206
Novičar iz domačih in tujih dežel.
Iz Dufiaja. — Še danes ne vemo prav za gotovo, ali je državni zbor že popolno sklenjen ali le začasno odložen; podoba je, da se bode nekako po tihem izgubi!. Ko je 21. dne t. m. zbornica gosposka dovršila svojo obravnavo, se je pričakovalo, da se jej naznani odlog državnega zbora, al to se ni zgodilo, menda zato ne, ker je se zmirom mogoče, da Magjarom v zadnejm trenutku kaka muha po   glavi sine, da bi ne bili zado-
voljni z vsem tem, kar se veliko preveč za prihodnjih 10 let dobijo. Ker je pa pri zadnjih obravnavah v Oger-skem zboru, ki je bil zopet poln Magjarskih škandalov, ministerstvo zmagalo s svojim predlogom, vendar ni več kakih ugovorov pričakovati. Nova pogodba se sme tedaj za dovršeno smatrati.
— Ministerstvo nauka je 18. dne t. m. vsem c. k* deželnim šolskim svetom poslalo dopis velike važnosti, ki kaže, da ni pravi način, po katerem so se dozdaj v gimnazijah in realkah vršile mature, to je, preskušnje zrelosti mladine, predno iz srednjih šol stopi na višja učilišča. Dijaki v srednjih šolah se dandanes kot jetniki v galejah napenjajo v posamnih predmetih, koncem pa se vendar ne doseže to, kar mladega človeka kaže sposobnega v celoti. V vsem dopisa ministrovem se lahko med vrsticami bere, da dementira to, kar je prešnjiai njegovim ukazom načelo bilo. Re3 skrajni čas je, da se predrugačijo ne same maturey ampak ves „Lehrplan" srednjih šol, po katerem nima veljati ,,da3 vielteieht frappirende Detailwissen," sondern sondern tiie erlangte geistige Reife uberhaupt*.
Iz Berolina. — Oči vsega sveta se dandanes obračajo v Berolin, kjer kongres razpravlja Turške zadeve. Reklo se je v prvi seji, da vse tajno ostane, kar se bode ondi govorilo in sklepalo, al vsak dan so vsi časniki polni poročil, katera danes zanikujejo, kar so včeraj rekla. Ni nas tedaj volja bralce naše mučiti z dnevnimi laži. Al nekaj je, kar ni prazna govorica, pa v srce boleti mora vsakega Avstrijana, in to je, da po> politiki Andrassvevi je zdaj Avstrija na cedilu, to je, uboga samica. Londonski časnik „Globe" je namreč v polnem tekstu objavil dogovore (memorandum) Rusije z Anglijo tako, da ni dvombe o porazumku Ruske vlade z Angleško. JSe ve da kakor blisk z jasnega neba je udarilo to na ves svet, najbolj pa na Andrassva, ki ni vedel, da osamljen stoji. Rusija si je zagotovila za kongres lepo pozicijo; česar jej je glavno treba, ima gotovo v torbici svoji in more zdaj z Avstrijo odločna govoriti. V to, kar sta ukrenila lord Salisburv, Angleški minister vnanjih oprav, in pa grof Suvalo v, Ruski poročnik v Londonu, je, se ve da največ pripomogel — ,,mešetar" v Berolinu. Grof Andrassv , pred vsem Magjar in Honvedski general, je zmirom le Ev-ropejsko politiko delal, češ, da v interesih Evropskih so zavarovani „interesi" Avstrijski, — med tem pa so vse druge vlade delale na svojo lastno korist. On ni hotel slišati tega, kar je Rusija po Ignatievu Avstriji ponujala, — ni razumel poklica Avstrije, da prav ona bi bila v roke vzela vredbo Balkanskega poluotoka, — ni hotel slišati patriotičnih objav Bosniških o potovanji cesarjevem let? 1875. Vse to je Andrassveva politika prezrla in danes stojimo tam, da vse druge viade v kongresu se ne bodo brigale za Andrassveve ,,interese.**