biti prevroče. Ločni okvir ka¬ bine izdelamo iz debelejše plastične niti, ki jo upognemo preko svinčnika. Na tem priročnem kalupu okvir tudi obrusimo do željene debeline. Grbi, ki zaključuje aerodinamični lok, odrežemo gornji del in ga prilepimo na zadnji del kabine. Na¬ stalo luknjo zapolnimo s kitom in oblikujemo v pravilno obliko. S konico skalpela vrežemo brazdo v trup na mestu, kjer prilepimo tanko odpi¬ ralno ročico. Ročico pobarvamo rdeče, nahaja se na levem boku trupa tik pod pilotsko kabino. Slika 2. Topovska lafeta je spuščena. Tudi ta doda¬ tek bo potrebno izdelati doma. Korejski Mig 15 razkazuje svojo oborožitev. La¬ feto pritrdimo s štirimi debelejšimi nitmi na dno kabine. Na repu letala pa zalepimo zavorni loputi in dve hidravlični ročici, ki ti loputi odpirata in zapi¬ rata. Po opravljenem barvanju napeljemo še tanko žično anteno. Maskiranje Mig 15 severnokorejskega letalstva je srebrno aluminijaste barve, le na repu nosi rdečo progo. Nalepke v sestavljanki nudijo kokardo z belim po¬ ljem. Letalo, katerega maketo izdelujemo, pa je imelo neobarvano polje pod peterokrako rdečo zvezdo v plavo-belo-rdeči obrobi. Belo polje bo treba pazljivo prekriti s srebrno barvo. Številke in zvezde na levem boku so rdeče barve. Notranjost letala je sive barve. Radijsko-komunikacijska oprema v nosu letala je temno sivo srebrne barve. Topovi in lafeta pa so obarvani v različnih odten¬ kih temno kovinsko sive barve. V korejskem spopadu so sodelovala tudi letala ki¬ tajskega vojnega letalstva. Na teh so preizkusili več maskirnih shem. Kitajska oznaka je sestav¬ ljena iz rumeno obrobljene peterokrake zvezde in rumeno obrobljenih rdečih krakov. Na maketi je kitajska oznaka dolga 2,5cm. Naše letalo nosi »tigrasti« preplet treh barv. Temno olivno zelena je osnovna barva. Čeznjo potekajo proge zeleno sive (zs), ki jo dobimo tako, da temno olivno zeleni primešamo Vs sive barve. Tretja barva je plavo siva. Ta je nanešena v najtanjših progah in vse¬ buje svetle zelene tone. Robovi med barvami niso ostri. Mehak prehod med različnimi barvami bomo dosegli z zaporednimi nanosi različnih barv. Ob še svež nanos ene barve nanesemo nanos druge barve. S čopičem rahlo prelijemo barve. Enak rezultat dosežemo, če uporabimo TIM 6 • 83/84 227 Slika 3. Zeleno sivi tiger korejskega neba s kitaj¬ skimi oznakami. gostejšo barvo, ki jo nanašamo na z razredčilom premazano podlago. Tretja možnost pa je obre¬ zan čopič, s katerim pravokotno nanašamo barvo. Spodnji del trupa je svetlo modre (sp) barve. Če sledite našemu nadaljevanju tudi z de¬ janji, so vam ostale zvezde iz sestavljanke Mig 19. Uporabite jih kot osnovo za kitajske oznake. Kitajske oznake so trd oreh, vendar ne zadnji v našem nadaljevanju. Še trši so oznake iraškega vojnega letalstva. Trikotnik z zelenim poljem in črno obrobo nosi romboidno »osmico« z drobnim romboidom bele barve v spodnji pentlji »osmice«. Letalo je zgoraj svetlo rdeče rjave barve in svetlo rumene oker barve. Spodnje površine so sivo modre. Prehodi so prav tako medli. Notranjost je sive barve. Kabina je odprta in s sivo barvo obarvamo vse no¬ tranje okvirje pokrovov kabine. Na robove s flo¬ Slika 4. Mig 15 UTI je tik pred poletom. Pilota sta pri¬ pravljena. Varovalni zaslon na inštruktorjevi in¬ strumentalni plošči je domače delo. mastrom vrišemo tanko črno črto, ki ponazarja te¬ snila. Predelna stena v ustju zračnega jaška je svetlo rdeče rjave barve. Zunanje stene pa imajo 2 mm širok rob enake barve na srebrni podlagi. Za konec še nekaj podrobnosti. Opozorilni štrclji na krilih, ki jih označuje puščica na skici B, so rdeče barv. Pozabiti ne smemo na pozicijske luči, rdeče na levem in zelene na desnem krilu. V pri-. hodnji številki se bomo seznanili z dvema nasled¬ nikoma Mig 15. Prvi bo sovjetski Mig 17 PF, drugi severnovietnamski Mig 17 F. Vse modelarje vljudno vabimo, da nas v pismih povprašajo o tem in onem iz sveta letalskega ma- ketarstva. Z veseljem bomo odgovorili na vaša vprašanja, predvsem pa poizkušali odgovoriti na posamezna vprašanja o sestavljanju maket. V »Nasvetih za modelarje« boste našli odgovore na svoja vprašanja. Iraški Mig 15 UTI čaka na češkoslovaškem letališču na generalno popravilo. 228 TIM 6 • 83/84 »079« z devetimi zmagami zaslužno počiva v letalskem muzeju v Beijingu (Pekingu). V egiptovskem vojnem letalstvu se piloti kadeti še vedno uče na Migih 15UTI. Pilotom je treba pomagati. Tudi v letalstvu Nemške demokratične republike. TIM 6 • 83/84 2 29 mladi kmetijei Franc Vidic Vpliv delovnih razmer in pridelovalnih postopkov na stabilnost traktorja Izbira stojišča za privlačevanje lesa z vitlom — Nasproti lesu in terenskim oviram mora traktor stati čim više, s tem zmanjšamo možnost čel¬ nega zatikanja lesa pri privlačevanju, dina¬ mičnih sunkov na traktor in dviganja pred¬ njega dela traktorja. — Stojišče traktorja mora biti izbrano tako, da z vrvjo zajamemo določeno količino lesa, ki ustreza vlečni sili vitla in stojnosti traktorja. — Traktor ne sme stati na robu brežine ali večje strmine, ker ga lahko nenadni ali večji sunek potegne po brežini vzvratno navzdol, lahko pa se celo udre brežina ali se traktor vzvratno prevrne. — Stojišče traktorja mora biti izbrano tako, da je po zbiranju omogočeno varno speljavanje glede na terenske ovire in obstoječi gozd. — Stojišče moramo prilagoditi temu, da s privla¬ čevanjem lesa ne bomo preveč poškodovali rastočega mladja in drevja. — Če bomo les privlačevali po strmini navzgor, je priporočljivo, da postavimo traktor pred močnejše rastoče drevo ali panj. Ustavljanje traktorja Praviloma ustavljamo traktor na ravnem delu vlake ali terena. Če ustavljamo traktor na nagnje-' nem terenu, moramo: — ustaviti motor, — pustiti vklopljeno menjalno ročico, — aktivirati ročno zavoro, — spustiti zadnjo hidravlično desko na tla. Traktorja, ki ima slabe zavore, ne smemo ustav¬ ljati na nagnjenem terenu. Preden traktorist se¬ stopi s traktorja, mora preveriti zaporedje nave¬ denih opravil in šele nato zapustiti traktor. Traktor, ki bo dlje časa stal na nagnjenem terenu, naj bi v smeri možnega gibanja imel pred sabo Slika 10. Kako postavimo traktor v položaj za privla¬ čevanje lesa z vitlom: čim više, da bo vrv vedno v zraku 230 TIM 6 • 83/84 določeno oviro, na primer panj, drevo, kamen itn. Traktor, ki ga parkiramo za dlje časa, mora stati na ravnem. Privlačevanje lesa z vitlom — Les moramo privlačevati tako, da se vrv navija na boben vitla v smeri vzdolžne osi traktorja; — če privlačujemo poševno po pobočju, mora traktor stati pod slojnico, na kateri je les; — praviloma ne smemo nikoli privlačevati lesa tako, da stoji traktor v smeri slojnice, pri čemer vlačimo les navzgor — poševno proti vitlu. Če se temu ne moremo izogniti, moramo upora¬ biti smerni kolut, s katerim usmerimo vrv v smeri traktorja ali navzgor; — če les pri privlačevanju zadene ob oviro, ga je treba preusmeriti, nikakor pa ne sme traktorist zaporedno vklapljati sklopko s povečanimi obrati motorja, češ da bo z dodatnimi dina¬ mičnimi sunki povlekel les izza ovire. Tako delo je zelo nevarno. Za manjše premike lahko tovor preusmerimo tudi z drsno verižico ali s škripcem, kar je najbolje; — zelo nevarno je privlačevanje po padnici navzdol, po večjih nagibih. Na drsnih tleh ali če je les iglavcev sveže olupljen, lahko les zdrvi proti traktorju. Les, ki ga vleče vitel, lahko sproži tudi večje kamenje, debelejše veje ali druga debla, ki lahko poškodujejo traktor, traktorista ali njegovega pomočnika. Mnogo varnejše je privlačevanje poševno na osnovni nagib terena. Traktor mora v takih primerih stati zunaj smeri samotežnega gibanja lesa; — privlačevanje lesa z visoko montiranim vitlom povzroča močno dviganje prednjega traktor- jevega dela. Če moramo v tem primeru izvleči večjo količino lesa, je priporočljivo traktor utr¬ diti. elektronika za mlade Vukadin Ivkovič Tri zanimive napravice Rezervno napajanje V mnogih napravah, ki jih imate doma, predvsem v raznih radioaparatih, kažejo čas digitalne ure, ki jih napajajo iz omrežja raznih usmernikov. Kadar pa elektrike zmanjka, kar ni tako redko, se te ure ustavijo. Ko se elektrika zopet pojavi, kažejo na¬ pačen čas. Da do takih pomot ne bi prihajalo, bomo digitalnim uram dodali napravico za re¬ zervno napajanje. S pomočjo te napravice bomo omogočili digital¬ nim uram nepretrgano delovanje, tako da nam bodo vedno kazale pravi čas, tudi kadar bo elek¬ trike zmanjkalo. Napravica je zelo enostavna, tako da jo lahko naredi prav vsak bralec Tima. Med digitalno uro in stabiliziranim izvorom nape¬ tosti, ki napaja uro (v našem primeru je to nape¬ tost +■ 5V), je dioda D 1, vzporedno z njo pa je vezan krog baza — kolektor PNP tranzistorja. Ba¬ terija za rezervno napajanje je vezana na emitor preko diode D 2. Dokler je v omrežju napetost, napaja digitalno uro stabilizirani izvor napetosti 5V, tranzistor T pa je ta čas zaprt. Baza tranzistorja je bolj pozitivna kot kolektor. Tisti hip, ko pa zmanjka elektrike v omrežju, postane tranzistor T prevoden, tako da digitalno uro napaja baterija. Ko se elektrika zopet pojavi, postane tranzistor neprevoden, tako da uro napaja elektrika iz omrežja. Elemente vezja napravice za rezervno napajanje moramo izbrati glede na porabnik. Če, na primer, porabi digitalna ura do 350 mA (miliamperov toka), vzamemo tranzistor BO 313 (El), BY 33 (ISKRA), BY 213P, BY 124P, N 4001 (El) ali kakšen drug. Halo — dežuje Napravo »Halo — dežuje, zaprite okna in vrata, poberite perilo« bomo naredili za uporabo v go¬ spodinjstvu. Pogosto se nam namreč zgodi, da oprano perilo, ki se suši na vrtu ali balkonu, zopet TIM 6 • 83/84 231 »opere« dež. Če smo pozabili odprto okno, nam dež lahko zmoči tudi del sobe. Napravica »Halo — dežuje« je sestavljena iz enega tranzistorja, 9V baterije, releja, dveh upo¬ rov, žarnice ali električnega zvonca in TIM sen¬ zorja (čutila). Na sliki 79 je prikazana vezava napravice. Tran¬ zistor T je vezan v vezavi s skupnim emiterjem. Krog baze tranzistorja je v normalnih pogojih odprt. Baza je priključena preko TIM-čutila in upora 10kQ na negativni pol baterije. Tim-čutilo prevaja elektriko le, če nanj pade kapljica dežja ali pa njegove kontakte premosti velika vlažnost zraka. Kadar se to zgodi, postane TIM-čutilo pre¬ vodno, zato se zapre krog baze tranzistorja, skozi katerega teče sedaj šibek tok, ki na kolektorju povzroči velik tok, ki sproži rele. Rele pa vklopi znak za dež, pa naj bo to vidni znak z žarnico ali pa slišni, z električnim zvoncem. Vse dele, razen TIM-čutila, lahko kupimo v naših trgovinah. TIM-čutilo bomo naredili sami, več načinov ozi¬ roma oblik pa je prikazanih na slikah 80 a, b, c in d. Osnova je ploščica iz izolacijskega materiala, plastike ali pertinaksa. Na ploščico pritrdimo dve kovinski oblogi, ki se ne smeta dotikati, med njima naj bo približno 1 milimeter razmika. Obloge lahko naredimo iz staniola, ki ga izrežemo v taki obliki, kot je na sliki 80 a ali b. Pomembno pri čutilu je, da je razmik med obema oblogama čim daljši in na čim večji površini, tako da ga zadene že prva kap¬ ljica. Širina osnovne ploščice naj bo okoli 10 cen¬ timetrov, dolžina pa 20 centimetrov. Staniol lahko narežemo tudi na trakove, ki jih vzporedno položimo na ploščo, nato pa zvežemo posebej vse parne in posebej vse neparne, kot vi¬ dimo na sliki 80 c. Najbolje pa je, če naredimo TIM-čutilo iz kaširane ploščice — pertinaksa, enako kot delamo ploščice za tiskana vezja (slika 80 d). TIM-čutilo postavimo na zunanjo stran okna ali na balkon in ga s tanko izolirano žico povežemo z Slika 80 napravo. Na žico namestimo še stikalo, sicer nam bo naprava signalizirala dež ves čas dežja. Čim padejo prve kaplje dežja, jih nekaj pade tudi na razmik med obema kovinskim oblogama TIM-ču¬ tila in zaprejo krog baze, skozi katerega nato teče električni tok. Ta, sicer šibek tok pa povzroči močan tok na kolektorju, ki sproži- rele Re, ki s svojimi kontakti vključi dodatni krog za opozorilo. TIM-čutilo bo bolj občutljivo, če ga pomočimo v raztopino kuhinjske soli in nato dobro posušimo. To moramo ponoviti po vsakem dežju. »Halo — dežuje« s tako pripravljenim TIM-čutilom lahko postane zelo občutljiv na vlago. Tedaj lahko že majhna prisotnost vlage sproži napravo in nas opozori. Z elementi, ki imajo vrednost kot na sliki 79, in samo eno kapljo dežja med oblogama do¬ bimo na kolektorju tok okoli 20 mA. Naprava je preizkušena s tranzistorjem AC 550 in standard¬ nim relejem upornosti 500 ohmov. Z uporabo bolj občutljivega releja lahko pogonsko napetost zmanjšamo na 6 oziroma 4,5V ali celo manj. Tranzistor AC 550 je tip PNP, ki ga že dolgo po¬ znamo. TIM-čuvaj Izdelali bomo napravico, ki nas bo opozorila, če bo nekdo nepovabljen odprl okno, vrata, vrata v kleti, avto ali čoln. Opozorila nas bo tudi, če bo šel nekdo skozi odprta vrata, ali pa vstopil v šotor ali dvorišče. Poleg tega lahko z nekaj domišljije po¬ stane tudi zabavna igrica, saj nas lahko opozori, če nekdo vzame igračko, kolo ali podobno brez našega dovoljenja. 232 TIM 6 • 83/84 Slika 81 Tudi ta naprava uporablja le en tranzistor, ki je enak kot v napravici »Halo — dežuje«. Vezje je na sliki 81. Tranzistor je vezan tako, kot vidimo na sliki, v krogu s skupnim emitorjem. Baza nima glede na emiter nikakršne napetosti, ker je z njim kratko- stično vezana preko tanke žičke, ki povezuje točki A in B. Negativni del baterije, ki pelje preko upora 50kQ, nima nobenega vpliva, le obremenjuje izvor napetosti, ta tok pa je manjši od ene petine miliampera, tako da ga lahko zanemarimo. Če pa se prekine stik med točkama A in B, potem dobiva baza napetost preko upora, posledica je dvig toka v kolektorskem krogu na 15mA, kar je dovolj, da sproži rele Re, ki preko svojih kontaktov zapre krog za opozorilo. Tudi tu lahko zmanjšamo pogonsko napetost z 9 V na 6 ali 4,5V, če upora¬ bimo bolj občutljiv rele. TIM-čuvaj lahko uporabimo v različne namene, najbolj značilna vrsta uporabe pa je zaščita pred vlomom. Če napeljemo tanko bakreno žičko, premera 0,05 ali 0,1 milimetra, nekajkrat preko okenskega okvirja ali kako drugače, bo to, prak¬ tično nevidno žico strgal vsak človek ali predmet, ki vstopa in tako sprožil alarm. Med točki A in B lahko damo namesto tanke žičke tudi stikalo, ki se, na primer, prekine, ko nekdo odpre vrata ali okno in tako sproži opozorilo. inovator V tej številki Tima so opisane tri napravice za praktično uporabo. Napravice so zelo enostavne in tudi poceni, tako da jih bo z lahkoto naredil vsak bralec Tima. Naloga Od mladega inovatorja pričakujemo, da bo z upo¬ rabo le enega tranzistorja PNP ali NPN in ostalih potrebnih delov naredil podobno praktično na¬ pravico in jo poslal uredništvu Tima. Uredništvo bo popolne izdelke ali njihove slike z natančnim opisom delovanja in uporabe pregledalo, naj¬ boljše avtorje pa bomo nagradili s kompletom delov za TIM-čuvaj! Matjaž Zupan Uporaba sončne energije Dodatno ogrevanje Našo napravo za ogrevanje sanitarne vode s sončno toploto počasi izpopolnjujemo in izboljšu¬ jemo. Sedaj so dnevi hladni in tudi tedaj, kadar sonce greje, je prešibko, da bi segrelo vodo do 60°C. V takih primerih bomo vodo morali dodatno ogreva¬ ti. Seveda za take-primere ne bomo kupovali po¬ sebnega, ločenega bojlerja. Vodo bomo dogre- vali kar v rezervoarju za vodo, ki jo sicer greje sonce. Pri sistemu, kakršnega smo opisali že v prejšnjih številkah Tima, spremenimo le rezervoar. V tega moramo namreč namestiti še dodatno napravo za ogrevanje vode. Spodnji del rezervoarja (s prostornino 300 do 400 litrov) ostane enak — prav na dnu dotok hladne vode in nad njim izmenjevalnik toplote, ki je pove¬ zan z zbiralnikom sončne toplote. Kot že vemo, je za ta krog potrebna črpalka v primeru, če so sončni zbiralniki više od rezervoarja, sicer pa ne. Voda se ob izmenjevalniku segreva in dviguje. Tako je najtoplejša voda na vrhu, tam pa je tudi iztok s priključkom na hišno napeljavo za toplo vodo. Kadar pa voda v zgornjem delu rezervoarja ni do¬ volj topla za naše potrebe, jo še dodatno segre¬ jemo. V ta namen vgradimo v gornji del rezer¬ voarja eno naslednjih naprav: 1. Električni grelec, ki je tak kot v navadnih elek¬ tričnih bojlerjih, kakršne imamo večinoma doma. TIM 6 • 83/84 233 Rezervoar z izmenjevalnikom toplote za sončno to¬ ploto (spodaj), dodatnim električnim ogrevanjem in izmenjevalnikom toplote, vezanim na kotel central¬ nega ogrevanja (zgornji). 2. Izmenjevalnik toplote, priključen na kotel na trdna goriva (premog, drva). Isti kotel ponavadi uporabljamo tudi za centralno ogrevanje. 3. Izmenjevalnik toplote, priključen na kotel na tekoča goriva (kurilno olje, mazut, plin). Tak kotel žal rabi naftne derivate, ki nam jih stalno primanj¬ kuje, pa še uvažati jih je treba. Boljši pa je od kotla na trda goriva, ker v trenutku, ko je voda dovolj topla, enostavno zapremo dotok goriva, premog ali drva pa zgorijo do konca, pa čeprav toplote ne potrebujemo več. Zato ga lahko uporabljamo tudi poleti, ko centralnega ogrevanja ne rabimo. Najboljša pa je naslednja inačica: 1. Za zimske dni greje vodo v rezervoarju topla voda iz kotla na trda goriva, ki oddaja toploto v izmenjevalniku toplote. 2. Za toplejše dni je vgrajen dodatni električni grelec. V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja tudi toplotna črpalka, o tej pa več prihodnjič. Seveda pa moramo imeti za dogrevanje ustrezno avtomatiko. Vklopimo jo le v hladnejših dneh, ko verno, da sonce vode ne bo dovolj segrelo. Imeti mora termostat, tako da se dogrevanje vklopi, ko pade temperatura vode pod nastavljeno vrednost in se zopet izklopi, ko se voda segreje do željene temperature. Izmenjevalnik toplote je vezan na kotel preko čr¬ palke, ki pa se sme vklopiti šele tedaj, ko je tem¬ peratura vode v kotlu dovolj visoka, na vsak nači n pa mora biti višja od temperature vode v rezer¬ voarju, sicer bi vodo v rezervoarju ohlajali name¬ sto greli! Povejmo še to, da tudi pri nas podjetja že izdelujejo take in podobne rezervoarje in tudi druge potrebne naprave (Gorenje, TAM-TVT, IMP itd.). timova fantastika VVilliam F. Nolan Alternativni svetovi Montyja VVilsona Prevedel Žiga Leskovšek Čeprav je bilo videti, da se nahajam v istem svetu, sem vedel, da ni tako. Datum je bil pravi: junij 1990. In Chicago je bil po¬ doben Chicagu. Le nekaj stvari je bilo narobe. Bil sem v baru na Michiganu in srebal krvavo Mary, ko sem začel sumiti, da sem se znašel v al¬ ternativnem svetu. Natakarje govoril o lunarni bazi, katero smo rav¬ nokar postavili in kako ne bo dolgo trajalo, da bo človek stopil na Mars. Vsakdanje zadeve. Toda nato je dejal: »Prekleta škoda, da sta se Armstrong in Aldrin smrtno ponesrečila na Luni. Moralo bi se jima po¬ srečiti.« No, to pa ni bilo v redu, saj je polet Apolla uspel v vseh pogledih. Hudiča, saj sem celo govoril z Armstrongom na Floridi, šest mesecev po misiji. Tudi sam se ukvarjam z vesoljskimi poleti, saj imam z NASO sklenjeno celo manjšo pogodbo. Med drugim izdelujem majhne zatiče, katere vgrajujejo v noge lunarnega modula. Zato sem bil presenečen nad tem, kar je možak govoril. Toda nisem se prepiral z njim. Ne razbu¬ rim se zlahka. Pri vesoljskih raziskavah moraš svoja čustva krotiti. V Chicagu je več manjših parkov. Eden od njih je posvečen trem vesoljcem, ki so v začetku 1970. leta pristali na Luni. Imenuje se Apollo park. Vzel sem taksi in se odpeljal pogledat spomenik. V mojem svetu so nad spominsko ploščo v čast prvega poleta na Luno v bronu upodobljeni Arm¬ strong, Aldrin in Collins. V tem svetu so bili upo¬ dobljeni trije drugi fantje. Bil sem v alternativnem svetu. Sem človek širokega pogleda in lahko sprejmem prav vse. Vedno sem bil pripravljen sprejeti dej¬ stvo, da v našem univerzumu obstajajo alterna¬ tivni svetovi. Sam pa se seveda nisem še nikoli znašel v katerem od njih. 234 TIM 6 • 83/84 Želel sem se prepričati in sem zato preveril nekaj stvari. Odkril sem, da je Robert Kennedy nasledil John¬ sona na predsedniškem položaju. Shirhanova krogla je zgrešila. Kalifornijo je prizadel tisti po¬ tres, katerega so se okoli leta 1968 vsi bali. Zbri¬ sal je Los Angeles in večino San Francisca. Za¬ deva z Vietnamom je bila zaključena, ko je Ken- nedy poleti 1969 ukazal splošen umik. Toda saj razumete, zakaj sem bil prepričan, da sem se znašel v alternativnem svetu. Shrljivo pa je postalo, ko sem pomislil nase. Mene samega, ki bi moral živeti v tem svetu. Ali sem še vedno živel v Shorehurstu v River Forestu? Sem bil še vedno poročen? Da, na obe vprašanji. Imeni sta bili na nabiralniku. Gospod in gospa Montgomery K. VVilson. Toda kaj naj bi počel s tem? Nisem mogel vendar vkorakati in se predstaviti samemu sebi. Da bi lahko živel v tem svetu, sem potreboval novo ime in nov obraz. Toda za to sem potreboval denar. V svoji denarnici pa sem imel šamo dvajset dolarjev. Ponarediti bi moral nekaj čekov z ime¬ nom Monty VVilson., Skratka tvegati. Mislim, da bi se vse kar v redu razrešilo, če me ne bi začela zanimati katastrofa na Luni in ne bi v knjižnici prebral poročila. Takrat sem se zavedel resnice. Dejanski vzrok nesreče je bil ta, da se je sesedla noga lunarnega modula. Zatič se je pre¬ lomil. Moj zatič. Ne, nihče ni krivil Montgomeryja K. VVilsona. Hladnokrvno je izjavil novinarjem, da je bil kot, pod katerim je noga udarila ob skalo, prevelik in da bi se zlomil vsak zatič. NASA je podprla nje¬ govo izjavo. Toda jaz sem vedel, da laže. Moj zatič se ne bi prelomil pod nobenimi pogoji. Kar je preprosto in jasno pomenilo, da Monty VVilson ni opravil svo¬ jega dela. Bil sem morilec. Ubil sem Neila Armstronga in Buzza Aldrina. To dejstvo je vsaj razrešilo problem, kaj naj bi počel v tem svetu. Bil naj bi Montgomery VVilson. Najprej pa sem seveda moral izločiti svojega dvojnika. To ni predstavljalo nobenih težav. Dva večera sem zasledoval samega sebe, ko sem odšel iz stanovanja. Nato sem tretji večer v temi uporabil nož in pokopal truplo. Nobene krivde nisem obču¬ til, saj sem vedel, da sem kaznoval morilca, ki bi se drugače izognil kazni. To je bil dolg, ki sem ga dolgoval družbi. Stvari so gladko napredovale. Brez težav sem se stopil z novim svetom in moji ženi se ni niti sanja¬ lo, da bi bilo kaj narobe. Zdaj, ko pišem to, pa je težava le v tem, da me zadnjih nekaj večerov zasleduje nek moški. Seveda vem, kdo je. Monty VVilson. In prepričan sem, da me hoče ubiti. timovi oglasi PRODAM stereo kasetni vvalkman Venturer. Cena je 4000 dinarjev. Star je dva meseca. Franci Hribar Brejčeva 17 61230 Domžale KUPIM bencinski motorček Cox baby bee 0,8 ccm. Cena naj ne presega 200 din. Jože Seti na Vikrče 10 61211 Šmartno pod Šmartno goro 180 E, 100 E ter kondenzatorje: 40 p (1 kos), 5 N (5 kosov), 27 p (1 kos), 120 p (2 kosa). Andrej Cizej Prapretno 51 61430 Hrastnik UGODNO prodam transformator 2 x 20 V 2 A/200 W, zelo primeren za napajanje končne stopnje ojače¬ valnika. Prodam še reflektorsko žarnico 150W ter VARTA MERCURY nemške baterije 1,4V za digi- tronske ure. Andrej Jakšič Bratov Blanč 5 61210 Ljubljsna-Šentvid KUPIM integrirano vezje TDA 2002. Za uslugo poda¬ rim nekaj tranzistrojev. Prodam pa antenski ojačevalnik TAO 2074 ter usmernik 24 V 70 mA. Borut Klanjšek Dol 246 a 61431 Dol pri Hrastniku KUPIM lakirano žico za navitje 0 0,3 mm in 0,1 mm. Dolgi naj bosta vsaj 2 m. Kupim tudi tranzistor BFJ-17 ali 2 N 3866 in upore: 5,6 k (2 kosa), 4,7 E, PRODAM večje število sestavljenih plastičnih maket letal, načrt za jadralni letali A1 GALEB 2 in G17 ter stereo gramofon ISKRAFON 2005. Sašo Krašovec Cesta talcev 15 64000 Kranj PRODAM radioamaterski UKV primopredajnik (KIT) za 144—46 MHz. Ima možnost uporabe FM, AM in CW področja. Moč oddajnika 1—10W. Preverjena samogradnja. Prodam tudi odličen ojačevalnik TIM 6 • 83/84 235 moči 60 W (sinus) ter par dvosistemskih zvočnikov ITT (30/60 VV). Dejan Gabrič Žužemberk 200 68360 Žužemberk tel. (068) 84-117 PRODAM dve lokomotivi za ozkotirno železnico po HO sistemu in elektronski fliper SPACE SHOOT, star 1 leto, z novo baterijo. Aljoša Romih Pucova 2 63000 Celje tel. (063) 21-196 popoldan KUPIM načrt makete vlačilca BUGSIER 3. Žarko Ribič Kvedrova 9/b 68290 Sevnica tel. (068) 81-294 popoldan PRODAM kompleten modul za NF predojačevalnik: predojačevalnikza gramofon (MG), predojačevalnik za barvo tona (visoki, nizki) z vsemi potenciometri in usmernik (IL 723, vse na eni ploščici). Prodam tudi ves ostali elektronski material. Albin Rožman Mota 39 69240 Ljutomer PRODAM motorček 1,5ccm z eliso in nekaj goriva in plastičen trup — premer krila za ta model je 2,6 m. Cena po dogovoru. Janez Vrečič Dobrna 60 63204 Dobrna IZDELUJEM light-shovve, stabilizirane regulacijske usmernike za različne tokove. V ohišju ali brez. Izde¬ lujem tudi NF ojačevalce. Bojan Bunič C. V Hotinje 62204 Miklavž PRODAM 8-kanaino postajo SANVA STAC 4 z bate¬ rijami Ni-Cd in polnilcem. Niko Kralj Prekomorskih brigad 4 65290 Šempeter pri Novi Gorici tel. (065) 31-525 KUPIM načrt za walkie-talkie z dometom 4—6 km in vvalkie-talkie z dometom okoli 20 km. Kupim tudi načrte za elektronske igrice. Tinči Goršek Migojnice 81 /d 63302 Griže tel. (063) 707-245 PRODAM RC jadralno letalo (podobno Beti). Model je v celoti izdelan in prekrit z balso (tudi krila). Po¬ barvan je z rumeno modro barvo. Razpon je 200cm. Cena po dogovoru. Slavko Šrok Ul. Šantlovih 32 62000 Maribor tel. (062) 27-230 PRODAM nesestavljen model Mc’Donnel Douglas RF-4e Phantom II firme Revell v merilu 1:32. Na voljo imam tudi nekaj katalogov Heller, Monogram, Airfix, Revell (starejši letniki). Avgust Kladušek M. Pijade 25 61000 Ljubljana tel. (061) 445-162 dopoldne tel. (061) 328-501 popoldne KUPIM integrirani vezji NE 5044 in MC 3357 ter sta¬ bilizator 78 L06 ali pa 7806. Kupim tudi filter SDF 455D ali pa katerikoli drug medfrekvenčni filter za 455 kHz. Prodam pa 4 TRANZISTORJE TIPA BC 108B in 1 TRANZISTOR BC 219. Prodam tudi potenciometer z upornostjo 100 k in logaritmičnim potekom. Gorazd Hribar Lukovica 62 61225 Lukovica NUJNO kupim nov ali dobro ohranjen trup jadral¬ nega letala ASW19A. Prodam pa motor za avtomo¬ bilček Picco 13,7ccm. Kupim še 2 motorja za dvostopenjsko raketo, vsak do 20 NS. Luka Lukšič Kristanova 32 68000 Novo mesto tel. (068) 20-466 PRODAJAM razne ladijske, letalske in radioamater¬ ske načrte. Marjan Vrabl Mariborska cesta 87 62342 Ruše PRODAM 2 ploščici za vvalkie-talkie iz Tima 10, let¬ nik 82/83 s prispajkanimi elementi (manjkajo samo dušilke). Vsi elementi so popolnoma novi. Priložim pa tudi 2 stikali, 2 zvočnika in 2 anteni. Robert Golob Šentilj 117/a 62212 Šentilj PRODAM brezhibno SANWA 2-kanalno napravo za daljinsko vodenje. Mitja Zupan Nomenj 5 64264 Bohinjska Bistrica (061) 317-618 PRODAM RC visoko sposobno jadralno letalo. Raz- petina kril E20cm. Cena po dogovoru. Slavko Šrok Ul. Šantlovih 32 62000 Maribor tel. (062) 27-230 PRODAJAM razne sheme: detektorji, usmerniki, ojačevalniki od 1—200 W, oddajniki, predojačeval- niki, mešalniki signalov in 20 preizkušenih shem. Kupim pa knjigo »Tranzistorske priročne tabele«. Matija Giuhodedov Jezerska 1 64226 Žiri tel. (064) 69-291 236 TIM 6 • 83/84 ROOAM llght show 4 x 1 kW in 3 x 1 kW profesional (Integrirana izvedba), stabilizirane usmernike 0—40V/0—2A, 2—40V/4A In 0—'I5V/0,5A; elek¬ tronske monotone orgle (elektronski del); interfone (s pozivom, brez poziva), elektronske slavčke, spaj¬ kalnik THS11 (elektronsko reguliranje temperature) z neuničljivo železno konico 24V/60VV. KUPIM pa oddajniškl In sprejemniški kristal za 27 MHz (par) ter C-MOS 4553 in ICM 7106 (LCD dri- ver), Pišite za cene, ter še za ostale izdelke iz Tima ali Sama. Ludvik Uhan Drska 3 68000 Novo mesto POCENI izdelujem tiskana vezja po foto postopku. Za vezja Iz Tima navedite letnik, številko in stran. Za ostala vezja priložite shemo, narisano s tušem na paus papirju. Za serije popust. Dobite pa lahko tudi načrte In ploščice tiskanega vezja za: Detektor me¬ tala — globina do 60cm; VU meter-llnljski (12 LED, UAA 180), slntellzator zvoka z univerzalnim SN 76477 ter brezžični mikrofon. Dobava takoj. Sandi Jager Draplnova 18 63000 Celje tel. (063) 33-690 POCENI prodam kompletno maketo železnice veli¬ kost 170x 120cm, 3m tirov, 2 tunela. Tel. (063) 35-708 popoldan. Amand Papotnik Leseni relief Drobnjarije Kam shranjevati ključe? Odgovorimo lahko, da na ustrezno mesto. Torej poglejmo! Na (opažno) desko s kronsko žago z več listi na¬ vrtajte luknje. Kako? 1. V zgornjem delu izrežite krožni kolobar 2. Pri vseh drugih pa samo do polovice debeline deske 3. V središčno luknjo prilepite lesene čepe 4. Na steno montirajte nosilo za ključe s stensko obeso. Če imaš lesene dele (kocke, kvadre, krogle itd.) in če jih več ne potrebuješ za ustvarjalno igro, lahko prisluhneš našemu nasvetu. Nalepi jih na leseno podlago. 1. Upoštevaj razmestitev 2. Misli na kompozicijo 3. Razmisli, kje boš dekoracijo namestil TIM 6 • 83/84 237 PRAVILNIK ZA TEKMOVANJE Z JADRALNIMI VODNIMI MODELI NACIONALNIH RAZREDOV 1 . 0 . SPLOŠNA DOLOČILA ZA IZDELAVO MODELA 1.1. Model mora po svojem zunanjem izgle- du, ličnosti izdelave, materialu in barvi imeti značaj nekega ladijskega modela. 1.2. Model poganja veter s pomočjo jader. 1.3. Prepovedani so vsi električni in mehanič¬ ni pripomočki za krmarjenje modela in pritezanje Škot v času od starta do cilja. 1.4. Prepovedane so vse naprave izven mo¬ dela, s katerim bi lahko upravljali model v času od starta do cilja. , 1.5. Vsi modeli so opremljeni s številko in znakom razreda. 1.6. Znaki za izmero so označeni s črto debe¬ line 3 mm. 1.7.0. Na jamboru, na mestu, kjer je spodnji rob zgornjega priveznega trikotnika jadra, je zgornji rob znaka (črne črte). 1.7.1. Na jamboru, na presečišču podaljška zgornjega roba burna, je zgornji rob znaka (črne črte). 1.7.2. Na bumu, na presečišču podaljška zad¬ njega roba glavnega jadra, je prednji rob znaka (črne črte). Širina črte (3 mm) se razteza od te točke proti kraju burna. 2.0. PRAVILA ZA IZDELAVO MODELA RAZREDA »G« 2.1. Največja dovoljena dolžina trupa je L= 750 mm. 2.2. Največja dovoljena skupna površina ja¬ der je 0,21 m 2 . 2.3. Prednji rob kobilice (plavuti) je lahko nav¬ pičen ali nagnjen proti krmi. Nobena nižja točka prednjega roba kobilice (pla¬ vuti) ne sme biti pomaknjena naprej od odgovarjajočih višjih točk. 2.4. Največji premer jambora in burna je 12 mm. 2.5. Stranice priveznih ogelnih plošč jadra in floka ne smejo biti daljše od 12 mm. 2.5.0. Površina jader je sestavljena iz površine glavnega jadra, površine floka in more¬ bitne površine krilca avtomatskega kr¬ mila. 2.5.1. Površino glavnega jadra izračunamo tako, da pomnožimo dolžino prednjega roba jadra do spodnjega roba zgornje ogelne ploščice s širino jadra od ogljišča na bumu do prednjega roba in zmnožek delimo z dve: o: - Aj x Bj b 2 2.5.2. Površino floka izračunamo tako, da po¬ množimo dolžino prednjega roba prečke do spodnjega roba ogelne ploščice s širino od prednjega roba do nasprotnega ogljišča. q . Ap x Bp bJ ~ 2 2.5.3. Pri jadrih in prečkah, ki nimajo ogelnih ploščic, je merilno mesto presečišče po¬ daljškov odgovarjajočih robov jadra v ogljišču. 2.5.4. Višina loka robov jadra in floka ne sme biti večja od 26 mm. 2.5.5. Genovski flok lahko uporabljamo, če je njegova površina vračunana v skupno dovoljeno površino jader. 2.5.6. Glavno jadro ima lahko štiri letvice. Dol¬ žina teh letvic ne sme biti večja od 60 mm. 2.5.7. Flok ima lahko tri letvice. Dolžina letvic ne sme biti večja od 30 mm. 2.6. Prepovedane so premakljive kobilice. 2.7. Od začetka do konca tekmovanja mora 238 TIM 6 • 83/84 teža jadrnice odgovarjati teži, ki je vpisa¬ na v prijavnici. 3.0. TEKMOVALNA DOLOČILA ZA MODE¬ LE JADRNIC RAZREDOV »G« IN »K« 3.1. Na tekmovanju lahko sodelujejo samo tisti modeli, ki so jih tekmovalci sami izde¬ lali in so njihova last. 3.2. Tekmovalec je dolžan oddati prijavnico 4.6. do določenega roka. Podatki v prijavnici morajo odgovarjati dejanskemu stanju. 3.3. Sodniki imajo vedno pravico kontrole vsakega podatka v prijavnici. Če med tekmovanjem sodniki ugotovijo odsto- 4.7. panje podatkov na prijavnici od dejan¬ skega stanja, je model diskvalificiran. 3.4.0. Prijavnica vsebuje naslednje podatke; 3.4.1. Datum 3.4.2. Ime modela 3.4.3. Vrsta modela 3.4.4. Ime lastnika modela 3.4.5. Podpis lastnika modela 3.4.6. Največja dolžina modela 3.4.7. Dolžina prednjega roba glavnega jadra Aj = 3.4.8. Širina glavnega jadra Bj = 3.4.9. Površina glavnega jadra o, Aj x Bj 4.8. bJ — 2 3.4.10. Dolžina prednjega roba prečke Ap = 3.4.11. Širina prečke Bp = 3.4.12. Površina prečke Sp = ^ * Bp 3.4.13. Površina krilca avtom, krmila Sk = 3.4.14. Skupna površina jader A = Sj = Sp = Sk 3.4.15. Težina jadrnice = kg 4.0. TEKMOVANJE Z MODELI JADRNIC RAZREDA »G« 4.1. Tekmovalec lahko nastopi le z enim mo¬ delom. Ima pa lahko največ tri različna 4.9. jadra. 4.2. Pri vsakem startu sodelujeta dva modela. 4.3. Tekmovalno polje je v obliki kvadrata s stranico 50 m. V posebnih primerih se lahko zmanjša stranica do najmanj 20 m. 4.4. Startni mesti modelov morata biti vsaj 5 m narazen. 4.5. Pred tekmovanjem razdelimo modele v skupine. Velikost skupin je odvisna od števila tekmovalcev, kot sledi: Število tekmovalcev 2 do 11 12 do 17 18 do 23 24 do 29 30 do 35 Število skupin 1 2 3 4 5 V vsaki skupini starta vsak model z vsa¬ kim modelom. Modeli jadrajo lahko proti vetru ali z ve¬ trom. Smer jadranja se mora določiti tekmovalcem najmanj V 2 ure pred star¬ tom. Vsi starti iste skupine morajo imeti isto smer jadranja. Če sodeluje pri tekmovanju ena sama skupina, se opravita dve tekmovanji z dve¬ ma različnima smerema vetra. Če sode¬ lujeta pri tekmovanju dve ali tri skupine, opravimo najprej predtekmovanje vseh skupin in nato končno tekmovanje sku¬ pine, v kateri sodelujejo po trije modeli iz vsake skupine. Če sodelujejo pri tekmo¬ vanju štiri ali več skupin, opravimo najprej izločilno tekmovanje. Pri izločilnem tek¬ movanju izberemo polovico modelov iz vsake skupine za predtekmovanje. Po opravljenem predtekmovanju pa opra¬ vimo končno tekmovanje, kot je že zgoraj navedeno. Modelar ima tri minute časa za pripravo od poziva do starta. Če po preteku treh minut ni modelar z modelom na startnem mestu, dobi pri tem startu 0 točk. Nasprot¬ nik, ki pa je čakal na startu, dobi dve točki brez tekmovanja. Po opravljenem startu ima modelar po¬ novno tri minute časa za pripravo na drugi start. V tem primeru se ta čas šteje od trenutka, ko je dobil model potegnjen iz vode v roke. V primeru poškodbe modela pri trčenju in podobno ima tekmovalec pravico zaprositi vodjo startnega mesta za 15 minut odmora. Vodja startnega mesta je odgovoren za startno polje in vodi tekmovanje. Na cilju sta dva sodnika. V primeru raz¬ ličnega mnenja sodnikov se mora start ponoviti. V tem primeru sodnika zamenjata svoji mesti opazovanja. Rezultat ponovnega starta je končno veljaven. Če med tekmo¬ vanjem modela trčita, se mora start po¬ noviti. Če modela ponovno trčita, dobita v tem TIM 6 • 83/84 239 startu vsak O točk. Model, ki pride prvi na cilj, dobi dve točki. Model, ki pride drugi na cilj, dobi eno točko. Model, ki ni prišel na cilj, dobi 0 točk. Če oba modela nista prišla do cilja, dobita vsak 0 točk. Če so opaženi vidni zunanji vzroki, ki so ovirali modele, se lahko start ponovi. 4.10. Startno mesto izžrebamo pred vsakim startom. 4.10.0. Pri tekmovanju ene skupine izračunamo točke vrednotenja s pomočjo sledeče formule: ... 50 x P točke vrednotenja = Ol v kateri posamezni znaki pomenijo: 4.11.1. P — skupno število točk, ki jih je pridobil model v startu, ki pridejo v poštev za točke vrednotenja. 4.11.2. St — število startov, ki pridejo v poštev za točke vrednotenja 4.12. Pri tekmovanju več skupin z izločilnimi' tekmovanji izračunamo točke vrednote¬ nja s pomočjo sledeče formule: 30 x P točke vrednotenja = 4.13. 4.13.1. Točke vrednotenja za modele, ki niso prišli do končnega tekmovanja, določimo s pomočjo formule: t . , . 50 x (P —N) točke vrednotenja = S{ _J (2 — ' N) v kateri posamezni znaki pomenijo: P = skupno število točk, ki jih je pridobil model. 4.13.2. St = število startov, v katerih je model so¬ deloval. 4.13.3. N = število modelov, ki so sodelovali v končnem startu. 4.14. Tekmovanja modelov jadrnic se opravijo lahko z vetrom od 1,0 do 10 m/sec, 4.15. Če hitrost vetra pade pod 1,0 m/sec., nastopi brezvetrje, po nastopu brez¬ vetrja se tekmovanje prekine. Modeli, ki so ostali v tekmovalnem polju zaradi brezvetrja, ponavljajo start. 5.0 PRAVILA ZA IZDELAVO MODELA RAZREDA »K« 5.1. Največja dovoljena dolžina trupa je L = 1000 mm 5.2. Največja dovoljena skupna površina ja¬ der je 0,40 m 2 5.3. Največji dovoljeni premer jambora in burna je 15 mm. 5.4. Stranice priveznih ogelnih ploščic jadra in prečke ne smejo biti daljše od 15 mm. 5.5. Deblo špinakerja je pritrjeno na spodnjem delu jambora in na zunanjem spodnjem ogljišču špinakerja ter ne sme biti daljše od 300 mm. 5.6. Glavno jadro ima lahko letvice. Dolžina teh letvic ne sme biti večja od 80 mm. 5.7. Prečka ima lahko tri letvice. Dolžina letvic ne sme biti večja od 40 mm. 5.8. OSTALA PRAVILA KOT PRI RAZREDU »G« Nekaj utrinkov s tekmovanja raketarjev 240 TIM 6 • 83/84 Lars Kristan Klub mladih tehnikov »Ajdovščina« na osnovni šoli Prežihov Voranc v Ljubljani KMT »Ajdovščina« deluje na OŠ Prežihov Voranc v Ljubljani. Imenuje se po krajevni skupnosti Aj¬ dovščina; tu je naša šola. KMT smo ustanovili leta 1979; povezali ter orga¬ nizirali smo dotedanje tehnično usmerjene krož¬ ke. Glede na interese učencev smo ustanovili na¬ slednje krožke: — raketno modelarstvo, — letalsko modelarstvo, — brodarsko modelarstvo, — foto tehnika, — radioamaterstvo, — konstruktorstvo, — promet, — proizvodno delo z električnim ročnim orodjem, — astronomija. Raketni modelarji spoznavajo osnove aerodina¬ mike. Ob praktičnem delu spoznajo lastnosti ma¬ terialov. Izdelujejo enostopenjske rakete s pada¬ lom (S-3), sstrimerjem (S-6), raketoplane (S-4) in makete (S-5 in S-7). Sekcijo vodi tbv. Jože Čuden. V letalsko modelarski sekciji gradijo člani letalske modele kategorije A-1. Manj izkušeni pričnejo z modeli Lahor, modele Cirus pa predvsem bolj izurjeni modelarji. Učenci nižjih razredov pridejo v stik z letalstvom pri gradnji zmajev. Mentor sek¬ cije je tov. Peter Pehani. Pri brodarskem modelarstvu izdelujejo učenci tekmovalne modele na motorni pogon (kategorija MČ-1 in MČ-2) ter jadrnice kategorije Pionir. Bolj izkušeni modelarji se v okviru nadaljevalnega te¬ čaja ukvarjajo z radijsko vodenimi modeli, ki so bolj zahtevni; zanje je potrebna tudi večja natanč¬ nost. Vodja te sekcije je tov. Jože Čuden. Fotamaterji se seznanjajo z uporabo fotoaparata in svetlomera ter s tehniko fotografiranja. V na novo urejenem fotolaboratoriju pa se ob praktič¬ nem delu seznanjajo z razvijanjem filmov in foto¬ grafij ter s povečevanjem. Fotoamaterje vodi tov. Karin Havliček. Radioamaterji vsako leto izdelajo tranzistorski sprejemnik za »lov na lisico«. Ob delu se sezna¬ nijo z delovanjem posameznih elementov (tranzi¬ storja, kondenzatorja, upora, tuljave), nihajnim krogom ter osnovami elektronike (Ohmov zakon). Do tekmovanj se urijo v »lovu na lisico«. Mentor¬ stvo je prevzel tov. Ivo Ploj. V konstruktorsko sekcijo se vključujejo učenci 5.,6., 7. in 8. razredov. Učenci 5. in 6. razredov so se omejili na konstrukcijo mostov, dvigal in žerja¬ vov. Program za 7. in 8. razrede obsega snov s področja strojništva. Pri delu uporabljajo sestav¬ ljanke Fischer tehnik UT-S, UT-1 (6. razred) in UT-1 in UT-2 (7. in 8. razred). Ukvarjajo se tudi s teoretičnimi vprašanji gradbene konstrukcije in strojništva. Sekcijo vodi tov. Jožica Klinar. Z ustanovitvijo prometnega krožka smo veliko prispevali k varnosti učencev, predvsem mlajših na cesti. To je potrebno, ker so nevarnosti čedalje večje zaradi hitrosti avtomobilov, pa tudi vedno več jih je, ker narašča število vozil. Učenci so se usmerili na učenje prometnih znakov in predpisov ter na reševanje nalog s tega področja. Udeležu¬ jejo se tudi spretnostnih voženj in skrbijo za brez¬ hibno opremo koles. Vsako leto priredijo izpit za kolesarje 4. in 5. razredov. Krožek vodi tov. Ivo Ploj. Mentor KMT je tov. Jože Čuden, ki tudi poučuje tehnični pouk na naši šoli. Naj naštejem še uspehe. Vsako leto se ekipno in posamezno udeležujemo srečanj mladih tehnikov. Izredno uspešni so ra¬ ketni modelarji, saj vsako leto zasedejo 1. mesto v vsaj eni kategoriji, celo na zveznih srečanjih. Sko¬ raj tako so uspešni radioamaterji (prva mesta na republiškem tekmovanju), pa tudi letalski mode¬ larji ne zaostajajo. Prav tako uspešno tekmujejo tudi posamezniki iz vseh sekcij. Decembra leta 1982 je KMT dobil priznanje in na¬ grado občinske raziskovalne skupnosti. 21. maja je bilo na naši šoli 6. mestno srečanje mladih tehnikov za leto 1983. Pavle Gregorc slikovna križanka NA PRVEM REGIJSKEM SREČANJU MLADIH TEHNIKOV PODRAVSKE REGIJE SO MLADI TEHNIKI NA PEDAGOŠKI AKADEMIJI V MARIBORU IZDELOVALI KOŠE ZA ZBIRANJE OD¬ PADNEGA PAPIRJA. PRIDRUŽITE SE AKCIJI ZA ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA. IZDE¬ LAJTE TUDI VI KOŠ ZA ODPADNI PAPIR.