PISMIIA
Pri pisanju člankov je normalne, da sa dejstva, s katerimi podkrepljuje pisec svoja mnenja in ugotovitve, resnična in objektivno prikazana. Ta objektivnost je posebno važna, ko se operira z dejstvi, za katera je javnost posebej zainteresirana in občutljiva. Neresnično prikazovanje in žongliranje s podatki je pri vsaki vrsti pi-sanja neodgovorno, posebno pa pri temah, kjer se razpravlja o mladoletnib abortusih, spolni morali itd. In tako pisanje si je po našem mnenju privoščil na račun študen-tov Jan Makarovič s svojim pisanjera v reviji Perspektive (»Pomorjeni otroci«).
Omenjeni pisec v krajšem sestavku na precej nenavaden način obravnava pro-blem abortusov v Sloveniji. Pri tem obrav-navanju avtoritativno ugotavlja, da je na področju splavov vodilna ravno naša bo-doča inteligenca, elita naše mladine, kot Makarovič ironično dodaja. Kot dokaz za to svojo trditev navaja, da naj bi v štu-dentskem naselju prišel na vsakih pet deklet en abortus, še več, po mnenju ne-katerih (in verjetno tudi po Makaroviče-vem) naj bi dejansko prišel en abortus celo na vsaka tri dekleta. Pri tem ni na-vajal nobenih številk, vendar številke ob-stajajo.
V lanskem letu (1962) je bilo registrira« nih 154 opravljenih abortusov študentk in dijakinj in to ne samo deklet, ki sta-nujejo v študentskem naselju, ampak vseh skupaj. In če sedaj upoštevamo, da stanuje v naselju približno 800 deklet in da v Ljubljani študira približno 4000 de-klet, potem pridemo do vse drugačnih razmerij kot jih je izračunal Makarovič. Seveda trditev, da je imelo abortus vsako tretje dekle, ne drži, kot ne drži tudi trdi-tev, da je bodoča mlada inteligenca vodil-na na področju splavov. Lansko leto so bile študentke v skupnem številu vseh splavov udeležene s 4,7%.
S tem nikakor nočemo zmanjševati re-snosti problema abortusov in spolne mo> rale med študentsko mladino. Nasprotno, ravno naše glasilo je v zadnjem času sprožilo odkrito razpravo o teh proble-mib. Vendar pa tak način pisanja kot so »Pomorjeni otroci« nedvomno ne prispe-va k pravilnemu informiranju javnosti in daje izkrivljeno podobo življenja našega študentskega centra, o katerem je del na-še javnosti že itak po zaslugi takih in po-dobnih pisarij in izjav napačno informt* ran. Sprašujemo se, če se Makarovič a»» veda, kakšen revolt je njegovo pisanje povzročilo med študentkami, našimi ko« legicami, ki jifc tako pisanje odkrito žali.
M. Vavpetič
Odločili smo se, da objavimo iz druž-benega plana LRS za leto 1963 naj-važnejše  postavke, ki  se neposred-no nanašajo na šolstvo, predvsem visoko šolstvo, in na raziskovalno delo. Menimo, da moramo  študentje te postavke pozna-ti in jim prilagoditi svoje delo v organi-zaciji  in  organih družbenega upravljanja. Družbeni plan LRS je bil objavJjen v Urad-nem listu LRS, štev. 2 — 14/63.
Vzporedno z razvojem produktivnostl dela bo treba uveljavljati in naprej raz-vijati razne oblike strokovnega izobraže-vanja za usposabljanje kadrov s takšno strokovmo izobrazbo, kot jo bo zahtevala višja stopnja razvitosti gospodarstva in družbemih služb. Takšno usmerjanje stro kovnega izobraževanja naj se doseže z iz-vajanjem priporočila ljudske skupščine o nalogah na področju strakovnega izo-braževanja v LR Sloveniji.
Posebno pozornost bo treba posvečati nadaljnjemu prilagajanju učnih načrtov in programov, persp^cti^mim potrebam gospodarskih organizacij ter določanju takšnega profila kadrov, ki ustreza sodob-ni organizaciji proizvodnje ter doseženi stopnji tehničnega napredka in družbenih odnosov.
Uporaba sodobne tehnike in tehnologije, uvajanje novih tehničnih dosežkov, razvi-
Iz družbenega plana LRS za leto 1963
janje kooperacije in specializacije ter šir-še uvajanje avtomatteacije bo zahtevalo pospešeno raziskovalno delo ter tesnejše povezovanje le-tega s proizvodnjo. Zato bo treba še naprej razvijati raziskovalne usta-nove ter jim amogočiti, da se bodo še bolj neposredno vključile v proces proiz-vodnje. Na področju ekonomskih ved je potrebno razvijati in usvajati analitične metode, ki so potrefone za etkonomske raz-iskave in študije, na podlagi katerih se lahko sprejemajo racionalne ekonomske odločitve.
Pobudo za raziskovalno delo naj bi daja-le zlasti gospodarske organizacije ter nji-hova združenja in zbornice. Za proučeva-nje razvojnih možnosti naj bi se gospo-darsfee orgamizacije še bolj posliaževale de-la sedanjih samostojnih raziskovalnih za-
vadov, kakor tudi inštitutov na univerai, ustanavljale pa naj bi tudi lastsne raavaj-ne inštitute oz. oddelke...
(Iz prvega dela, II. Zaposlenost in pro duktivnost dela, stran 10 cit. uradnega lista)
V okviru negospodarskih investicij naj bi vlagali sredstva predvsem za racional-no graditev stanovanjskih hiš, pripadajo-čih komunalnih objektov ter za nadaljnjo graditev šolskih in zdravstvenih abjektov, vlaganja za administrativne zgradibe pa naj bi čimbolj amejili.
(Iz prvega dela, IV. Investicije, stran 1 ur.l.)
Na področju šolstva bo potrebno skrbe-ti, da se šolam za njihovo osnovno dejav-nost zagotovijo tolikšna sredstva, ki bo-do zadoščala za njihove neogitone funkci-
onalne potrebe in s katerimi bo mogoče zagotoviti pedagošikemu kadru takšen po-rast osebnih dohodkov, ki bo ustrezal po-rastu dohodkov teritorialne enote.
Posebno skrt> je treba posvetiti smotr-nemu izkoriščanju kivesticijsklh sredster v šolstvti...
V zvezi z visokošolskim študajem je po-trebno proučevati in dopolnjevati reformi-rani študij na I. in na II. stopnji ter orga-nizirati študij III. stopnje, pri čemer je treba iskati najbolj racionalne oblike. Na-raščajoče potrebe po visokokvalificiranili kadrih vn reforma študija zahtevajo sm-o-tmo reševanje materialnfli potreb ter po-stopno in načrtno graditev novih kapaci-tet.
(Nadaljevanje na 4.strani)
POSVETOVANJE V ZAGREBU
Neuglašenost šole in orakse
V začetku marca je bilo v Zagrebu po-svetovanje sekretarjev, organizacijskih sekretarjev univerzitetnih komitejev Zve-ae komnnistov in predsednikov univerzi-tetnih odborov Zveze študentov. Z name-nom, da pridejo do sklepov, ki naj bi bili trdna osnova za praktično iniciativo in akcijo, so iz predhodno pripravljenih tez obravnavali samo dvoje vprašanj: družbe-no upravljanje na visokošolskih ustano-vah in vpliv pouka na idejno in kulturno vzgojo študentov. O obeh problemih se je razvila obširna in živahna razprava. Ker zaenkrat še ni nobene druge oblike izmenjave izkušenj, je ta sestanek veliko pripomogel k boljši medsebojni obvešče-nosti in tako vsaj deloma odstranil nepo-trebni pojav, »da se vsaka univerza uči na svojih napakah«.
S posvctovanja objavljamo nekaj naj-važnejših ug'otovitev:
Visokošolski pouk in potrebe prakse so doslej povezani večinoma le preko najviš-jih organov upravljanja — svetov, katerih člani so predstavniki zainteresiranih in-stitucij. Kljub temu, da nikdar nismo pri-čakovali, da bo to edina oblika povezave, je očitno, da so tudi v teh organih bile zamujene priložnosti tesnejše, neposredne povezave med šolo in prakso. Na vseh univerzah je enoten pojav, da zunanji čla-ni svetov mnogokrat ne pridejo na seje. Mnogo članov je prezaposlenih pri dru-gih opravilih. Tako ne more obdržati po-vezave s fakulteto, kaj šele s prakso. Na-daljnja negativna posledica je tudi ta, da karakter, način in vsebino dela svetov do-ločajo uprave fakultet. Zato na dnevnem redu prevladujejo »tekoče zadeve«, odlo-čitve sprejemajo v časovnih omejitvah, brez analitičnih priprav.
Univerzitetne institucije so bile pred uvajanjem družbenega upravljanja čvrsto povezane s prosvetnimi »rgani oblasti in tudi zdaj niso povsem osvobojene določe-nega načina dela, ki je blizu birokrat-skemu. Tak način pa omogoča, da ne upoštevajo niti onih zahtev prakse, ki mo rebiti prodro do fakultete. Pogoste spre-membe v programih ne prodro nikdar do-volj globoko v tradicionalne koncepcije. To so navadno kompromisi z najbolj Bplošno  formuliranimi  zahtevami  prakse.
Prva možnost učinkovitejše povezave med poukom in prakso je torej v bolj-šem sestavljanju najvišjih organov uprav-ljanja, to je v angažiranju neposrednih predstavnikov tiste vrste družbene aktiv-nosti, za katero fakulteta pripravlja kadre.
Izmed drugih oblik povezovanja prakse s poukom so poudarjali predvsem nove oblike: diskusija, delovno in stro-kovno sodelovanje, ki bi lahko natančneje prikazalo zahteve prakse in bi tako lahko uresničevala vsklajevanje pouka s temi zahtevami.
Doslej je bilo premalo neformalnih se-stankov, na katerih bi predstavniki fakul-tet in neposredni predstavniki prakse po skušali, da skupno določijo probleme na relaciji pouka — praksa in da natančneje določijo znanje, s katerim naj bi študent-je vstopali v prakso. Niti gospodarstvo samo se ne ukvarja dovolj sistematično s-problemom profila kadrov, ki so mu po-trebni.
Nekateri znanstveni inštituti, pa tudi univerzitetni inštituti, bi lahko — če bi bilo dovolj praktične iniciative — prouče-vali univerzitetni pouk in funkcijo potreb prakse.
Skrb o zahtevah prakse pa seveda ne pomeni poenostavljanje izobraževanja ali celo ustvarjanje strokovnjakov-praktici-stov. Pred pedagoškim procesom stoji naloga, da pri študentih istočasno razvija tudi ustvarjalne sposobnosti. Tu je govora le o tem, da so premalo znane zahteve prakse in da se prav zaradi tega ne da vsebina pouka zastaviti tako, da bo slu-žila potrebam prakse. Izkušnje ob preho-du na večstopenjski študij to tudi potrju-jejo. Osnova zamisli večstopenjskega štu-dija je prav naloga, da odgovorimo za-htevam prakse, toda ob reformi je često prišlo do nesporazumov, ki so bili posle-dica slabe ali pa netočne obveščenosti o teh potrebah.
O drugi točki so bila na posvetovanju izrečena naslednja zapažanja:
Na fakultetah družbenih ved še vedno obstajajo mišljenja o protislovnosti ideo-logije in znanstvenih teorij ter da je zara-di tega odveč zahtevati od pouka, da uspešno deluje na teh dveh tirih. Taka znanost vodi v svojem strahu pred »dnev-nimi političnimi tokovi« do poenostavlje-nih, objektivističnih stališč. Le tako se lahko pojasnijo pojavi, ki se kažejo v uni-verzitetni literaturi: objavljanje raznih teorij, brez ocenjevanja le-teh; pomanjka aje kritičnih navcxiil, kako je treba kaj sprejeti; analize, v katerih se estetski kri-terije strogo ločujejo in postavljajo pred idejne in sociološke.
Na področju družbenih ved manjkajo številnejši in vsestranski poskusi znan-stvenih analiz naših praktičnih izkiišenj. V nekaterih delih se samo parafrazirajo »splošna mesta« marksistične misli. Za nas pa je bistveno, ne obstati samo pri tem.
Napredek v znanstvenem in pedago-škem poklicu ni odvisen samo od znan-stvene legitimacije. Za razvoj znanstvene misli na univerzi in za vzgojo mladih je posebno važna resnejša skrb za dvig mladega znanstvenega kadra. Problem je toliko resnejši, ker je številčni porast štu-dentov in visokošolskih ustanov otežkočil davno znane, klasične oblike pouka.
Izredna priložnost
»Ne zamudite te edine študenUke zabavne prireditve  starego kova. (Kepreklicno zadnjič - vsaj v Tribuni)«
iiiiiniiiiiiiii
flllllllllllll!
Pouk iz uvoda v družbene vede na fakultetah tehničnih in prirodoslovnih zna-nosti le delno izpolnjuje nalogo osnovnega marksističnega izobraževanja študentov, in to zaradi tega, ker
na vseh fakultetah nimajo kvalitetnega predavateljskega   kadra;
različni programi pouka vodijo k ozke-mu tn površnemu znanju.
O problemih idejnega in kultumega izo braževanja študentov se je na posvetova-nju utrdilo naslednje mišljenje: na priro-doslovnih in tehniških fakultetah pri nas so še vedno trdne tradicionalne zamisli pouka, ki vključujejo le ozko strokovno znanje. Zato bi bilo treba v programe izobraževanja postaviti poleg strokovnega tudi   kulturno   izobraževanje   (sociologija,
umetnost, psihologija). Tuje izkušnje ka-žejo, da je takšna izobrazba potrebna za bistveno povečanje produktivnosti dela. Na koncu je treba omeniti, da je bila v teku diskusije stalno poudarjana potre-ba po enotnih rešitvah osnovnih vpra-šanj študijske reforme. Dosedanje izkuš-nje kažejo, da bi bilo treba več delovnih dogovorov, s katerimi bi odstranili nepo trebne, izmišljene specifičnosti nekaterih fakultet.               po  inf.  biltenu  COZŠJ
IŠCEM POŠTENO OSEBO IZ ŠTUDENT-SKIH VRST ZA DELNO POMOC. NUDIM STANOVANJE IN ŠE KAJ. PISMENE PONUDBE POSLJITE KOMISIJI ZA HO-NORARNE ZAPOSLITVE, LJUBLJANA, POLJANSKA 6/11.
Toplo  pozdravljamo
REPUBLIŠKO KONFERENCO ZVEZE ŠTUDENTOV v LR Slovenij'
z željo. da bi ta, kct tudi ce-lotna študenfska organizacija, dosegla najboljše rezultate v nadaljnj graditv' lika mladego socialističnega strokovnjaka, v čim hitrejšem in kvalitetnej-šem študiju ter sfrokovnem in družbsnem delu
OBČINSKI UUDSKI ODBOR T R E B N J E
Kolektiv
KMETIJSKO VINARSKE ZADRUGE Vipova
želi
REPUBLIŠKI  KONFERENCI ZVEZE ŠTUDENTOV in  celctni  študentski organi-zaciji uspešno delo pri vzgoji mladega sociali tičnega sfro-kovnjaka, ki bo sposoben re-ševati gospodarske in družbe-ne probleme.
TINE HRIBAR

Tudd cerkvem itrogi so se trudili ohraniti Avstroogrsko, dokler se je dalo, kot steber katolioizma, ker so se bali prevladovanja pravoslavja v Jugoslaviji. Mentaliteta škofa dr. Jegliča se je skozi vojna l&ta takole razvijala: ob od-hodu prvih vajaKav jim je govoril, da jih kliče cesar, naj z orožjem v roki branijo katoliško Avstrijo in katoliško cesarsko družino pred Srbi, zakletimi sovražniiki samega Jezusa; pozival potem v pastirskih škofovih listih na dr-žavna vojna posojila; izjavil ob podpisu majske deklara-cije, da je napravil to kot protest proti onim krogom, ki hočejo odcepiti del Jugoslovanov od Avstrije; ob koncu vojne pa si je zapisal v svoj dnevnik: »Ne moremo za-ustaviti toka, moramo z njim, da vzamemo iz njega, kar je pravilno in za krščanski narod dobro. Veri in cerkvi ni nasprotna nobena vladavina, samo da priznava pravice cerkve.« (Citirano po knjigi Vatikan i Jugoslavija, I. deo Beograd 1953).
Takšne taktike sta se poslužila tudi novemu položaju prikrojena SLS in njen novi vodja; duhtjvnik dr. Koro-šec, kasnejši predsednik Narodnega sveta v Zagrebu. mi-nister za notranje zadeve itd. To je taktika izvršitve mi-nimuma, ko je ta postal že zgodovinsko nujen, da ne bi prišJo do maksirouma 7 obliki revolucionarnih gibanj ter da bi se v najbližjem primernem trenutku ^.Tpet lahko presedlalo  na reakcionarne in protirevolucionarne pozici-
je. Zato so klenkalno vodstvo SLS, Korošec in slovenska buržoazija, začeli razvijati rorsirana slovenska in jugcslo-vanska nacionalistične gesla, da bi z njimi paralizirali re-volucionarno vrenje delovnih množic; zato se predajali na milost in nemilost velesrbski buržoaziji, ki teži po hege-monizmu, samo da si ohranijo lastne razredne koristi in se pri tem ne sramujejo izidati slovenskih nacionalnih in-ceresov; zato so pripravljeni sprejeti na svojo vest žrtve z Zaloške ceste (Korošec je bil takrat natranji minister.) ter zaradi tega in temu podobnega zapravijo Koroško.
SLS je bila sicer stranka kmetov, vaških magnatov, ma-le buržoazije in agrarnega kapitala ter Cerkve, kd je bila pravzaprav največji veleposestnik, a je vedno bolj zago-Jarjala koristi velekapitala, kar nam kaže sodelovanje kle-rikalcev in liberalcev f,er vsa notranja in zumanja polif;ka. Zato je takrat, kadar je bila v opoziciji, zagovarjala, vča-sih delo radikalno, posamezne zahteve demokratičnih mno-žic in iskala pn njih zaslombe ;kadar je bila na vladi, pa so postale odločilne korisri ouržoaznih vrhov m Cer kve; zato je vodila z doiočenimi presledki antiunitanstič-no politiko, dokler se v odločilnih trenutkih, ko ji je ras-toči cxipor delovnih množic pretil prerasti v borbeno gi-oanje, ni zopet znašla ob strani velesrbskih hegemoni-stov; zato je tik pred vojno, naskrivaj ali pa tudi ne, s separatističnimi težnjami iskala stikov z nemškiin m ita-lijanskim kapitalcm ter tako prijadrala v obdobje druge svetovne vojne.
Doslej namenoma nismo veliko amenjali krščaaskiji so-cialcev, da bi zdaj rnogli oceniti njihovo pot od nastanka do spojitve za OF. Krščanski socializem je nastal na za-
vestnih tendpncaii icatoliške Cerkve, da bi na vzporedno z nezadržnAi procesom uveljavljanja kapitalizma rastoče kmečko-proletarske množice in proletariat sam, ki je zme raj bolj zapuščal krščansko ideologijo in sprejemal mar-ksistično, obdržala svoj vpliv. Njej in klerikalni stranki a to uspelo sicer le deino; z njim sta odbili del delav-stva od socialističnega gibanja in ga skušali usmeriti na pot prosjačenja buržoazije za drobtinice z njene mize. Mnogo več uspeha sta imeli od zadružništva na vasi, kjer jima je ustvarilo močno gospodarsko oporišče agrarnega vn finančnega kapitala ter si s tem ustvari močnejšo go-spodarsko bazo za njene politične koncepcije. Vendar so se cerkveni vrhovi tudi tu deloma zmotili, ker je postala kleriklana stranka tako manj cerkvena in bolj moderno buržoazna.
Ideolog krščanskega socializma pri nas, Janez E. Krek, ^ potemtakem, kakor pred njim že mnogi drugi duhovniki, ker so bili preveč navezani in povezani z re-akcionarnimi družbemimi silami, dosegel čisto nekaj dru-gega, kakor je hotel. Vendar je njegova zasluga kljub vsemu v cem, da je začasno pomagal kmetu, organiziral še neorganizirane delavce ter da je ustvarjal v klerikalni stranki levo krilo, ki je hodilo zmeraj bolj svoja pota, razbijalo enotnost te monopolne stranke v Sloveniji, prehajalo v okviru Jugo.slovanske strokovne zveze vedno bolj na levo, vstopilo v Drušfcvo prijateljev ^ovjetske zve-ze, sprejelo po konferenci s KPS v Laškem načelo o brez-razredni družbi po socialni revoluciji in diktaturi orole-tariata ter končno z vstopom v OF ohranila enorn"'-' de-lavskega razreda.                                                    KONEC
Skopje je mesto nasprotij. Mesto, ki danes prerašča okvire svoje pirefekSosti in dobiva novo, moder-no podobo. Pa vendor mu dajejo spomeniki preteklosti svojevrsten pečat. Dušanov most z naplsom v orabščJni, slara trdnjava Kale, ki gospodari s svojimi mračnimi zido-vi  nad Vardarjem, minareti...
Skopje dobiva nove, svetle bloke in stolpnice, nove mostove in šole. We samo šole, tudi univerzo, nove fakultete, študentsko domove ...
Univerzo v Skopju je mlada, še raste. Prav tako narašča tudi krog Ijudi, ki bodo jutri postali zdirav-niki, inženirji, profesorji, ekonomi-sti — nosilci napredka Makedonije.

Univerza v Skopju je mlada kot je mlado tudi vse ostalo — tovarne, ele-ktrarne, strokovnjaki, ki so na njej izo-brazili. Obstaja šele šestnajst let. Naj-prej je bila ustanovljena filozofska fakul-teta v lefcu 1946. V naslednjem šolskem letu sta začeli z delom še medicinska in agronomsko-gozdarska fakulteta. V letu 1949 so se vpisali prvi študentje na teh-niško fakuleto, le leto kasneje pa so do-bili še pravno in ekonomsko fakulteto. Danes ima skopska univerza 7 fakultet, več višjih šol ter okoli 9000 študentov.
Prvih deset svojega obstoja se je univer-za v Skopju razvijala kot vse ostale. Po-brebno je bilo zgraditi številne oddelke, preskrbeti opremo in predvsem prido-biti kader strokovnjjakov, ki bo lahko vzgajal bodoče strokovnjake. Vsak zače-tek je težak, in to se je izkazalo tudi tu-kaj. Vse naloge, ki so se jih lotili, so u-spešno rešili, čeprav ob pomanjkanju la-boratarijev,   seminarjev,   knjižnic   in   asi-
stentov niso mogli začeti z uspešnim znanstveno-raziskovalniin delom. Volja in zanos, ki sta napolnjevala to mlado univerzo, sta premagovala marsikatere skoro nepremostljive težave.
Morda se danes slučajmemu otoisko-valcu skopske univerze in njenih fakul-tet zdi, da vse to ni nič posebnega. Mor-da to danes drži, toda še pred leti, ko se je v Makedoniji, deželi mladih ljudi, vse začelo graditi z mladostnim zanosom, je bilo to več, kot so lahko od teh pionirjev graditve univerze zahtevali.
Danes se skopska univerza ukvarja z intenzivnim uvajanjem reformiranega izo braževanja.- Razvijajoče se gospodarstvo potrebuije iz dneva v dan več strofcavmja-
kov, ki se izofbrazijo na domači univerzi. Ravno te potrebe pa so tisti impulz, ki že ves čas določa razvoj skopske univerze. Skoro na vseh fakultetah obstaja inverzi-rani način študija, na ekanomski in prav-ni fakulteti, pa so začeli z uvajanjem tret-je stapnje. Vzporedno s tem se vedno bolj čuti potreba po intenzivnejšem načinu študija, angažiranosti predavateljev pri u-vajanju novih, uspešnejših oblik vzgoje in dela s študenti.
Zveza študentov se je v znatoi meri zav-zela za razvijanje delovnih navad študen-tov in pogojev, kajti po njihovem mnenju ravno v vsestranski intenzifikaciji študi-ranja leži možnost uveljavitive in zagovar-janja uspešnosti reformiranega študija. Pri tem so dosegli lepe uspehe in vse ka-že, da bo ta vsestranska akoija študent-ske organizacije uspešna.
Kot na vseh drugih univerzah, prihaja tudi pri njih vedno bolj do izraza pro-blem profesorskega kadra. Trenutno ima-jo 314 asistentov in 328 profesorjev. Nji-hovo število sicer vsako leto narašča, vendar jih je pa še vedno premalo. štu-dentska organizacija sodeluje pri izbira-nju kandidatov za mesta profesorjev in asistentov, kar je vsekakor pozitivno. Do-gaja se, da ponekod ne upoštevajo mnenja študentskih predstavnikov, toda vsega te-ga je iz leta v leto manj. Odraz uspešnega sodelavanja študentov in profesoirjev je tudi neprestano naraščanje diplcraniranih študentcxv.
Sam način reformiranega študija neiz-bežno zahteva tudi rešitev vprašanja za-dostnega števila steript in učbenikov. V okviru univerze obstaja pri rektoratu ko-misija za učbenike in skripta, v kateri sta tudi dva predstavnika študentske organi-zacije. Komisija uspešno deluje, saj je v dveh letih izšlo več kot 90 učbenikov in skript. Tudi v tem lahko iščemo vzroke uspešnega študiranja in vedno večjega števila diplomiranih študentov.
V domovih stanuje le 1900 šfudentov
Pri ocenjevanju njihovih uspehov ne smenio pozabiti tudi na ekonomsko-so-cialne pogoje, v katerih delajo in živijo študentje skopske univerze. Za uspešno končanje študija in intenzivnost dela po novem reformiranem načrtu je nuj-no potrebno omogočiiti študentom pri-merne pogoje dela. število študentov raste iz leta v leto, prav tako pa tudi problem študentskih stanovanj, saj se posteljni fond v dveh študentskih domovih ni še prav nič povečal. Kapaciteta domov je 1873 mest. Komisija, ki rešuje prošnje za sprejem, stoji vsako leto pred večjim problemom, kam s študenti.
šUidentje radi stanujejo v domovih, saj imajo tam neprimerno boljše pogoje za življenje kot v privatnih sobah. Za sobo v modemem domu, v katerih sta po dva študenta, plača ^tudent 2700 dinarjev, po-leg tega pa za hrano v restavraciji doma še 5400 dinarjev. V primarjavi z ostalimi univerzitetniml   središči   je   to   izredno
ugodna cena, zato je razumljivo, da vsak študant, ki pride študirat v Skopje, išče možnost za sprejem v dom.
Bil sem v nekaterih sobah študentskega doma »Kuzman Josifovski — Pitu«, zgra-jenega pred tremi leti. Moderne in zračne sobe z vsem komfortom. Stanovalci jim dajejo intimno obeležje. Po stenah visijo slike filmskrh igralk, na knjižnih policah, ki so prenatrpane, najdeš študijske knji-ge poleg roananoy X-100 in del klasikov. Skoraj v vsaki sobi imajo radio, ponekod celo dva. Povsod, kamor sem prišel, me je prssenetila izredna urejenost sob. Ob sononih dneh lahko stanovalci posedajo na balkanih pred sobo. V tem izr&dno udobnem domu stanuje 463 študentav, zanje pa skrbi priljubljena tetka Lena ali kot jo imenujejo, mati doma. Nanjo se obračajo v vseh težavah, pa najsi bo to ob neeuslišani ljubezni ali pa material-nih težavah. Pomaga jim z nasveti in po svojih možnostih, zato ni čudno, da jo poznajo vsi in da tudi ona pozna vse. Za-nje je tetka Lena pojem matere, ki vsako-gar raaume in mu pomaga. Govoril sem s to ženo rahlo osivelih las in takoj sva bila v živahnem razgovoru o problemih njenih varovancev. Pridobila me je, kot je pridobila vse ostale in razgovor z njo mi je ostal kot prijeten spcimin na ljudi, ki živijo in delajo s skopsko univerzo.
Skoraj vsak tfrugi študent prejema štipendijo
V študentskih menzah se hrani okrog 4500 študentov, čeprav so kapacitete več-je. Nekatera cxaka grla v pripravi hrane v menzah ovirajo sprejem veojega števila abonentov. V novem študentskem domu »Kuzman Josifovski — Pitu« imajo moder-no samopostrežno restavracijo, v kateri se hrani 3000 študentov. Cene so nizke, saj velja mesečna oskrba — kosilo in ve-čerja — le 5400 dinarjev. Vzrok tako nizki ceni je v ekonomični nabavi prehrambe-nih artiklov za obe menzi skupaj. Hrana je obilna, okusna in na izbiro imajo več yrst jedi; seveda ne manjika obve^aii srb-ski pasulj s svinjskim mesom. Kritiki imajo seveda tudi v njihovih mesnzali svo-je predstavnike.
štipendije dobiva približno 3500 štu-dentov, kar predstavlja 43 odstotkov vseh vpisanih. Največ štipendij imajo na ekonamski, agronomski in medicin-ski fakulteti. Povprečna višina štipendije je 7.680 dinarjev. Treba pa je upoštevati, da so tudi stroški za hrano in stanovanje študentov v Skopju izredno nizki, vseka-kor le za nekaj sto dinarjev višji od pov-prečne štipendije.
študentje, ki ne dobivajo šbipendije, si lahko potrebna sredstva izposodijo pri študentskem posojilnem skladu. štu-dentje dobivajo v povprečju 5500 dinar-jev meseono. To posojilo kasneje po za-poslibvi vrnejo. V lanskem šolskem letu je posojilo vzelo nad 300 študentov.
Mnogi študentje se prežMjajo sami. V pomoč jim je študentska zadruga, ki jim omogoča zapoj^itev pod ugodoimi pogoji,
Lansfco leto je s pamoojo zadruge dobilo zaposlitev 1318 študentov, vsi skupaj pa so zaslužili 21 milijonov dinarjev.
AKUD Mlrče Acev žanje uspeh za uspehom
Kulturno-zabavno življenje je na skop-ski univerzi izredno živahno. Osrednjo umetniško drušbvo je AKUD Mirče Acev, ki s pomočjo svojih sekcij oi^anizira sa-mostojne prireditve, komcerte, nastopa folklorne skupine, gostovanja v tavaimaij, vaseh in drugod. Njegova ustanovitev se« ga v obdobje pred štirinajstmi leti. Danes deluje v njegovem okviru akademski pev-ski zbor, folklorna skupina, ansambel na-rodnih pesmi, zabavnd orfcester, dixieland orkester, likovna, dramska in recitatarsika sekcija. Skupno deluje v drušfevu preko 300 aktivnih olanav. Njihavo društvo po-znajo po celi Jugoslaviji, pa tudi v Jnozem-stvu so za svoje kvalitetne nastope prejeli več lepih priznanj. Glavno področje njoiho vega udejstvovanja pa je še vedno mjiho va ožja domoviina. Povsod po Makedonijl imajo svoje stalne poslužalce, ki jih z navdušenjem sprejemajo medse. Tudi T Sloveniji smo jih že občudovali.
Največje priznanje pa je društvo doseg* lo na znanem glasbenem festivaiu v An-gliji, kjer je v konkurenci mešanih zborov z vsega sveta zasedlo prvo mesto. Na šti> dentskem fesbivalu v Istambulu je follkloa> na skupina požela izreden usp&h. Nji« hovega koncerta se je udeležil tudi prad« sednik republike Inonii, ki jih je po uspehu povabil na sprejem. Ti uspehi so društvu samo vzpodbuda za nadaljnja vsestransko- in požrtvovalno delo.
Klubi na vsaki fakulteti
Poleg osrednjega kulturaoumetniškega društva delujejo na vseh fakultetah klu-bi, ki imajo prav tako različna področja svoje dejavnosti, odvisno pač od pogojev, zanimanja samili fakultet in študentov. Ti so organizatorji raznih družabnih več©» rov, samostojnih nastopov v kolektivih to varn, srednjih šolah in na vasi. Na posa-meznih fakuletah imajo tudi klubske pro store, opremljene s knjižnacami, dnevnian časopisjem in televizorji. V njih pa so prav ti klubi vzpostavili tesnejše kontate« te z delovnimi koleiktivi, kmečko in sredr nješolsko   mladino.
V študentski športni organizaciji delu-je uspešno več športaiih sekcij. Njdho vo delo pa je otežkočeno zaradi tega, ker nimajo niti enega kvadratnega metra svojih ignšč. Kljub temu pa študentjo športniki sodelujejo na vseh meduniver-zitetnila tekmovanjih in dosegajo lepe uspehe. V vseh športnih sekcijah delujo okrog 3000 študentov, kar predstavlja kar eno tretjino vseh rednih študentov.
Zveza študentskih športnlh organizacfj je organizirala vrsto tekmovanj ki so za-jela širok krog tekmovalcev. Njihova od-bojkarska reprezentanca je bila finalist tekmovanja za jugoslovanski pokal, ro kometna reprezentanca je v istem tek> movanju pri&la v republiški finale. Poleg teh pa so uspešno delovale še nogometna, košarkarska, namiznoteniška in druge športne sekcije.                     NIKO TIČAB
Od fakultete za naravo-slovje in tehnologijo se bomo v tej in prihodnji Tribuni poslovili s tern, da se bomo seznanili še s trerai vedami, ki se pre-davajo na tej fakulteti. Vse tiste, ki čutijo nag-njenje do eksatnih znano-sti, bo verjetno zanimal fctudij MATEMATIKE, FI-ZIKE in KEMIJE. Sodjb-no življenje daje tem trem vedam vedno večji pomen. Ne pravijo zaman, da v znanosti vse sloni na matematiki.
Da je ffizika veda s silno življenjsko močjo, je v času Gagarina in vsemirskih raket splošno znano, vsakdo pa tudi ve, da kemija prav nič ne zaostaja za prvima dvema, saj je osvojila celo industrijo.
ODDELEK ZA KEMIJO
Oddelek za kemijo ima dva >dseka: za kemijo in za farmacij-o (slednjega sino si že ogledali). Od-sek 2sa kemijo se deli na štiri študijske smeri; po po svoji presojl izbiraš med kemijsko tehnologijo, kemijo, kemijo s fiziko ter kemdjo in biologijo. Na-tančneje si bomj ogled&li le kemijsko tehnologijo, seveda pa ne bomo prezrli specifičnasti ostalih študijskih smeri.
STUDIJ je stopenjski. Prva stopnja ti po dveh letih da naziv obratnega inženirja. študij kemijske tehnologije in »čiste kemije« poteka na prvi stopnji po enotnih š.tudijsklh naortih in programih, tako da kemiki in tehnodogi poslušajo prvo leto preda-vanja skupaj. študij se šele na drugi stopnji spe-cializira v ožje smeri pri kemiji in na opcijske sku-pine predmetov na tehnologiji.
SPECIALIZACIJE. Študij kemijske tehnologije se na dmgi stopnji notranje diferencira s tem, da si izbereš enega od nasledhjih šestih področij spe-cialnih kemijskih tehnologij: anorganska kemijska tehnologija, tehnologija sdlikatov in gradiv, organ-ska kemijska tehnologija, tehnologija makromole-kularnih snovi, tehnologija celuloze in papirja ter tehnol'jgija živil.
PREDMETI so prvo leto bolj splošne narave. Naj-večji obrok je seveda kemija, — a tudi mate-mlaitiki in fizšci se ne moreš izogniti. Poleg teh vpisuješ porvo leto še tehnično risanje, osnove teh-nične mehanike, anargansko in analitsko kemijo ter vaje iz 'jbeh teh predmetav. Na koncu vpišeš seve-da še »obvezni dodatek« — uvod v družbene vede in predivojaško vzgojo. Vsega skupaj boš tedensko na fakulteti okrog 35 ur, od tega 19 ur na predava-njih, ostalo pa na vajah. Skratica: vse prej kot pre-malo.
KOLOKVIJI so zelo pogosti. študijski režim te drži na kratkih vajetih. Iz fizike boš vsake tri ted-ne sprjti preverjal, kako se kaj učiš: šele tretjina pravilno rešenih nalog ti bo zagotovila v indeksu podpis za frekvenco. — Vsak drugi teden boš ob-vezno — in poziivno — pisal kolokvij iz analitske kemije, medtem ko se boš pri anorganski kemiji v prvem semestru potil kar petkrat — in to spet z uspeihotn —, da se boš v naslednjem semestru spet lahkj vpisal na vaje iz kvalitativne kemije. Za na-meček pa imaš še nekaj prafctičnih in terenskih vaj. FROGRAMI ti dajo mnogo dela. Tehnično risa-nje je za marsikoga 2ainuden in nelahek posel.
IZPITI — na koncu leta so pogoj naslednji izpi-ti: anorganska kemija, matematdka in uvod v dcruž-bene vede. Se največ sivih las ti utegne povzročiti obsežna in zahtovna  anorganska  kemdja.
PRAKSA. Prvo leto ti je ni treba opravljati, zato pa ji ne ubežiž po drugem letniku, kj je obvezna enonaesečna praksa.
LITEBATUBA. Skripta so redka stvar. Rdečo nift skozd oelotno predavano snov boš našel le v lastraLh zapisklh s predavanj — seveda, če jih boš obisko-val. Ostalo liteoratiiro boš pa moral izbrskati iz Centratae tehniške knjižnice.
ZAPOSLITVE, da ni težko najti — pravijo. V kemičnih tovaniah, industriji zdravil, metalurških laboratorijih, živilski in papimi industriji, steklar-nah, industriji umetnih mas, barv, gume in cemen-ta, vraznrilh razisfeovalnih inštitutah, podjetjdh, sferat-ka povsod tam, kjer so potrebne kemijske analize materiala, bo kemik našel svoje delovno mesto. Čudno pni tem je le, da kljub potrebam in pomanj-kanju teh kadrov štipendij za študij kemije ni lahko dobiti.
Študij na smeri »čiste« kemije se na prvi stopnji po predmetniku le malo razlikuje ad kemijske teh-noJogije. Razlike se pokažejo šele na drugi stopnji, ko se študij kemije razvije na tri smeri:
v smer anorganske kemaje, organske kemije in v smer  fizikalne kemije.
Zahtevnost študija tudii na teh sinereh ni nič manjša od tiste, ki smo jo srečali na kemijski teh-nologiji. Vaje in programi, kolokviji, terenske vaje, počitndška praksa, izpiti, vse te obveznosti zahtevajo resnost in pridnost pri študiju.
Pedagoške smeri. Poleg posebnega študija kemije nudi fakulteta na prvi stopnji možnost študija na skupdni kemija in fizika ter kemija in biologija, ki se na drugi stopnji nadaljujeta v smeri kemija oz. kemija z biologijo. Na teh smereh se izobražnjejo pedagoški kadiri za pouk kemije, fizoke in biologije za višjo stx>pnjo asnovne šole in za pouk na šcdah druge stopnje, gimnazijah in strokovnih šolah. Bio-loške predmete poslušajo študenti na bijtehniški fakulteti.
NASVETE, kdo naj se vpiše med kemike in kdo ne, je težko dajati. Vsekakor pa je dobro čutiti ljubezen do kemije, preden se odločiš, da se jeseni »poročiš« z njo. To čustvo pa ji z aktivnim znanjem izfeazuj že v srednji šoli in videl boš, da boš na fakulteti potem  dosti laže oral ...
IZREDNA SKUPŠČINA PREKMURSKfH ŠTMDENTOV
ENOGLASNA OBSODBA
Prejšnjo sredo zvečer je bila na filozofski f&kulteti izredna skupščina kluba prekmurskih študentov. Izredna skupščina je bila sklicana zaradi znanih dogodkov v zvezi z fflasilom Bruc, ki ga je klub jzdal ob priliki tradido-nalnega brucomnja v Radencih februarja letos. člani klu-ba so se skupščine pzlnoštevilno udeležili, prisostvovali pa so ji tudi predstavniki družberrih in delovnih organisa-cij iz Pomurja.
V ra&pravi so diskutantje najostreje obsodili pisanje aviorjev sestankov v Brucu. Poudariti so, da pomeni vsebina v Brucu objavljenih sestavkov skrajno sovražen in reakcionaren napad na največje vrednote naše sociali-stične stvarnasti; da gre za najbolj grobe žalitve in zlona-merno potvarjanje defstev, čeprav je resnična vsebina premišljeno skrita za zunanji videz spretno pisane inte-lektualistične satire. Poudarili so tudi, da mnenja in stali-šča aivtorjev Bruca niso mnenja in stališča prekmurskih študentov. Obsodili so delo dosedanjega odbora kluba, ki je zaradi svoje nebudnosti m malomarnosti dovolil, da sta se ime in ugled kluba prekmurskih študentov izrabila v sovražne in reakcionarne namene. člani skupščine so encglasno izključili Branka šomna, Rudija Ringbauerja in Jožeta Olaja, urednika in avtorje člankov v Brucu, iz kluba študentov Prekmurja. Skupščina je bila tudi mnenja, da omenjerd, zaradi storjenih dejanj, ne morejo biti več študentje Ijubljamske univerze ter da se na fakultetah predlaga proti njim uvedba disciplinskega postopka.
Prav tako so prekmurski šiuaentje na izredni skup-ščint sprejeli sklep, da se odstavi odbor kluba ter so po-samezne člane kaznovali z opominom ali ukorom.
Razprava na skupščini je pokazala, da so prekmurskt študenije zavedajo. da je madež, ki leži na klubu mogoče odstraniti le z bodočim delom kluba. člaru so naglasili, da je pri bodočem delu kluba potrebno dati večji poudarek povezavi kiuba z obema prekmurskima komunama. Okre-pili naj bi se tudi že vzpostavljeru stiki in prilagodili ves program dela takšni dejatmosti, fci je vsklajena z značajem kliiba kot pokrajinskega Muha.
člani hluba prekmurskih študentov bodo v prihodnjih dneh pojarnili delovnim kolektivom, mladinskim organiza-cijam, organizacijam Zveze borcev in rezervruh oficirjev ter enotam Jugoskmanske Ijudske armade in vsej prekmur-ski javnosti, kakšva so stcdišča prekmurskih študentov in kako misli vn čuti mlada, napredna, Uudirajoča prekmur-ska inteligenca.
Na koncu skupščine so izvolili nov dvanajstčlanski od-bor kluba na čelu z Jožatom Kovačem. Pred novim odbo-rom je odgovorna naloga, da s svojim bodočim delom do-kažejo, da ne samo prekmurski študentje, ampak tudi ostali študentje niso taki, kot so neodgovomi avtorji Bruca, ampak da je velika večina napredno usmerjenifi, zavestnih graditeljev naše družbene stvarnosti.
M.  VAVPETIČ
POŽRTVOVALNG
ANGAŽIRANOST
Včasih opišemo v našem listu delo kakšnega pokrajin-skega kluba; tokrat smo si izbrali KLUB ŠTUDENTOV ŠMARSKE OBČINE. Ta klub je eden tistih, ki na naši univerzi pridno delujejo, saj je v preteklem letii pokazal precej zaznavne uspehe.
Torej: lani so izpoTnili ves- program, ki si ga ;e zada-lo vodstvo kluba, čeprav niso imeli na razpolago vseh sredstev, ki so jim jih odobrili. V vseh treh letih obstoja kluba so letos najbolj angažirano reševali razna vprašanja in poskušali čim bolj afirmirati študente v občini in okra-ju. Tako so v januarju priredili nastop glasbenih amater-skih ansamblov v Rogaški Slatini, že več mesecev pa ima-)O v lokalnem radiu Ijudske tehnilce v Šmarjah petnajst-minutno oddajo pod naslovom študentski mozaik, v ka-teri se poslušalcem redno predstavi vodja določene komi-sije aii član odbora kluba in pove kaj o delu komisije, ali pa o problematiki kluba. Ob Dnevu žerm so po et.ru od-dajaii program z naslovom Zenska lirika; podali so izbor pesmi slovenskih žena-pesnikov, hkrati pa je bilo to tu~ di pozornost študentov ob tem prazniku.
Uspela prireditev je bil tudi akademski ples v Roga-ški Slatini. Organizirali so ga sami študentje in turistične organizacije so bile povsem zadovoljne.
Za v bodoče imajo prav lepe načrte in vse kaže, da jih bodo v veliki meri uresničili.  V marcu je predviden
sestanek z viaturanti srednjih šol, kjer bodo bodoče štu-dente seznanili s pogoji študija in življenjem študentov v Ljubljani. Prav tako je v načrtu sestanek z vsemi študenti, lci študirajo v Mariboru, pa dosle) nlso rmeli nikakršne povezave s klubom. Računajo, da jim bo uspelo med te-mi študenti ustanoviti sekcijo, ki bi imela prav določene naloge.
V tem tednu bo izredna skupščina, na katen oodo skupaj s predstavniki občine obravnavali občinski statut. Domenili se bodo tudi, da bodo skupa; odšli v Planico, večer pa bodo zaključili z družabnim večerom
Po mladinskih aktivih v občini so v načrtu predava-nja, spremljana z diafilmi; aprila bodo priredili manife-stacijo mladine; svoj zaključek bo manifestacija imela na 1. maj. Revija mladih — to je naslov tega nastopa, na katerem se bodo predstavili vsi mladinski aktivi v občiTii, pa še tdborniki in telovadno društvo — bo v Rogaški Slattni.
In za nameček še: ustanovitev taborniškega kluba in tri tedenski kamping ob morju, partizanski pohod po Koz janskem in udeležba članov kluba šmarske občine pri gra ditvi lokalne ceste Grobelno — Rogaška Slatina, v koli kor bo to republiška delovna akcija.
— de —
Iz družbenega plana
(Nadaljevanje s 1. strani)
Povečane potrebe, ki jih ima ^epublika zaradi reforcne š-tudija na visokih šolah ter na področju znanstvenega in raziskovalnega dela in v zvezi z decenfcralizacijo nekaterih zveznih nalog, bo republika zadovoljevala s povečano ra cionalizacijo potirešnje in z varčevanjem na drugih po dročjih ...
(Iz prvega dela, VI. Družbeni standard in denarne službe, strao 12 in 13 ur. 1.)
... naj skiadi na področju gospodarstva pospešujejo predvsem take akcije, ki bodo amogočale hitro povečeva nje proiiavodnje in izvoza, s pospešenim razvijaojem im uveljavljanjem raziskovalnega dela pa tudi hitrejšo rast produktivnosti dela im uvajanje modernih tehnologij.
... Vlaganja za razvoj šolstva naj bi ustvarila pogoje za zboljševanje m paspeševanje izabraževanja visoC-tokvaili ficiranih strokovnjakov.
Sklad (LRS za stanovanjsko graditev) bo svoja sred stva usmerjal...   tudi   za   graditev stanovanj  za potrebe
visokega šolstva . ..
Republišiki sklad za šolsrvo oo pri financiranju osnov ne dejavnosti ustanov, vezanih na &klad; še nadalje raz-vijal že uveljavljeni sist&m fiaanciranja šolskih us-tanav ter v ta namaii pripravil talcšne obje.vt.vne kriterije, ki bodo omogočali samouprairljainje znotraj vsa-ke astanove. S sredstvi sklada je i-reba zagoto/iti takšea materialni po-ložaj šolsfcva. ki bo omjgočil izvajanje načel reformira-nega študija. Takšen bo nam&n sidada tudi v primeru. če bi moral zmanjševat: abseg investicij, ki jih financira.
Izvajanje šolske rsforme, ustanavljanje navih visokih in višjih šo!, dvDj^ziono šoLstvo in poseb.no šo!stvo teor splošno probiematiko spec';f:5nlh dražbenih vlagasij za vzgojo kadrov je potrebno preučMiti strokovno vn z druž-bano-ekonomskega vidika. Sklad naj vključiije v t&sšna preučevanja inšMtute in zavode ter prizadete šolske ustano-ve, univerze in združenja visokih šol. V okviru osnovne dejaivnosti na*j sklad zagotovi amorti^acijo uoil tn opreme, preuči pa naj  tudi možnost   za   uvedbo   amortizaoije   za
zgradbe in druge objekte, ki so namenjeni neposredno iz-vajanju učnega programa.
Investicije v šolske objekte bodo do uvedbe amortiza-cije še nadalje fiiiancirali iz sredstev sklada, brez obvemo-sbi vračanja. Sklad pa bo zagotovil temel'jite in strokovne preglede investicijskih programov in projektav ter posve-til posebno pazorno^t ekooomičnosti gradnje in poznejši uporabiiosti. Pri investicijah bj sklad dajal prednost ti-stim objektom univerze, katerih gradnja zaostaja
Skladi, namenjeni za pospeševanje znanstvena-raziskc-valnih in kulturnih dejavnosti, bodo s svojimi sredstvi še naprej težili k hitremu uveljavljanju in vkijuče-vanju znan-stvenega in raziskovalnega dela v razvoj gaspodars-tva in družbenih služb, k nadaljnjemu napredku kuiturne dejav-nosti ter vzgoji ztnanstvenih m kuliturnih delavcer
SKLAD BORISA KIDRICA bo svo-je dosedanje uspeš-no povezovanje sredstev sk!ada s srgdsivi neposrednih in-teresov še nadalje po^ečal ter tako u?merjal čimveč sred-stev na področje raziskD-valnega dela Ker financirajo ne-posredni interesenti predvsem aplika^ivna dela, bo sklad skrbel tudi za primeren obseg osnovmh raziskav na inšti-tutih ljubljanske univerze, ki se od letos naprej navezuje na ta sklad. Skrb sklada bo tudi usposabijanje kadrov za razlskovalno delo in delno tudi pamoč pri fmanciranju opreme za aktuaina raziskovanja dela.
Sklad naj že pri programiranju raziskovalnega dela skrbi za sodelovanje gospodarske zbo-rnice in sekretaria-tov tevršnega sveta ter koristnikov m raziskovalnih orga-nizacij. Ob tem je potrebno doseči, da bodo rasiskoralne teme roševale oktualne gospodarske in družbene probleme kot se&tavne dele okvirno postavljenih nalog.
Sklad naj fkmnčno sodeluje pri projektih, katerih rea-iizacija prispeva k veojemu in hitrejšemu napredku druž-ben^a razvoja. Sirbi naj tudi za široko dostopnost ela-bDrs.tov raziskcvalnih del in naj dosledneje zahteva od ra-ziskovalnih organizacij objavljanje rezultatcrv fin.inciranih raziskovalnih naiog.
. . . Znanstveno-raziskovalno delo pa bo v prihodraje tudi za kmetijstvo financiral sklad Borisa Kidriča.
TELEGRAMI
Francija:
Ni dolgo tega, kar so začeli s pr-vimi koraki za decentralizacijo pa-riške univerze. V provinci, v Or-leansu — tu je od leta 1962 sedež nove akademije, ki jo imenujejo »francoskj Oxford« — so končali z gradnjo študentskega tnesta. Novo univerzitetno mesto, ki razpolaga z dva do tri tisoč mesti, je zgraje-no na prostoru 180 hektarjev.
Zahodna   Nemčija;
Na podlagi sovjetsko — zah. nem-ške pogodbe o izmenjavi študentov je prispel prvi sovjetski študent v Zah. Nemčijo. V Minz je prispel 23 letni inženir iz Moskve in bo deset mesecev delal na kemičnem institutu.
Š v e d s k a
Na Švedsko je prispelo petnajst študentov iz Latinske Amerike. Juž-noameriški gostje so prispeli v Ev-ropo na vabilo Zveze študentov Švedske ter se bodo v času med 1. februarjem in zadnjim majem udeležili raznih seminarjev. Med drugim bodo obiskali študentska središča v Stokholmu, Uppsali, Lu-ndu in Goeteborgu. Namen vabila in realizacije obiska teži k večje-mu sodelovanni med študentskimi organizacijani >.
I z r a e 1,
Več kot 550 študentov se je letos vpisalo na »Izraelski tehnološki in-stitut« (Technion), tako da šteje ta tehniška šola sedaj čez 2500 rednih študeniov, od katerih jih je čez petdeset iz tujine. Tako študirajo na Technionu študentje iz Britan-ske Gvajane, Cipra, Etiopije, Ga-ne, Jamajke, Kenije, liberije, Ne-pala, Nigerije, Tanganjike, Tailan-da  in  Ugande.
Nizozemska;
Nizozemska študentska komisija za mednarodno dejavnost organizi-ra študentsko krožno potovanje (Rotterdam — New York — Rotter-dam); cena — 130 dolarjev za ose-bo. Edini pogoj: potovanje mora imeti kultnrni ali poučni značaj.
Edina pogoja (vidimo, da gre pravzaprav za dva pogoja, ki sta po vsebini in premostljivosti popol-noma različna): Potovanje mora bi-ti kulturnega ali poučnega znača-ja in študent mora razpolagati z odvečnimi 130 dolarji, kar je že precejšen denar.
SVETOVNA IJIMIVERZITETN A
SLIŽBA
Svetovna univerzitetna služba — WUS (World University Service), je ves čas svo-jega delovanja (ustanovljena je bila po I. svetovni vojni) poskušala uresničiti svoj program: ustvarjanje medsebojne pomo-či, samopomoči in tehnične pomoči v dr-žavah vseh petili kontinentov. S svojim programom je zrasla v mednarodno orga-nizacijo profesorjev in študentov, ki ima za cilj ustvarjanje Študijskih pogojev na univerzah, prav tako pa tudi ustvarjanje pogojev za mednarodno sodelovanje in ta-ko ustvariti sorodna univerzitetna združe-nja z namenom: boriti se proti rasni di-skriminaciji, nacionalnim, verskim in eko-nomskim predsodkom.
WUS skrbi za zdravstvo
Glarni del WUS programa v Evropi obsegajo projekti študentskih zdravstve-nih domov, ki naj bi nudili kar najboljše študentsko-zdravstvene usluge. Prav tako so WUS pododbori omogočili alžirskrm, kongoškim in angolskim beguncem študij na raznlh evropskih univerzah. V Aziji ima WUS nalogo, izgraditi zdravstvene do-move s fondom samopomoči. Tako so zgradili niz študentskih poliklinik, sanato-rijev za TBC, razen tega pa še mnogo študentskih domov, knjižnic, menz in drugih objektov. WUS je organiziral mno-go akcij masovnega fluorografiranja, ra-ziskoval trebušne bolezni in način prehra-ne. Zaradi velikega uspeha akcij so mnoge države Daljnega Vzhoda nadaljevale s po-dobnimi ukrepi, da bi obvarovale ljudstvo pred epidemijaimi.
Mnogi mednarolni seminarji, namenje-ni razvoju afriških narodov, so delo orga-nizacije WUS. Razen tega ima še poseben fond za štipendije študentom Južnoafriške unije. WUS je precej naredil tudi v sev. Afriki, predvsem v Alžiriji. štipendije, obleke, obutev in še druge artikle so pre-jeli mnogi alžirski študentje.
Program organizacije WUS v Severni Ameriiki obsega seznanjanje študentov in prolesorjev z dosežki, običaji in študijski-mi režimi drugih narodav.
WUS ima posebne foonde, ki so name-njeni za izkoriščanje v primeru elemen-tamih nezgod, kot so potresi, poplave itd. Cilj WUS je hitro dostavljanje zdravil, hrane in obleke. Prav tako nudi finančno pomoč za rekonstrukcijo institutov, labo-ratorijev, knjižnic; s tem pomaga k hitrej-ši normalizaciji.
WUS je tudi organizator mnogih štu-dentskih seminarjev, organizator mnogih študijskih skupin, ki skrbijo za vse kon-struktivnejši razvoj mednarodne univerzi-tefcne skupnosti.
GeneraSna skupščina najvišji organ
Programe in politiko WUS usmerja nje-govo najvišje telo — Generalna skupščina, sestavljena iz predstavnikov 45 dežel.
V Generalni skupščini so predstavniki vseh petih kontinentov, m drugim tudi iz naše države; sklepe izvršujeta Medna-rodni izvršni komite in stalni sekrstariat s sedežem v Zenevi.
Programi, ki jih predlagajo nacionalni komiteji, se pregledujejo na Generalni skupščini in se v principih z Organiza-cijo sprejemajo v akvir svojih akcij. Ra-zen nekaterih prav posebnih akcij, se vse ostale finansirajo vz prispevkov profesor-jev in študentov vsega sveta ter prispev-kav države, v kateri se aikoija vrši. Da pride do uresničitve programa, mora WUS sodelovati z mnogimi nacionalnimi in mednarodnimi organizacijami. Tako ima WUS stalne stike s specialnimi organiza-oijami OZN, z visokim komisariatom OZN za begiince, s svetovno zdrav-stveno organizacijo, z Mednarodno orga-nizacijo za delo in Organizacijo za polje-delstvo in prehrano. Sodelovanje z Rde-čim križem in Svetovno federacijo za mentalno zdravstvo se odvija po specifič-nih projektih. V razvoju je budi sodelova-nje med Mednarodnini študentskiin giba-njem pri OZN in Mednarodnim študent-skim združenjem medicincev in farmacev-tov. Tudi mednarodna študentska Zveza in Mednarodna študentska konferenca sta na-vezali stike. Skozi leta uresniouje WXJS svoj program s pomočjo Mednarodnega združemja univerzitetnih profesorjev in Mednarodnega   univerzitetcnega   združenja.
Glede na tako široko in plodno dejav-nost na vseh področjih družbenega življe-nja, teži Svetovna univerzitetna služba k realizaciji svojih ciljev, želi vzbuditi pozor-nost vseh narodov in podčrtati potrebo po ustvaritvi zdravega strokovnega univer-zitetnega združenja, ki bo lahko vsemu človešfcvu zagotovilo osnovo za njegov mi-ren napredek.
SEMINAR V DUBROVNIKli
V Beogradu so pričeli s pripravami za organizacijo VIII. mednarodnega seminarja »Univerza dancs«. Ta seminar bo v dnevih med 16. in 25. julijem t. 1. Organizacijski odbor je sprejel predlog o letošnji vsebini seminarja. Diskusija bo tekla na osnovi dveh osnovnih tem: Modernizacija visokošolske izobrazbe in Vloga univerze v širjenju idej miru in mednarodnega sodelovanja. Organizacijski odbor je izbral ti dve temi na podlagi preteklega seminarja in aktualnosti univerze. Temi bosta obdelani na podlagi mnogih referatov in koreferatov.
Organizatorji seminarja so pričeli razpošiljati vabila za udeležbo na tem seminarju. Vabila bodo prejele mnoge tuje univerze, domači in tuji znanstveniki, nacionalne in mednarodne študentske zveze ter UNESCO.
Na tem mednarodnem seminarju, organizira ga Zveza jugoslovanskih univerz in Zveza študentov Jugoslavije, se je od leta 1956, ko je bil prvi pod naslovom »Medna-rodno srečanje študentov«, pa do danes udeležilo več kot 1000 študentov in profesorjev iz 60 držav.
tisti prostor med modelom, platnom in slikarjevim čopičem ni prazen prostor, in tisti mir, ki vlada v ateljeju, ni navaden mir...
Frf našesm razgovoru o problematifci aikademije sta sodelovala po dva predstaviiika obeh oddelkav, kiparskega in slikarskega. V nevezanem razgovoru in samo z enim izhodiščnim vprašanjem so aktivmo sodelovali vsi štirje in tako edera drugega mimo-grede dopolmjevali. Srečko Koci in France Anžel sta zastopala slikarje, Dušan Tršar in Moma Vuko-vic pa kiparje.
V sedanjih oblikah je študij na akademiji pred-vsem usmerjen na pridobivanje otortnega znanja, spoiznavanje slikarskiii oziroma kiparskiii tefanik. Po drugi strani pa je spet skoraj preveč očitna uismerjenost na potrebe po pedagoškem kadru. Pre-natrpanost s pedagoškimi predmeti otežkoea izpo-palnjevanje v praktičnih predmetih, še bolj pa se-veda svobodno delo vsakega posamezni'ka.
Individualne orte pri delu vsakega študeata pa-kTjub temu, da se mora podrediti šolski fonmi — še vedno ostanejo. V redkih primerih se ta indrvidual-nost tudi razgubi, to pa je zopet v zvezi s talentom. Svoje lastne umetniške poteze si med šfcudijem pri-dobi le malokdo. »V bisfcvu pa smo s človeškega sta-lišča seveda vsi individualisti,« je še potrdil to mi-sel edem od sogovornikov.
Križanje šolskih in individualmlh hoteinj je nuj-no. Predno neikdo pride na akademijo, si svojega bodočega študija niti ne predstavlja. Nujno je, da prade do poloma prvobne ideje. Pri tem pa se ne<ka-teri posamezniki ne znajdejo in se še bolj zaprejo v svoj Jasten svet.
Pozanimal sem se tudi za delo študentske organd-zacije na šoli. V pogojih, ki sem jih že prej opi-sal, je delo Zveze študentov zelo otežkoeeno. Vsak-do prihaja s svojim idealizmom in s svojimi hote-nji. Patem pa je tu še prenatrpanost študijskega programa. študentje iščejo poti med življenjsikimi pobrebami in obvez<nim šolskim delom, ki predstav-lja podrejanje klasičnim formam. Novi prostori, ki so jim bili tako potrebni in ki si so jih tako želeli, so prinesli na akademijo popolnoma navo ureditev im organizacijo dela. S tem pa je bilo tudi prostost, ki so se je navadili v starih prostorih, uničena in navajaiti se morajo na popolnama novo razpalože-nje.
študentska organizacija se hoče hotenjem študen-tov čimbolj približati, organiairala bi ekskurzije, razstave in še marsikaj, pa nima denarja. Brez tega pa morejo študentje akademije na pot le sami. Pri-vatno. Tako se vsaj nikomur ni treba podrejati, ra-zen — samemu sebi.
Posebno zadnje čase navezujejo stike z ostalimi jugoslovanskimi likovinimi akademijami. Tako bo-do vse tri akademije pripravile letos skupno raz-stavo, Ljubljančani bodo sodelovali še na zagreb-škem študentskem majskem festivalu, za sodelova-nje v pooitinicab. pa se še dogovarjajo.
Od 72 slušatedjev prejema štipendije približno po-lovica. Večino od teh podeljuje Svet za znanost in visolko šolstvo. Ostali si povečini pomagajo s subv«i-cijami ali s honorarnimi zaposlitvami. Vsi se zave-daijo, da jih študij veliko stane, držati pa se mo-rajo osemuirnega delavnika. To jiin sweda tudi one-mogoča veoje zaposlovanje. Kljub temu se dva štu-decnita vazita paučevat risanje celo izven Ljubljane.
Razen na brucovanjih, pravijo, ne pride do prave-ga stika med profesorji in študenti. Posebno pogsre-šajo to povezavo pri študiju. študentje morajo svoj pogled na sliko v&k]ajati s profesorjevim likovnim svetom. Tako so bili študentje prisiljeni na ločitev med študijskim delom in svojim svobodnim delcm. Ni rečeno, da drug drugega ne bi dopalnjevala, že takoj pa je občutiti neko nesarazmerje. To nesodelo vanje je prišlo do izraza tudi pri podeljevanju le-tošnjih Prešemovih nagrad. Z vse akademije jo je prejel le en študent s kiparskega oddelka. Zakaj je ni dobil nihče od slikarjev, ni znano. Prepričani pa so, da bi jo marsikdo zaslužil.
sprehod po
ateljejih
Predstavljajte si, da govorite z nekom, ki vam go-vori o sebi, pa ne stori ničesar, da bi vas prepri-čal. Nikoili mu ne boste mogli popolnoma zaupati, ker nikoli ne boste vedeli, kdo je. — Tega sicer ne m&remo popolnoma prenašati na naš primer, zato naj naim slxnži sarao kot ilustracija.
študentje, ki so pripravili naš obisk na akademi-ji, so se zavedali, da nas morajo seznaniti z njo z vseh strani in da moramo izkoristitd čss, ki nam je na razpolago, čimbolj intenzivno. Napotili smo se tarej kar v ateljeje.
Na vratih napis: speoialka.
V  ateljeju saaia   deikfleta   (oprostite,   pove5ini   že poročene). Kmalu nam tudi razlože: to v bisfcvu ni specialka, ampak peti letjnik, zadnji po starem uč-nem programu.   Po   novem   programu   je   namreč zadnji že četrti.
V   prostoru  pet   stojal,  obrnjeoiih  proti   modelu. Za model siluži punčka na starinskem stolu.
Anico Hladnik sem poznai že od prej, saj včasih sodeluje z vinjetami pri našem listu. O sliki, ki jo je imela pred seboj, je povedala:
»Zanlmajo me predvsem barvoi odnosi, kompo-zicija. Rada bi naredila kvalitetno sliko, o kafei umetnosti se tu še ne da govoriti. Vse to se šteje v redno šolsko delo ...«
V  tem ateljeju so še Helena Berce, Albina Nerad, Irim. Kraflj m &u>ijevt (por. Rajhman)..
Uradne otvoritve Mve stavbe akademije za upodabljajačo umUnost še ni bilo, če-prav uporabfjafo itudentje ateljeje in pre-davalnice v njej že vse letošnje študijsko leto. Odzvali smo se ttbilu študentske orga-nizacije na okademlji, noj jih obiščemo in o njih kaj nopišemo. Beležnica in fotooporot pa nisto mogla zapisoti vsega dogojanja v ateljejih med mladimi slikarji in kfparji. Ker tisti prostor med modelom, platnom in slikarjevim čopičem nikakor ne mare biti samo prazen prostor. In tisti mir, ki vlada v ateljeju, ne more feiti pravi mir. Samo poskušali smo dojeti njihovo specifično roz-aoloženje, za tisti čos smo se podofi v ijihov svet V vsakem od teh mladih Ijudi )a je še nekaj, kar je lastno srnno njemu. /sakdo imo svoja posebna stremljenja, ki ih sicer zdoj prf študiju podredj učnemu irogramu, popolnoma odpovedati pa se jim ie moire. že ab vstopu na akademijo je bll :ilj vsakega od teh Ijudi, da nekoč izrazi lekaj svojega, no svoj načjn, da najde »svojo umetnost«, In prav iz tega morda zhaja tvdt vs« Itlsto. kor tt ml«de Ijudi Iruži.
Tudi v sosedni sobi, kjer dela moška potovica pe-tega letnika, so nam o svojem delu povedaili, da so njihova umetniška stremljenja še v glavnem obrt-niška. Vendar pa se v prosteim času že lahko bolj posvetijo poglabljanju v lastni umetniški svet. Sli-kairsko abecedo morajo že popolnoma obvladati. Pohl Emid, Drago Hrvatski, Altoin Kramberger, Vla-do Pirnat in Hozo Dževad, ki imajo tu svoj delovni prostor, z novo zgradbo niso preveč zadovoljni. Na-čin njiliovega dela, pravijo, nd v sožitju z arhitek-turo, ki je taka, kakoir da se ne bi azirala na nje-no sedanjo funkcijo. Lom svetlobe ni ugoden za model, posivi ga.
V  ateljeju drugega letaika, ni bilo ob našem pn-hodu še nikogar. To je eden večjih prostorov, na-polnjujejo ga velike papime ploskve, z aikti v narav-ni veldkosti. To je anatomska risba,    na renesanč-nih principih, kjer mora biti točno izrisana  vsaka mišica. Posliižujejo se v glavnem oglja.
Tretji letnik. Model: žena v črneim.
Spet tri d©M©ta (spet meinda vse poročene, ena prav gotovo).
Prvič vam pride misel o nekem posebno napol-njenem prostoru in o tišind, ki ti stalno pripovedu-je sivojo neiagavorjeno besedo.
in dekle, ki s čapičem v desni roki in s čo-piičem v leVi roki nanaša na platno temne tone barv. Svet, kl vsatodo ne more vanj. Mogoče ga zaslufti čisto sludajen obiskovalec ali pa zelo obeutajiva uanetinikova nobranjost. Detoleta so bdla pač šolsko lndiferemitaia:
»Zanimajo nas predvsem tonski odnasi... Naš pxcwfesor hoče resen študij, t» sliko delamo že em mesec, pa še ni končana. Brišemo ki začenjamo na novo...«
Pa vendair so mi povedate Ida Brišniik, Meta Kraigiher in Siavika Čufar več kakor so mi...
Tudi v sosednjeim ateljeju tretjega letnika, kjer je le eno dekle in pet fantov, so bili skeptični v svojem odigovoru:
»Prafesor Stupica z nami ni preveč zadovoljen. Pravi, da smo premallo elastični. Včasih nam dela težave še risba. Vendar vse naše delo je samo iska-n!je. Iščemo pravi pristop k -risbi ...«
V  zadnoem lebniku pa:  »S svojimi slikami hoče-mo vein iz  šolske   fonne,   pokazabi   moramo   svoj lastni barvni izraz. Seveda pa je pomoč profesorja še vedno potretana.«
»Leifcos končate študij in začnete delati samostoj-no; ali se oib tem čutite dovolj močni za življenje?«
»To visekakor. Umetniki pa tu še ne postanemo. Nasučimo se obrti, pravo delo se začne šele potem.«
Na hadniku smo se srečali s študentom iz Indije, ki tu študira na specialki kiparstvo.
»Kako...«
»O, dobro!«
Srečno, Vishwaraj Mehra!
Ateljeji kiparskega oddelka mso bili tako polni. Bil je čas dkrag kosila in večiina je že odšla. V ateljeju pnvega letnika pa smo fcljub temu lalnko vMeli prooes »prenašanja z mavca na kamem«. To leto delajo samo glavo, naslednje leto pa je na vrstd že telo. Vemdar morajo oibvladati naijprej torao; šele potem se lotijo cele figure. To je popol-noma akademsfco delo, za modele jim služijo ko-pije kopij starih grških spomenikov. In talko do konca. V zadnjem letniku se morajo lotiti še zad-njega »velikega« akta. Potem pa začnejo svobodno. Najvaižjnejše jim je seveda diplomsko delo, poleg vseh ostaJlih teoretičiniih stvari.
Ustavil sem se ob atotu, za katerega je avtar Bran-ko Konevski prejel letos Prešernovo nagrado.
»Tvoji občiutki?«
»Skoraj nisem pričalkoval. Dotoil pa sem več vese-lja za nadaljmje delo.«
»Kaj še lahko paveš o kipu?«
»To je moje redno študijisko delo. Zelo točno sem se držal maddla!«
»Kam pa po diplomi?«
»Ne vem še ničesar ...«
Tako je bil naš sprehod po ateiljejih končan. Vzdtišje, ki vlada v vseh teh prastorih, nam je po-v^ialo 'včasih veliko več kat besede.
za
okroglo
mizo
Ko smo že sedeili in se razgovarjali o vseh mogo-čili stvareh v zvezi z akadetr.iijo, sem se pozanimal še za njihov odoos do sodobme vimetnasti. Zapisal sem si glavne miaii iz tega razgovora, pri katerem so sodelovali isti šfcudentje kat prej pri razgovoru o proibleanatiki akademije: Srečko in France ter Drago in Moma.
Moma: »Po končanem študiju akademije se dobi neko obrtniško znanje v realističnem smi»lu. Iz te-ga znanja izhaja tudi vse nadaljnje izipopodnjevanje. Vsak likavsni nmetnik mora preaesti svoje notranje težnje, naj bo na plastiko ali na sliko. Včasih se pri tem oddaljimo od realizma. Res je, toda vsi hočemo biti sodotoini in modeimi. Nekaj je gotovo v tej umetnosti tudi šarlatanskega, vendar ne v to-Iiki meri, kakor se včasih govari.«
Drago: »Tudi figurativmast je včasih labko sla-ba... Jaz, kontoretino, nisem za abstrakeijo. Vem pa, da je to produkt časa in da se popolnoma sMada s tempom sodobnega življenja. Končno pa je tudi lahko ugotoviti, kaj je dobro in kaj je sla-bo.«
Moma: »Preveč se občutd pomaiijkaixje kvaliteitne strokovne ocene.«
Drago: »Tako blizu sano tej umetnosti, da je ne moremo še dokončno oceniti. Tudi čas laihko naredi svoje.
Mesni figura največ pove in pameni, čeprav v njej ne najdm toliiko kot v abstmkciji. Afoisit-raiicija je
trenutno v nekem zaostanku, prenapolnjeria je. če je ab-straktna umetnost anoninma, izgubi ves svoj smisel, pri realistični pa je drugače. Sicer pa je vsa ta dejavnost pozitivna. Važno je da delaš. V kvantiteti je tudi kvalirteta.«
France: »Tudi umetnost ima svoj razivoj: ali pro-pada ali pa se razvija. Kje smo zdaj mi, kaj pred-stavlja naša umetnost, tega ne moremo reči . Vemo le, da ima vsak čas svojo umetnost, vemo pa tudi, da je sodobniki nikda.r niso mogli pra-vilno oceniti. Daraes je morda najbolj občutno pomanjkanje li-kcnvne vizgoje. Vsakdo je odvisen samo od sebe in popolnoma razuimljivo je, da se bolj ogreje za figu-ratdvno slikarstvo, ker ga bolj razume.«
Srečko: »V sodobni umetnoisti je poplava stilov. Ko umetnik uspe, mora veliko delati, ljiidje hoče-jo njegova dela. Jasno je, da vse ne more hiii kva-litetno. Za to je odgovorna kritika. Značilno za naš čas je, da sta se kritik in trgovina povezaia.«
Drago: »Ne smemo in ne moremo slepo za/vračati. Ravno likovna umetnost je bila tdsta, ki je Jugosla-
vijo predstavljala povsod v tujini enakovredno % ostalimi z veliko večjo tradicijo. Perspektive umet-nika so dasnes pri nas nejasne, mislim, v.maverial-nem smislu.«
Srečko: »Pubiika se izgovarja na nerazuznevanje. Saj ni princip umetnosti, da bo vsakoanur razum-ljiva. Vedno je bila korak pred časom. Važno je tudi, kako k umetnini pristopaš. Na primer, teh-nik-livar bo na neko plastiko gledal samo s tehnič-nega stališča; kako se plastika uliva...«
Drago: »Zgodi se tudi, da so nekatere umetnine nare'jene saino zaradi originalnostd, ne pa zaradi izpovedoivanja umetniške reanice.«
Ta zapis nažega razgovora je približen in nfiko liiko skrajšam. če bi ga hoteli nadaljevati, bi gj» lahko. Vendar smo bistvo problema že prešli.
Rekli smo še besedo o šfcudijski sobi, v kateri smo sedeli, o tem, kako jo bodo urediii, kako bodo v njej pripravljali razstave, kako se bodo tam &ha-jali. Prijateljsko smo se razšli. Včeraj se še nismo poizaali, od danes naprej nismo samo znanoi.
Kaj je z večerno fiimsko šolo?
Že nekaj časa se je v naši kulturni jav-nosti razpravljalo o ustanovitvi večerne filmske šole, pri čemer pa se je cfekusija omejila več ali manj na ugotavljanje raz-logov, ki govore za ali proti njenemu ob-stoju. Pričujoči članeik nima namena, da bi se pridružil tem razglabljanjem, tem-več bo v kratkih črtah skušal čisto infor-mativno spregovoriti o tem, kakšna je zamisel o delovanju in smotru omenje-ne šole. Da bi dobil potrebne infamacije, sem se obrnil na tov. Borčič Mirjano, predsednico fiknske komisije Sveta Svobod in prosvetnih društev okraja Ljubljana, ki so tudi dali pobudo za usta-novitev večerne filmske šole.
Zamisel o potrebi za tako šolo se je po-javila v lanskem letu po seminarjih v Ljubljani in Kamniku za prosvetne delav-ce, kot tudi po posvetifo s prosvet-nimi delavci na področju okraja v sezoni 1961/62. Analiza teh semiinarjev in posvetov je pokazala, da se na področju filmske kulture udejstvuje več prosvet nih delavcev, ki jim pa manjka neka na-črtna filmska izobrazba. Zato je omenje-na fiknska kamisija na posebnem se-stanku zadolžila manjši odbor, da pripra-vi osnutek večerne filmske šole. Poglavit-ni principi za ta osnutek pa so bili pred-videni že na tem sestanku. To so: višje-šolski nivo študija in temu primerna or-ganizacija šole, poudarek na formiranju kadrov, potrebnih v filmskovzgojnem de-lu v šoli in v vseh oblikah izven šolskega filmskovzgojnega dela, poleg tega pa naj bo šola po svojem predmetniku do-palnilo študentom z univerze, akademij, višje pedagoške šole in ljuibiteljem film-ske umetnosti, temeljna izobrazba bodo-čih   filmskih   delavcev,   filmskih   kritikov
in publicistov, katerim naj nudi bazo za nadaljnji specializiraini študij. Po teh pririoipih je izdelala komisija podrobnej-ši predlog učnega načrta za šolo, ki v glavnih obrisih obsega naslednje: študij naj traja §tiri semestre, in sicer tako, da bi bilo v vsakem semestru od 130 do 160 učnih ur, poleg tega pa tedensko vsaj 4 ure za obvezne projekcije in seminarske vaje. Predavanja "bi bila tr&rat tedensko v poznih popoldanskih in večernih urah, največ štiri ure dnevno. Predmetnik je komisija razdelila na tri oddelke, in si-cer na oddelek za filmsko teorijo in este-riko, oddelek za zgodovino filmske umet-nosti in oddelek za filmologijo. Oddelek za filmsko teorijo in estetiko bi predmet-nik razdelil na 140 ur, oddelek za zgodo-vino filma bi posredoval snov v 80 urah, oddelek za filmologijo pa v 60 urah v 4 semestiih. Za seminarske vaje in obvezne projekcije bi v 4 sernestrih potrebovali 256 ur. Poseben del študijskega dela na šoli naj bi bil odmerjen sporazuanno s predstojniki posameznih oddelfcov in predavatelji za seminarsko delo in vaje.
Kot pogoj za vpis na šolo je predlagala komisija uspešno dokančano srednjo šo lo, oziroma pri zelo aktivnih filmsko-vzgojnih in drugih delavcih po pristanku kolegija predavateljev in upravnega od-bora diferencialni sprejemni izpit ali iz-redni vpis
študentje bi plačevali šokiino, s katero bi se krili stroški za predstarve. Predava-telje in prostor naj bi plačeval okrajni Svet; ti stroški bi po predračunu znesli približno milijon dinarjev, kar nikakor ni pretirana vsota.
šolo bi upravljal upravni odbor, v kate-rem naj bi poleg ustanovitelja sodelovali Se predstavniki predavateljskega kolegi-ja, slušateljev, zainteresiranih organizacij in ustanov. Ustanovitelj bo imenoval u-pravnika šole, ki šolo konkretno vodi, strokovno pa bi vodil šolo kolegij preda-vateljev, ki mu predseduje upravnik in je njegov član tudi predsednik upravnega odbora.
Namen večerne filmske šole torej ni v izoblikovanju profesio-nalnih ustvarjalcev, temveč v tem, da nudi dapolnilno izobraz-bo iz osnov filmske umetnosti. S takšnim konceptom pa bi gotovo tudi dvignila splošno raven filmske kulture pri nas.
Omenjena filmiska komisija bo v krat-kem sklicala posvet vseh, ki se kakorkoli ukvarjajo s problemi naše filmske kuitu-re. Tu bodo pomovno pretresli naloge ve-černe filmske šole in obravnavali vse pe-reče probleme v zvezi z njo. Zaključki s tega posveta pa naj dokončno pokažejo, kakšne  so potrebe za  njeno ustanovitev.
Ingo Paš
FILM, Kl ZASLUZIVSAJ ZANIMANJE
Trije rtiHserji amaterji: — K. Rako-njac, 2. Pavlovič in M. Babac, so povezali svoje prve poskuse, tri kratke filme, v skupen celovečeren film pod naslovom »Kaplje, vode, bojevniki«. Imenujmo nji-hovo delo poskus, drzno iskanje aZi kakor-koli drugače, dejstvo je, da ta njihov po-skus nikakor ni ostcti na ravni začetni-ških prizadevanj, temveč pomeni pri vseh treh delih resne umetniške izpovedi, ki po svoji obliki in specifično filmskem izrazu ne zaostajajo za najboljšimi dosež-ki naše filmske proizvodnje.
Prva pripoved — »2ive vode« — posega s svojo temo v čas okupadje in tedanje razmere v Srbiji. Odlikuje jo dosledna filmska govorica, ki pripoveduje izključ-no preko slike; tu je dialog postal odveč. Kamera je svojo zahtevno nalogo opravi-la s pravo rutinsko veščino in z globokim smislom za subtilno pripoved, ki jo za-hteva rahlo, prefinjeno stkana dramatur-ška zgradba fabule. Tek dogodkov poga-nja naprej povsem naravno, no, določenih mestih z baladnim pridihom, nikoli vsi-Ijivo. Kadri ruševin, lesenih kolib, kadri z otroki, vsi pripovedujejo na svojski, tih in zato grozljiv način o brezobzimosti vojne in njenem uničujočem učinku. Sne-šana Lukič je svojo vlogo odigrala z veli-ko prizadetosti in občutja za tragično u-sodo dekleta, ki išče izgubljeno vero v človeka. Zaključna poanta je pretresljiva izpoved — uboj človeka, nem krik, obup-no hrepenenje po človečnosti. Film pred-stavlja po svoji dramaturški zgradbi in filmskem izrazu najbolj dovršeno in čisto stvaritev od vseh treh del celovečernega filma.
Druga zgodba — »Mali kvadrat« — po-stavlja dogajanje v majhno bolniško so-bo. Zato ima mnogo manj mošnosti film-skega izražanja, pač pa je veliko bolj dramsko zasnovana. Dialog je tu nujen. Kljub takšni zasnovi je uspelo režiserju izkoristiti posebni način filmskega po-dajanja. zaradi česar ni zdrknil v filmano gled^Ašče, temveč je v resnici ustvaril film. Prav zato, ker je upošteval posebne zakonitosti filma, njegove posebne mož-nosti, je zgradil dogajanje filmsko, to je s sposobnostjo vplivanja na gledalčevo pozornost, izpovedovanja s sliko in ne le z   govorom.   V   filmu   je   nekaj   izrednih
kadrov: pogovor med bolnikoma, katerih obraza sta obrnjena vsak na svojo stran, smrt bolnika ob oknu z močnim učinkom ponovitve prejšnega padca, obupen krik zvonca. Poanta je izredno lepa, z globoko filozofsko vsebino: svet zunaj nas je tak-šen, kakor si ga znamo ustvariti.
Tretji film — »Kaplje« — je po scena-rifski plati najšibkejši od vseh treh. Zgodba je preveč skonstruirana, obroben komentar nasprotuje po svoji narativno-sti filmskemu izrazu in je zato neučinko-vit. Vendar so odlike filma močnejše od njegovih slabosti. Tako so izvrstni posnet-ki s ceste, ki nam prikazujejo košček na-šega vsakdanjega življenja. Posebno pre-senečenje v filmu pa je Olga Vujadinovič,
FUNKCIJA FILMA IIM TELEVIZIJE
ki je pravo odkritje. Njena nenavadno sproščena in doživeta igra daje ton ce~ lotnemu filmu; zaradi nje film zaiivi. Konec filma je mrtev, ne izpove nam nič bistvenega, novega; zato bi lahko brez vsake škode odpadel.
Filmska trilogija »Kaplje, vode, bojev-niki« je več kot samo poskus; je stvari-tev, ki ima močno potenco umetniške iz-povedi in pomeni lep prispevek k obliko-vanju našega umetniškega filma. Toda očitno je, da ni našla odziva pri publiki. Film so po treh dnevih predvajanja u-maknili s sporeda. Mar bomo znova stali pred nerešljivo uganko komercialnega in umetniškega filma?
Ingo Paš
V prejšnji številki smo rekli, da sta dva osnovna elementa sedme umetnosti ton in slika. Za to smo rekli, da se imenuje še »dramaturški element«. Pri snemanju tona moramo računati še na eno posebno lastnost, ki se imenuje »obeležje prosto-ra«. En in isti zvok drugače zveni v notra-njosti (hodnik, soba), drugače pa v exte-rieru (na ulici, v gozdu, na morski obali). To je zelo važno, kajti film in televizija se poslužujeta tega elementa za dimenzio-niranje prostora,
Snemanje tona je zelo dolg proces in končno tudi zelo dolgočasen za tehniško osebje. Snemanje tona se je pričelo z raz-vojem elektronike in zboljševanje tega je v tesni zvezi z napredkom te čarobne znanstvene discipline.
Snemanje je lahko sinhrono ali nadsin-hrono. Sinhrono je, če snemamo ton isto-časno kot sliko. To lahko uredimo tako, da je na isti osi filmska kamera in pri-prava za snemanje tona, ki je v bistvu magnetofon, ker dela na istem principu. Ta metoda se uporablja redkeje. S tem se doseže absolutna sinhronizacija,  to je gi-
banje ustnic in glas se ujemajo. Edini film, ki je pri nas sneman po tej metodi od prvega do zadnjega kadra, je »Tovariš predsednik centerfor«.
Pogosteje se uporablja kombinirana me-toda: važnejši kadri po sinhronizirani me-todi, ostali pa po nadsinhronizirani.
Nadsinhronizirana metoda je v tem: * filmska kamera snema kadre na off (to je samo sliko). Ko pa se snema celotni ma-terial, jo laboratorijsko obdelamo do po-zitiva (o montaži bomo govorili kasneje). Trak se prenese v tonski studio. Tonski studio mora odgovarjati vsem zahtevam akustike v zaprtih prostorih. Najboljše tonske studije ima Sovjetska zveza; ti se odlikujejo po enostavnosti funkcionira-nja, Ob glavni dvorani je še več manjših zelo važnih prostorov za snemanje tona in spikerska kabina (pri snemanju tona za reklame, dokumentarce in dnevnike). Obdelani trak se razreže na doloeeno dol-žino, iz tega pa se potem naredi neskon-čen trak (oblika kroga) tako, da se lahko neprekinjeno prikazuje. Na nasprotnem kraju   studia   je   fUmsko   platno.   Akterji
filma so v studiu. Vsak ima nalogo, da vadi svoj govor. Pravzaprav se dogaja na-slednje: igralec gleda svojo vlogo, vadi gibanje ustnic (na platnu) iii izgovor. Ta čas je relativen, ker je odvisen od indivi« dualnih sposobnosti posameznikov. Ko se uvežba, začnejo s snemanjem. Cesto se dogaja, da se morajo določeni kadri več-krat ponoviti, predno dosežejo zaželen uspeh. To je stvar režiserja. Ves govor se snema na magnetofonski trak, ki teče z isto hitrostjo kot teče fiJmska kamera pri snemanju ali reprodukciji. Ti traki so širši kot navadni, tako imenovani domači magnetofoni, vendar je princip delovanja, kljub nekim konstrukcijskim razlikam, isti.
Vsak ton v fiimu je sestavljen iz treh delov: govora, glasbe in šumov z efekti. Navadno se po govoru sjnema glasba in šumi z efekti. Proces snemanja glasbe je isti kot pri snemanju govora.
(Se nadaljuje)
Piše Ratibor J i/iio vič
Pred nekaj dnevi se je iz Beograda vrnila mlada slo-venska interpretka zabavne glasbe — študentka prav-ne fakultete, Barbara Jarc. V Beogradu je že drugič zaporedoma nastopila na oddaji radia Beograd — Mikrofou je vaš. Na prvi oddaji — ta je bila pred mesecem dni v Sloveniji — je nastopila v skupini pevcev — amaterjev, ki so jo ocenjevali profesionalcL Žal pa je že takrat niso ocenjevali, (to smo žal šele sedaj zvedeli), tako da sta takrat zmagali Sarajev-čanki, duet Hlača-Mandič.
V Beogradu je Barbara nastopila kot članica ži-rije ter zapela priljubljeno »Barvice si kupi«. V ocenjevalni komisi.fi so bili še Lola Novakovič in »Miki«  Jevremovic.
Zanimivo je detajlneje pogledati vprašanje, kdaj postane pevec profesionalec. Popobioma jasno je, da takrat, ko prejme delovno knjižico, v kateri piše umeinik. žal si nekateri prav po svoje tolmačijo in prirejajo naziv, pač po potrebi. Tako »Barbka« ni mo^ia dokazati, da je amaterka, pa čeprav ima pre-cej Hianj javnih radijskih in TV nastopov kot ostali pevei, ki so po njihovi logiki — amaterji. Vsekakot je bila dcležua velikega priznanja, ko je kot članica žiiije odloeala o zmagi mladega pevca. Toda saj je tudi sama zapela. Dejal sem že, da z uspehom. Toda, ali ne bi bil ta uspeh prepričljivejši, če bi jo pred-stavlli kot nado slovcnske vokalne zabavne glasbe. Pr :"ani smo, da bo »Barbka« uspešno zamenjala ste."^ gardo slovenskih vokalistov, in prav zato nas skrhi sloves, ki si ga lahko najlaže zapravi na takih. sicer debro mišljenih nastopih.
Sicer pa ji želimo še obilo uspeha na njeni umet niški poti: upamo tudi, da se bo češče pojavljala na sporedu radijske in TV postaje.
Amater ali neamater?
Tiger v noči
»Torej...« Farvt je okleval. »Menirn, da sem mislil na tisto Emmalou, Bila je precej prijazna...« Kar oslabel je v zadregi. »Ona bi lahko pričala za-me,« je upajoč dodal. »Precej sem mislil nanjo, od-kar ležim tukaj.«
Odvetnik je odkimal. »To kar pozabi! Qna je bila Choateyevo d&kle in ona ti bo porinila pištolo narovaost v roko.«
»Tega ne morem verjeti!«
»Ona bo njihova glavna priča.«
»Oh, res?« Po trenutku raolka so se v rumenih očeh nabraJe solze in debele kaplje so curljale v blazino. Mišice vratu so mu, nemočne in naslo-njeaaa nazaj, krčevito delale.
»Oprostite mi ta jok,« je fant nesrečno zašepetal. »To vse rcie tako skrbi. Vsakdo, policaji in gospod Hiley, vsakdo me je spraševal stvari, ki jih ne mo-rem povedati, toda nobenega na svetu ni, da bj mi pomagal, morda niti vi ne.«
Phillips je stopil od zamreženega okna tn se ozrl navzdol. Na dvorišču so se nekateri okrevanci sončili. »Le izjoči se,« je potrpežljivo rekel in čez nekaj časa si  je fant obrisa! nos ter dejal: »čudna
IFB IT^Jl A11 %/B~l 11^1
ALI SAMO PLESI
Mnago je pri nas biio govora o plesih, od ma-turantskih pa preko najrazličnejšdh brucovanj do ve-likih plesov, ki jih prirejajo najrazličnejše organi-zacije, združenja in društva.
Vendar je po vsakem takem plesu bilo precej obiranja, ki so dosegla že nivo, da je prišla organi-zacija v vprašanje.
Inspiracijo za ta članek sam dobil po obiskih na nekaterih brucovanjili in maturantskem plesu, ki je bil pred kratkim v Mariboru. Večkrat je slišati pripombe, da so se brucovanja izrodila. Toda ko sem se vprašal za odgovor, sem ga dobil, vendar le delen. Pred leti se ni konealo vsako brucovanje s pretepom. Danes je to že obvezno. Prišlo je sicer do tega, toda to so bili le interni. Danes je najboljša točka brucovanja pretep. Pred leti smo se pogovorili o točkah zabavnega sporeda, danes pa je glavna tema pogovora, kdo je pričel pretep in s katero roko je kdo koga najprej udaril. Kje je tu vzrok? Morda komercialno stališče organizatorja, ki spusti v dvora-no vsakogar. Ce je to vzrok, bi lahko našli mejo med komercijalo in previdnostjo, pa bi bili rezultati pre-cej drugačni.
Brucovanje je za dekleta, brucke, repriza njihovih maturantskih toalet. Nekatera dekleta prihajajo s širokimi krili in z ogromnimi metri tila na sebi, druga s kostumi, ozkimi krili, modernih linij, ven-dar se od predhodnic nikakor ne razlikujejo. Da, razlikujejo se le po »krojaški« širokosti. Za fante je ta problem mnogo  manjši; temna obleka. Bele  ro-
kavice? Zgodi se, da jih nekateri na maturantskem plesu nosijo. Vendar to zato, da ne bi dekletu umazali bele obleke. če je to vzrofc, potem si ne moremo očitati malomeščanstva. Toda če je tu kak drug vzrok, potem izpade on neresen. Prav to je vzrok »vroči krvi« mnogih. Stvar se je tako razširila, da so pričeli nekateri časopisi posvečati kar cele stolpce temu problemu. Toda problem ustvarjajo le taki, ki ne morejo biti »maloraeščani«, a mislijo po »ma-lomeščansko«. 2e sama beseda »malomeščan« je pre-živela in pomeni danes pri nas absurd, ali če hočete, najbolje okarakterizira nenormalnega človeka.
Na vsakem svečanem plesu se zahteva neka mera dostojnosti zunanjega videza posameznika,, toda če kdo zahteva kaj več, mu lahko vsakdo mirno pove v obraz svoje mnenje o njem. Večkrat zabeležimo na lepakih, nekateri so prav nemogoči, vabila na razne plese. Poznamo elitni ples, veliki ples in še kak drug. Verjemite rai, bil sem na vseh plesih s takimi ali podobnimi titulami, a med njimi ni nikake razlike. Pri vseh pridejo ljudje s približno enako mentaliteto. Eni zato, da se naplešejo, drugi zato, da se ga »na-cukajo« in tretji zato, da se pokažejo. Prvi in drugi so preprosti in skromni, oni tretji so najnevarnejši. Najmanj zapravijo, največ govorijo po plesu, »kako
če boste kdaj čitali lepake, naslovljene z »elitni, veliki«, ali samo »pies«, naj vas ne zmeae, Kajn na plesu bodo »elitai, velikk in tudi taki, kot ste vi.
Ivo štrakl
Tema, o kateri se še ni pisalo
Pred kratkim je redaktor TV zabavnih oddaj oigovar-jal na vprašanja novinarja Ritma (Qentralna jugoslovan-ska revija za jazz in zaibavno glasboj o temi Televizija in zdbavna glasba. Med drugim je odgovoril tudi na vpraša-nje, ki se je nanašalo na jugoslovanske festivaie zabavne glasbe.
Omenil je opntijski festival in očitke odbora, češ da mi ta festival ignoriramo. Tbda to, kar se je zgodilo, govori pmv o nasprotnem. Vsako leto se odvija poleg vseh festi-valov še tekmovanje za najboljšo papevko Jugoslovanske radiodifuzije; to tekmovanje temelji na sistemu ocenjeva-nja posameznih komisij radijskih postaj. Ta popevka za-stopa Jugoslavijo na tekmovanju za najboljšo popevko Evrope. Jugoslavija je doslej nastopUa dvakrat, obakrat sta nas zastopali popevki Jožeta Privška (leta 1961 Neke davne zvezde v izvedbi LjUjane Petrovič, leta 1962 pa Ne prižigaj luči v mraku v izvedbi Lole Novakovič). Popevki sta v res veliki mednarodni konkurenci dosegli lep uspeh. Prvič se je Joze Privšek uvrstil na osmo mesto, leta 1962 pa &e na peto mesto. Ker imamo v domouini že preveč festivalov sabavne glasbe, so se pristojni delavci odločili, da bodo izbiro popevk, ki zastopa Jugoslavijo na evrop-ske?n prvenstvu, združili z opatifskim festivalom; tako bo torej popevka, ki bo na tem festivalu odnesla največ pri-znanj, zastopala Jugoslavijo  v inozemstvu.
Pranilna odlooitev, nobeden ¦ jt ni nasprotoval; organi-zatarji so se obvezcdi, da bodo termine za oddajo sklndb obj(wili pravočasno v dnevnem časopisju vse države.
No, in tu prične tisto, kar sem povedal že v uvodu, kontradikcija v očitkih. Organizatorji so res obfavili v ča~ soplsju fdnevnem), morda tudi v kakem tedniku, vendar ni v nobenem slovenskem časopisu izšla niti črka o ter-minih, do kdaj je treba kompozicije odposlati. Prišel je le interni dopis na RTV Ljubljana, in še ta poslednji tre-nutek. Tako je Jože Privšek zvedel za roke oddaje tri dni pred določenim časom. Na hitro roko roko je napisal kom-pozid;o in jo odposlal v Zagreb nekemu piscu tekstov. Prvi dan po poteku rokov je prejel Jože Privšek pismo, v katerem piše renomirani avtor mnogih tekstov popevk med drugim tudi tole «... dragi Pnvšek, izvini mi, ali u žvDOtu se još nisam toliko namučio da bi napisao, ali tti-sam uspeo...«. Tako, letos bo potekalo popevkarsko pT' venstuo brez Jožetove skladbe; tudi v areni najboljših evropskit skladateljev ga bodo pogrešali, saj je bil tu že star znanec. Upamo pa, da bo prihodnje leto srečnejši in bo kakemu drugemu ali istemu piscu tekstov pravočasno »prišlm.
In še kot »post scriptum«. Ritam je objavil intervju z Dušanom Hrenom, vendar odstavka o festivalski politiki nismo zabeležili.                                              Ivo Štrakl
reč, gospod, enega o6esa ni več, pa vendar postane pod obvezo še vedno mokro, kadar drugo, zdravo oko joče.«
Odvetaiik je postal jezen. »Povej mi o Fatsu in Rockyju!«
»CeJo vi mi ne verjamete?«
»Ne vem, kaj naj bi verjel«
»Jaz  sem  nedolžen,«  je  rekel  faiit  s   ponosom. »Jaz ne poznam teh dveh ljudi.«
»Ali bi hotel premisliti vso stvar?«
»Premišljevanje ne bo spremenilo resnice.«
»To sem slišal tudi prej.«
»Gospod, ali ste hudi nanie?«
»Ne.« Nemirno si je Phillips oblekel plašč in obstal, vrteč svojo ovratnico. »Ce je to tvoja zgodba, potem bom temu primemo tud'i pripravil obrambo. Ampak tu je še ena stvar. Ce te bodo ti tički tu notri sku-šali pridobiti, nikar ne pričakuj, da boš pravdo dobil. To je premišljen iimor in državno tožilstvo ima svoj režim — ne samo proces! Prišel boš na obravnavo, pa če jo dobiš ali izgubiš. Je to jasno?«
»Da, gospod.«
Odvetnik je mrko pogledal. »Ne vem zakaj se spuščam v take stvari, prisežem, da ne! Zbogom!« Jezno je prikimal, nataknil sive rokavice in zapustil bolniški oddelek. Izbruh starčevskega smeha ga je spremil.
Phillips je bil posiovni mož iz Harlema, zaščitnik nekega mestnega gledališča, svetovalec v trgovinski zbomici v soseski, sodelavec v krajevnem tisku, de-kan v svoji cerkvi, goreč soprog in dobro razpolo žen oče treh duhovitih čilih deklet — najstarejša je bila ovenčana poetinja na kmetijski šoli. Njegova okusna obleka je izdajala znake uspeha. čutil je, da sonce sije nanj in sč&soma, če bo šlo vse po sreči, lahko pričakuje celo sodniške časti. Njegova pisarna je bila vzor učinkovitosti in vse to je do-segel že v svojih zgodnjih štiridesetih. Njegov obraz je bil gladek in miren.
Pretekli so meseci in bil je prezaposlen s svo-jim nakazanim določenim primerom. Zanemarjal je svoje službeno delo, hrbtenico svojega poklica v divjih pripravah na obravnavo  z naslovom:  Dickin-
son, Edw. proti Ijudstvu itd.; njegova široka mapa konopljine barve se Je večala vsak dan. Dirjal je po okolišu za municijo proti klienteli Hillegasove, pre-govarjal prijateljske policaje za zapisnike, pred zr-calom v kopalnici razvijal zamotane zaključke in zagrenil ženo in hčerke z odtujenostjo duha. Na večer pred sojenjem so mu šklepetali zobje od na-petosti in utrujenosti. Njegova družabnika, Zack Pitkowski in Joe Kerrigan, utrjena veterana, sta bila zaprepaščena.
Domenili so se za zmenek v restavraciji Guido, kamor so zahajali ljubitelji dobre neapeljske kuhi-nje. »Od nas pričakujejo, da branimo fanta, ne pa da pričenjamo križarski pohod. Ko bomo opravili, čim bolje bomo mogli, je ostalo prepuščeno poroti. Prenehaj si delati skrbi! Nisi ti ubil moža, fant ga je.«
Phillips je stisnil svoje tresoče roke med koleni. »Prepričan sem, da je fant nedolžen, toda kako naj to dokažemo?«
»Seveda je nedolžen,« je prikimal Pitkowski, stre-sel obrabljeno frazo, »in jaz imam srčno napako. Ne pričakujte, da se bom gnal do smrti. Tega ne bi  storil niti za najboljšega klienta na   svetu.«
»Ne morem verjeti, da nas ima za norce«, je re-kel Phillips zdaj z omahujočim glasom. »Ne verja-mem, da  je tako   prebrisan.«
Pitkowski je srknil iz kozarca konjaka. »Ne smem se razburjati, ne smem se pustiti motiti,« je intoniral kot del neke zaobljube. »Tale primer mi že ne bo prinesel nagrade.«
»On je prijeten fant.« Phillips se je v mislih vrnil na svoj poslednji razgovor v jetnišnici. Vi-del je sebe, starejšega moža z razjedenimi čustvi. ki je z zagrenjeno jalovostjo zrl fantov mirni na-smeh. Nagibal se je celo k temu, da bi se strinjal s Kerriganovo ugotovitvijo.
»Ne moreš pomagati človeku, ki tega sam noče.«
Emmalou Howard je zapustila službo pri »Mada-me Bertha«; tako je odvetnik potreboval precej bistroumnosti, da jo je odkril v neki brivnici na gornjem delu Lenox avenije. Phillips si je naročil manikiro in jo skrivoma ogledoval izpod vroče bri-sače, ki mu je delno zakrivala lice. Njegove oči so plavale v   vlažni toploti.
INDEKS
IN...
BELA
ŽOGICA
Absolvent gozdarstva, Bojan K e-rn, igra v času, ko berete »In-deks«, na mednarodnem prvenstvu Romunije v namiznem tenisu v Bu-karešti. Pred odhodom na to tek-movanje je Bojan na zastavljena vprašanja odgovoril takole:
H Kakšen uspeh pričakuješ na tem tekmovanju? »Upam, da se bom prebil preko prvega kola. Mo-štveno (poleg njega bodo zastopa-li barve Jugoslavije še Markovič, Vecko in Korpa) pa bi morali za-sesti eno od prvih mest.«
^ Telesna vzgoja pri študentih na tvoji fakulteti? »Zelo pomanjklji-va.«
P| Koliko časa ti vzame trening? »Treniram štirikrat tedensko po 2 uri in prav v zadnjem času še več; nikoli še toliko kot zdaj.«
H Ali trpi študij zaradi športa? »študiram po starem sistemu in upam, da bom diplomiral prihod-nje leto; takrat bom tudi star 25 let in mislim, da to ni prekorače-na starost za končanje študija«
p| Kakšno vlogo igra športna sreča pri namiznem tenisu?
»Zelo majhno, do neke mere je važno le razpoloženje in konccntra-cija pred tekmo, še bolj pa med njo.«
|| Tvoj največji uspeh doslej? »V igri parov senj skupno s Tera-nom na mednarodnem prvenstvu Madžarske 1. 1960 osvojil prvo me-sto. Istega leta sem na mednarod-nem mladinskem turnirju v Romu-niji zasedel med najboljšimi mla-dinci Evrope drugo mesto za Mar-kovičem. V zadnji sezoni sem se med najboljšimi namiznoteniškimi igralci Jugoslavije dvakrat plasiral na tretje mesto in se s tem uvrsta v ožji krog izbrancev za državno reprezentanco.«
m Ali potuješ na svetovno pr-venstvo (prihodnji mesec) v Pra-go? »Mogoče, vendar le kot gleda-lec«
H S kakšnim športom se poleg nameznega tenisa še ukvarjaš? »Po-zimi mi je zelo pri srcu smučanje (prijatelji pravijo, da Bojan kar dobro obvlada dilce«), poleti pa se često odpravim na ,vandranjeJ v gore.«
U Kam najraje zahajaš v Ljub-ljani? »igrat ping-pong in pa v ki-no; filmov vidim kar precej; po-sebno so mi pri srcu dobri kavboj-ski filmi.«
gg Ali bereš Tribuno? »Berem, če jo dobim, kajti na dom je ne dobivam (baje absolventi ne dobi-vajo več Tribune?).«
H Kaj veš o delu študentske or-ganizacije na tvoji fakulteti? »žal le malo. sem pač absolvent.«
H Tvoji načrti za prihodnost? »še leto dni študija, nato pa — kot sem že omenil — diploma, pO-tem pa me čakajo vojaki. Običaj-no je športnega udejstvovanja ko-nec, ko se vrneš iz vojske, kajti med enoletno odsotnostjo izgubiš stik s športom. in tudi nekako sta-rega se že počutiš.«
gj Zadnje vprašanje je obenem prognoza za aktualni športni dogo-dek Izid četrtkovega srečanja med Olimpijo in Spartakom iz Brna? »2aJ si tckme ne bom mogel o.ijle-dati, kajti takrat bom že v Buka-rešti. prepričan pa sem, da botno zmagali vsaj z 15 točkami razlike. kar bo, upajmo, zadostovalo za uvrstitev v polfinale.
T.Z.
lfb:tt J (47: Jb)
zitiaga Olimpije na GR
Nekaj manj kot 5000 gledalcev je v četrtek zvečer nezado voljno odhajalo s tekme med najboljškfta moštvoma češkoslova-ške in Jugoslavije. Ljubljanska Olimpija je v prvi tekmi v četrtfi-nalu za evropski košarkarski pokal premagala moštvo Spartak iz Brna le z rezultatom 86:83 (47:36).
Po tekmi so bila mnenja, da so tri točke v korist Olimpije premalo in da tako na žalost ljubljanska košarkarska publika ne bo imela že drugič prilike videti enega najboljših evropskih moštev, Real iz Madrida, za katerega tudi letos igrata dva odlična ameriška košarkarja, ki sta seveda gonilna sila mo štvd. Pa vendar, strokovnjaki so mnenja, da Olimpija še nd za gotovo izločena, kajti v Ljubljani je odigrala nedvomno eno od svojih slabših tekem in ni pokazala vseh svojih košarkar-skih kvalitet. Foleg tega tudi sodniika (Italijan Mariani in Bolgar Stojčev) nista bila dorasla temu srečanju. Posebno Bolgar se je pokazal kot nezrel za sojenje tako težke tekme.
. Kar se tdče čeftov, so se predstavili kot odlično kJšarkarsko moštvo. Ne samo, da so bili kondicijsko nedvomno bolje priprav-ljeni od Ljubljančanov, tudi tehnično m taktično so jim bili po-vsem enakovredni. Frenetično navijaje publike jih sploh ni zme-dlo :n posebno v finišu so pokazali vse svoje vrhvtnsko kjšar-karsko znanje, iz katerega se je odražala bogata izkušnja prejš-njih težkih mednarodnih srečanj.
Ing. Kristančič, tehnični vodja Olimpije, je igro gostov ocenil takole: »Igralci Spartaka igrajo za nas neprijeten slog košarkarske igre, vendar poudarjam, da Olimpija še ni izločena, kajti igraino še v Brnu. Mnenja sem tudi, da gostje doma ne igrajo mnogo bolje  kot  na tujem.«
Toda, po dosedanji tradiciji v tekmovanju najboljših evrop-skih košarkarskih moštev — evropskem košarkarskem pokalu so domačini vedno izraziti fav>riti. Prav verjetno bosta v Brnu sjdila tudi domačinom naklonjena sodnika. Tam tudi ne bo po-sebnega odposlanca evropske košarkarske žveze — FIBE, kot je bil to v Ljubljani Pranooz Robert Busnel, ki bi vplival na more-bitno pristransko sojeinje.
Češki igralci so izjavili, da bodo zmagali doma s 7 — 10 koši razlike. Tako Bobrovski — eden najboljših igralcev Spartaka na tej tekmi, kot Konečny in Pokorny, sj bili mnenja, da povratoa tekma prav gotovo ne bo labka, vendar pa so prepričani v svojo zmagj in s tem v uvrstitev med najboljša štiri moštva Evrope.
Odkrito rečeaio, tega mnenja smo tudi mi, vendar nas je pre-senetil izid sobotnega srečmja Spartaka iz Brna in moštvam Beograda. Tekma med drugim najboljšim jugosl. moštvam in Spartakom se je namreč končala z rezultatom 98:75 (46:35) v korist Beograjčanov. To pa je nič maonj kot 23 točk razlike. Ome-nim naj še, da je največ košev za Beograd dosegel Korač — 38, za goste pa Konvička — 21. Torej lahko sklepamj iz tega, da ima Olimpija še vedno malo upanja za morebiten uspeh in da ne bo odpobovala na provratno srečanje zgolj, da opravi formalnost, temveč se bodo vsi igralci zagrizeno borili do zadnje sekunde igre, kar za tekmo v Ljubljani ne moremo docela trditi. če bosta okrepitvi Ljubljančanov — Djerdja in Djurid — igrali bolje kot v
Ljubljani in to nedvomno oba, posebno pa še Djurič, ki se na GR nikakor ni znašel, zmoreta, potem ...
Ljubljančani so bodo ves preosteli čas do predstoječe tekrne, ki bo 2. ali 3. aprila v Brnu, marljivo pripravljali, oba gosta v moštvu (Djerdja in Djurid) se bosta nedvomno bolje vigrala v moštvo, kot sta se za prvo tekmo, ln morebiti bo nastopil tudi Ivo Danev, najboljši igralec Olimpije in njena velika moralna opora...
Zatorej ne smenao gledati kot prve trenutke po tekmi in morda drugi dan črnogledo in se že v naprej sprijazniti z izloči-tvijo iz tekmovanja za p^kal evropskih prvakov, kajti ni še vse izgubljeno. Ceprav bi bili tudi tokrat kot običajno radi optimistič-no razpjloženi, žal ne gre, kajti čehi so se na GR pokazali kot tako dobri poznavalci košarkarskih vrlin, da je kaj malo upania, da si bodo na domačem igrišču pustili odvzeti takorekoč že zago-tovljeno zmago.
Prvenstvo IMaselja
v namiznem tenisu
Preteklo soboto je bilo v študentskem naselju prvenstvo v namiznem tenisu med bloki. S tem je športna sekcija v ŠN do-kazala, da še vedno živi, čeprav se o njej od pričetka šolskega leta ni slišalo prav ničesar.
Tekmovanje se je kljub pomanjkanju rekvizitov in, primernega prostora v redu končalo. Grajati bi bilo treba le zelo majhno udeležbo ekip »nežnega« spola, čeprav je znano dejstvo, da študentke in šport pač ne gredo skupaj. Zato je bila večja in ttidi kvalitetnejša udeležba mo-ških ekip.
Rezultati: štirje bloki (toliko je v SN ženskih blakov) so dali le dve ženski ekipi. Zmagala je ekipa JII. bloka, ki je z rezultatom 3:2 premagala ekipo VII. bloka.
Moški: Nastopile so tri ekipe (II., IV. blok in Zeniški klub). Zmagala je ekipa Zeniškega kluba, ki je premagala repre-zentanco IV. bloka s 5:2, II. pa z ena-kim rezultatoin. V dvoboju za drugo me-sto je IV. blok premagal II. z rezultatom 5:3
S tem tekmovanjem je šporfcna sekcija naredila uvod v niz podobnih srečanj med študenti posameznih blokov ali pokrajin-skih klubov; ta tekmovanja pridejo na vrsto spomladi. To bodo tekmovanje v ša-hu, nogometu, rokometu in košarki. Zače-le pa bodo delovati tudi podsekcije, če-prav je čutiti veliko pomanjkanje rekvi-zitov.
Hilda Zeier zmagovalka
iz Sofije avgusta v
Porto Allegre
Edina ženska predstavnica našega za-stopstva na svetovnih študentskiii igrah konec avgusta letos v Braziliji bo Hilda ZEIER. 21-letna Hilda je po rodu iz Dubrovnika. V Zagrebu študira na visoki šoli za telesno vzgojo.
2e nekaj let je najboljša jugoslovanska plavalka in tudi v evropskem merilu jo uvrščajo na vidna mesta. Najboljša je na progi 400 m prosto. V tej disciplini ji je tudi uspelo, plasirati se v finale zadnjega evropskega prvenstva, ki je bilo lansko leto v Leipzigu.
Na zadnji univerziadi v Sofiji je na tej progi osvojila zlato medaljo, na 100 m pro-sto pa srebrna odlikovanja. Strokovnjaki pravijo, da iina Hilda tudi v Braziliji po-dobne šanse in da se bo prav gotovo vrni-la domov vsaj z eno od medalj.
Hilda Zeier je doglej z uspehom gosto-vala na velikih plavalnih prireditvah v Moskvi Varšavi in drugje, kjer je dosegla lepe uspehe. V Jugoslaviji je bila morda pred leti boljša od nje le najboljša Jugo-slovanka — plavalka vseh časov, Eša Ligo rio. Hilda Zeier pa ima nedvomno velike možnosti, da si ta naslov v prihodnjib le-tih osvoji, saj je šele na vzponu svoje ka-riere, kar kažejo njena leta. V Portu Al-legru ji želimo kar največ uspeha!
T. Z.
INlajbrž še ne veste, da...
je na letošnjem tradicionalnem »maratonskem« smučarskem te-ku V a s a na švedskem sodelova-lo nič manj kot 2964 smučarjev — tekačev.
Na tem najdaljšem smučarskem teku na svetu — razdalja med krajema Salena in Moro znaša točno 85 km — ni važno, kdo zmaga; važno je priti na cilj. Re-kord proge znaša 4 ure 48 minut. Tekmovalci, ki pridejo na cilj med zadnjimi, porabijo za 85 km približ-no 3 krat toliko.
je ing. Straumann poleg ing. Klo-pferja in našega žal prezgodaj umr-lega »očeta« planiških skakalnic — ing. Stanka Bloudka — največji svetovni ekspert za skakalnice »ve-likankc«, pred nedavnim izjavil, da je mogoče izvesti varen skok do daljave 150 m. To naj bi bila maksimalna meja. Seveda mora bi-ti za tak skok tudi skakalnica — velikanka primerno pripravljena.
Verjetno ni daleč čas, ko bodo tako 150 m velikanko zgradili in potem bo šlibarjev svetovni rekord kaj kmalu odšel v anale.
so najboljši igralci pri nas le sla-bu znane športne panoge — hoke-ja na travi, Pakistanci in Indijci. Ti igrajo na tekmah bosi, na glavi pa imajo turbane. Tudi sicer so oblečeni v bela oblačila.
Ko igrajo proti moštvom drugih dežel, je vse v najlepšem redu. Te-žave nastanejo, če se pomerijo med seboj. Tedaj ima namreč sodnik takega srečanja precej težav, da razloči igralce obeh moštev.
NEMA VEZE!
Zadnje čase, kadar sedem za pisalno mizo, nisem nikdar docela odločen, o čem bom pi-sal. Marsikatera stvar naravnost kliče po pisanju. (Prava reč, zaradi mene lahko tudi po ovinkih!) Sedim Iepo za mizo in čakam. Pogled mi bega po pisalni mizi. Na-tančno rečeno, dvoje rjavih očea se sprehaja od predmeta do predmeta. Od leksikona gre-sta do pravopisa. Tihemu pisalnemu stroju se izogneta, (jaz namreč še čakam!), preko zemljepisnega atlasa splezata na telefon — po čivat. Torej, jaz ne vem kaj pisati, moje oči pa počivajo na telefonu. No, če ni ničesar drugega, bom pisal pa o telefanu. čemu mi služi ostala krama na mizi, boste morda vprašali? To so moji sotrudniki. V skladu s študijskimi reformami, ki sem jih doslej do-živel, sem iz glave izrinil del historicLzmov in drugih plev. Tako imam v lobanji še dovolj prostora za nove resnice.
Nazaj k telefonu! Brskanje po leksikonu zapadne proizvodnje da naslednji rezultat: izumil ga je 1876 Američan Bell.
V  leksikonu je tudi tehnični opis in niajhna shema. Iz obojega je razvidno, da je telefon dokaj majhna zadeva. Zato se mi prav čudno zdi, kadar slišim:  »Direktor Medved na telefonu!  Kdo  tam?«  Ja,  kak  majhen  direktor bi  se #že  lahko splazil  nanj,  ampak  medved  pa  že  ne.  Kadar  je direktor majhen, sploh ne potrebuje telefona, ampak samo slušalko.
V  leksikonu je napisano  tudi to, da je kasneje nekdo telefon še izboljšal, tako da se lahko sliši in govori na obe strani enako glasno. Pri nas je večkrat opaziti, da imamo še precej telefonov  starejšega tipa.  Včasih  je  telefon močno  orodje, da, celo orožje v rokah modernega človeka. Ni važno ali so telefonske   linije   nadzemske,  podzemne   ali   celo   podvodne. Elektrončki, ali kdor pač že,  preplezajo vsako oviro, da je le veza. Ja, ja, saj pravim, telefon je res odlična stvar. Ne verjamete? Vsaka odlična reč je redka ... O, saj v trgovinah jih je precej videti, toda priključkov ni. Pa še ena reč mi je pri telefonu strašansko všeč. Denimo,   imaš sestanek, v kinu pa igra Rio bravo. Požgečkaš številke, ki so na vabilu pri besedah »ev. odsotnost sporočite na tel ...« in že lahko odhajaš v Colorado. Ob laži ti še zardeti ni treba;  morda bi telefon zardel... Oho, kaj pa je to? Naš telefon — črne barve?! Zakaj pa ni rdeč ali, denimo, vsaj rumen ali zelen? 0 tem bomo še debatirali...
ZLI DLHOVI
Vsak list prav hrepeni po tesnem stiku z bralci. Tako celo Tribuna! . Zato večkrat tudi v Naselju iščemo stikov z bralkami — čeprav privatno. Poslovno pa smo si vedno želeli dopisnikov. Vse doslej se nismo mogli pohvaliti s preobilico le-teh. Klapa pravnikov in slavistov, za nameček še nekaj sociologov — to je vse, kar nas je pisunov. Ostali s $vo-jo prisotnostjo ponazarjajo demokracijo in svobodo vključevanja v naš delovni kolektiv. Zdaj smo vpeljali nove rubrike, nove slike, vse novo, dvobarvni tisk in glej ga, šmenta, celo dopisniki so prišli. Natančneje, prinesli so jih. Njihove umotvore. Kdo jih je prine-sel? Uslužbenci PTT, jasno, proti plačilu pri-stojbine. Nekateri so se prav odrezali, samo pečat smo pritisnili in označili velikost ti-skarskih črk. in že so prispevki odromali v tiskarno. Tako je tudi prav!
To, kar so nam zamesili drugi, pa sploh nd prav. Nekdo nam je poslal dopis, katerega so mu drugod že odklonili. Sestavek je bil izredno zanimiv, kar lep špas bi bil, če... Toda, črv dvoma v nas ni miroval, grizel je. Veste, od jeseni sem imamo honorarnega sodelavca, črva. Takrat je bdlo v Tribuni mnogo stavkov in precej pepela smo si moraii posutl po glavi. In to vse zaradi tega, ker nismo imeli črva, ki bi grizljal in nas gnal zbirat zrnca resnice. Bila je ta jesen bogata tudi črvivega sadja in smo si fletno živalco nabavili. Zdaj je v našem poslu kar nepogrešljiva. Torej, črviček dvoma je novico kar sam pohrustal.
KONCNO...
Odločil sem se, da zaključim svojo histo-rično štreno. Lepo in v miru se bomo po slovili, drage bralke in bralci. V zadnjih tednih so mi zgodbe delale same težave. Urednik se je ob vsaki neuspeli štoriji grdo mrščil. Prijatelji niso dali več za pijačo. To pa še ni najhuje. Nekateri, ki so me poznali, so menili, da bom tudi zunaj Tribune zbijal šale. Saj ne rečem, da jih nisem, le slabe so bile. Slabi so bili pa tudi poslušalci, milo povedano, hodili so po glavi ubogemu Flori-janu, ki je bil z one, humorjem že precej pri kraju. Tudi dolgi ekskurzi iz davne pretek-losti v sedanjost so me krepko utrudili. čutim, da me včasih kar na ono, desno stran zanese, v davnini še posebej. To pa ni pripo-ročljivo. Latinci so rekli: Litera scripta manet!  = pisana črka ostane.
Pisano črko beremo, pred nami je, zato gre večkrat bolj v nos.
Sploh pa mislim, da je tako-le pisanje za zabavo drugih čuden posel. Rekli boste, nič kaj težko ne more biti to rokohitrstvo. Hudo res ni, če le umeš svojo robo prodat. Ni važno komu: ali naravnost potrošniku ali uredniku. Prvi sorti pravimo vic, je bolj prodoren in se hitro širi. Običajno je brez plačila, pa naj se zaganja v to ali ono plat družbene baze in nadgradnje. Druge vrste šal plačujejo. Imajo družbeno ost in navadno služijo kot dobrodušna kritika. Vsi jih pa ne razumejo: če v njih nastopajo, jih meče božjast; nekateri avtxDrji zgrešenih sulic včasih ne poznajo mere. Ljudje, ki poslušajo šale in berejo družbene osti, so spet nekaj tretjega. A!i ste poznali Nerona? Baje je pel lepe pesmi, ozadje si je obarval ognjeno rdeče. Ljudje so sprva poslušali, ko pa je postalo prevroče, so se odmaknili. Vase zaverovanega pesnika so pustili na toplem. Nekdo mu je še malo pomagal s pipcem. še zdaj si nismo na jasnem, kaj je bilo bolj slabo — ogenj ali pesmi. Osebno se bolj navdušujem za šaljivce tipa Radovan. V senci pod mogočno -lipo je stresal okrogle in robate šale, bil na plunko in se opijal z medico. Za ventilčke so takrat imeli Tunjuša, Hilbudija in druge zoprnike. Med seboj se niso grizli, vsaj do krvi ne.
Upam, da sem svojo štreno srečno spredel do konca. Počakal bom še dva dni na morebitne reklamacije, saj veste, da pri nas pride takšna ali drugačna reakcija malce prepozno. Seveda, v tem primeru, novcev ne boste dobili naaaj, lahko pa si boste izbrali kaj drugega med ostalim čtivom.
JUBILEJNA IZDAJA ŠKORPJONČKOV: Prlču-joča števtEka našega sioipca je juiniejna. Zakaj? Kecimo, ker je takole »od oka« dsvefa po številu. če je res, tega nismo nikjer prever-jaii — kot je to ob jubiiejih splošna navada. Je pa prijetna priložnost proslaviti deveti rojst-ni don, mur ne? število devet je slovensko narodno število, pravljice se začno z »Mati je imela devet sinov, eden je ostai doma in je obdefoval polje. Bil je dober in priden. Osta-lih osem pa je odšfo med studonte « To so fragične zgodbe. Te pravljice se začnejo ta-kole: »Za devetimi gorami in devetimi vodami se je za devetimi železr.imi vrati, z devetimi
črnimi ključi, skrivala zaprta v črni skrinji reforma visokošolskega študija in stražilo jo je devet zmajev. Potem je izza devetih gora in voda prišel kjraljevič...«
Kot vidite, je število devet za Slovence od nek-daj pomebno in važno. Če se ozremo v zgodovino Škorpjončkov, moramo ugotoviti, da jih je najprej pisalo devet oseb iz ljudslva pisateljev, kasneje pa je vseh devet odšlo na dopust v druge rubrike, sedaj pa je ostal eden sam — deseti. Kot deseti brat prenaša svojo nesrečo in znajde se,kot se more. Pri tem mu precej pomaga dednost, kajti tudi sam je rojen v zlem znamenju živalice škorpi-jona — ki pika.
Ob jubilejnem stolpeu Škorpjončkov obljub-Ljam, da tokrat ne bom nobenemu stopil na prste, ampak bom vse po vrsti hvalil. Tako bom vsaj eno noč lahko mirno in brez skrbi spal — ne bo se mi treba bati vseh tistih, ki so se že znašli v tem stolpcu in čakajo, da bi me pohvalili — na samem. Prav tako bodo lahko mirno in brez skrbi spali vsi moji sodelavci, terenski dopisniki z ar-hitekture, terenski ilegalni dopisnik iz Naselja, terenski in nepooblaščeni dopisnik s prava in vsi ostalL Pika.
PRVA POHVALA: pohvaliti moram vse tiste — pravi naš tajni dopisnik iz Naselja — ki so organizirali drugi del predavanja o jazzu. Preda-vatelj je prišel in čakaL K njemu ni pristopil nihče. Šcle kasneje je pristopilo k njemu nekaj fantov in začeli so se pogovarjati. Poslušalstva v glavnem ni bilo. Kasneje so ugotovili, da tudi ključa od dvorane, v kateri bi moralo biti preda-vanje — ni bilo. Rekli so: predavanja ne bo in predavatelj naj pride kasneje. — Drugič. VSE-KAKOR  POHVALA!
POHVALITI MORAMO tudi vest, ki je prišla iz bližnjih tribunskih krogov; sedaj jo posreduje-tno širokemu bralnemu občinstvu. Naši admini* strativni krogi poročajo, da bo odslej prihajala Tribuna redno tudi na naslove v Ljubljani. PO-HVALJENI.
VREMENSKA NAPOVED ZA TA TEDEN: Mlačno južno vreme, poledic ne bo.
SOPEK ZA...
Zdenho in JMiiira
Tisto soboto je bilo pred Magistratom vse živo, kajti zvedelo se je, da se bosta poročila Zdenka Prusnik in Miro Cerar, oba študenta pravne fakultete. V kopici novinarjev in snemalcev RTV smo.se.,ob bliskih fotoaparatov komaj znašli, kajti poročila sta se športnika, ki nam jih ni potrebno posebej predstavljati. Mladi par so spremljali najožji prijatelji, pred-stavniki Gimnastične zveze in športnih organizacij. Miru je bil poročna priča njegov trener Boris Gregorka, Zdenki pa Jelica Vazzas.
»Bo vajina poroka res izpolnjena želja iz preteklih let?«
»Seveda,« je rekla Zdenka, Miro pa je pripomnil: »Kar ti odgovarjaj!«
»Vama je priprava na poroko vzela precej časa?«
»Ne preveč ... no, nekaj že... nama je pač čas drago-cen!«
»Zakaj nista marala, ko sta se prijavljala na poročnem uradu, objave v časopisih?«
»Želela sva, da bi bilo vse bolj intimno, pa ste vse zvohali! Končno pa sva se hotela enkrat ZARES poročiti, kajti, da sva mož in žena, so nama novinarji podtaknili že pred dvema letoma...«
»Kot fant in dekle sta veliko potovala po raznih tekmova-njih. Kje sta bila najdlje?«
»Na Češkem. Dvakrat!«
Vprašanju Miru: »Je kaj vplivalo na tvoje športne uspehe, če je bila Zdenka zraven?«
»Na razpoloženje je že vplivalo, če je pa vplivalo na uspehe, ne vem!« Tu smo se vsi zasmejali, kajti vsakdo ve o njegovih športnih zmagah.
»Veliko sveta sta že videla in se vama skoraj ne splača na poročno potovanje, Kam pa vseeno mislita odpotovati?«
»Smučat!« sta rekla enoglasno.
Oglasil se je še Boris Gregorka, ki vedno bedi nad svojim varovancem: »Saj je skrajni čas, da boš imel malo miru pred novinarji. Če bi bilo pred tekmo, bi jih že jaz nagnal, zdaj pa sem nemočen!« šalo smo vsi razumeli.
»Kaj mislita prej: fička ali otročička?«
»Za avtomobilizem nisva preveč navdušena. Torej: prej otročička!«
Prijazno smo se obema zahvalili za razgovor in jima v množici čestitk, ki sta jih prejemala od vsepovsod, tudi mi čestitali in izročili tradicionalni šopek.                      M. T.
Točno ob dvanaistih
Naključje je hotelo, da smo se srecali pTed metalurškim inštitutom s študenTOm ekonamije MARKOM ALILOVICEM. Ura je bila točno dvanajst in ker smo hoteli biti dosledni naši rabriki, smo ga zapro-Sili za razgovor, kajti bila je sobota in pred inštitutom je bilo, kot da so ljudje izumrli. Intervjuvancu smo povedali naš sistem, kajti doslej ga — kot je sam pri-znal — še ni opazil v našem listu. Pove-dali smo mu, da točno ob dvanajstih in-tervjuvamo prvega študenta, ki pride.
»Pravzaprav,« je rekel negotovo, »jaz ni-sem študent. Bil s&m vpisan v 2. letnik, pa nisem napravil izpita iz politione eko-nomije...«
Nič zato! Izpit bo že naredil! Na vpra-šanje pa je takole odgovoril:
»Samsfci?«
»Samski!«
»E&teri je po tvojem najboljši slovenskl časopis?«
»Mladina.«
»Bereš X-100 romane?«
»Ne! Tako branje se mi zdl izguba časa.a
»Kako misliš s študijem?«
»Kot rečeno, manjka mi politiona eko-nomija. Ampaik tega ni breba napisatd ...«
»Dama si iz Zenice in si v Ljubljani šele drugo leto. Imaš težave s slovenščino?« Med pogovorom je govoril v lepem jeziku.
»Ne,« je rekel, »prav vse razrumem, le včasiti za kakšno stvar ne morem najti ustreznega izraza. Slovenščina mi zdaj ne dela prevelikih težav ...«
»Nekateri tvoji rojaki so že več let v Ljubljani in če bi z njimi govoril po slo-vensko, mi sploh ne bi odgovorili druga-če kot v materinskem jeziku. Kaj misliš o tem?«
»Smatrajo pač, da se popolnoma razu-mete. Mnogi govorijo z nami tudi v va-šem jeziku in priznati moram, da me to prav nič ne moti.«
»Imaš subvencijo?«
»Ne morem je dobiti, ker nimam pogo jev. Mislil sem se tudi zaposliti, pa nisem dobil poaitivnega odgovora.«
»Kam greš pa zdaj, opoldne?«
»Na fakulteto. Stanujem namreč v Gerbi-čevi ulici in je to moja najtoližja pot.«
»Veš za kakšen protolem na fakulteti?«
»Ne vem. Vein samo, da so me ,obo-rili', pa nisem vedel, zakaj ...«
Še posaietek in je vzel slovo.
pSama uyeactoiš;tvtt<
Tovariš urednik!
Retf/no prebiram Tribuno in moram prU znaM, da je primerjavi z lanskim letom postala kar dober in zeio bran list. Tudi vioji domači ga radi berejo in moji kole-gi te Celja, ki študirajo v Mariboru, ali pa 90 še po službah, me večkrat prosijo, naj jim posodim to naše glasilo. Seveda pa je Tia njen račun padla tudi marsikakšna pripomba. Upam, da upoštevate tudi pri-pombe bralcev in da vam je Tnarsikdo se napisal svoje misli o konceptu in vse-
bini našega tednika. Mislim, da so to pis-ma uredniUvu, v katerih na dktualen in zanimvv način prikašete zanimanje bral' cev za Tribuno. Ne zamerite, če vam mimogrede nekaj povem:
Zadnjič sem prebrai zelo načelen čla-nek, v katerem se pisec razburja nad knjižno plažo, nad X-100 romani in po-dobnimi kriminalkami. Nekaj stranl naprej pa sem že prebral prvo nedosled-nost: Tiger v noči, kriminalni roman, ki ga kot podlistek objavljate v nadaljeva-njih. če prvi članek odkrito poziva študen-te in vso slovensko inteligenco, naj začne boj proti takemu maličenju in kvarjenju jezika ter navajanju Ijudi na plehkost in površnost ter zanemarjanje vsega lepega, kar je ustvarila domača in tuja leposlov-na književnost, si, po mojem, tudi v Tri* buni ne bi smeli dovoliti takih spodrslja-jev. Ceprav ne študiram književnosti in se nikdar nisem bavil s pisanjem pesmi in črtic in čeprav ne študiram na kakšni družbeni fakulteti, menim, da je v tej smeri treba nekaj storiti, ne pa sa-mo razpravljati, kajti dejstva so znana, a X-100 romani ter črno beli zvezki še kar naprej izhajajo. V časopisih smo o škod-Ijivosti tega pojava, ki se je pri nas raz-pasel v zadnjih letih, &e dosti brali. Ne-
kateri se sicer izgovarjajo, da je pač tem-po žitiljenia tako nagel, da &e naš človek, delavec, potrebuje po delu lašje čtivo, žanr, kakor se temu pravi. To pa je samo isgovor, ki ga nekateri ponavljajo in pre-pisujejo od drugih, to je tudi pesek v oči tistih, ki take »mehke platnice« izdajajo, pišejo, prevajajo in pri tem gotovo mast~ no zaslušijo. Zdaj so te romane rn romari' čiče začeli brati že osnovnošolski otroci. Nisem nikakšen moralist, sem pač tak študent kot vsi povprečni študenti, ven-dar lahko sami presodite, to bodo predo-dili tudi bralci, če boste to moje pismo slučajno objavili. Prosim pa, da ne podpi-šete mojega imena drugače kot z začetni-cami. Za to imam posebne razloge, ki pa ne izvirajo iz narave tega mojega zapisa.
In še nekaj o Tribuni. Ze dalj časa o&-javljate na drugi strani Kler v slovenski druSbi, ki je najbrž seminarska ali di-plomska naloga, nudi pa pregled verskega vprašanja globoko v zgodovino. Prav je, da ste se tega problema lotili v Tribuni, le zdi se mi, da je pisec malo predaleč se-gel v zgodovino, premalo pa obdelal kri~ tična obdobja v slovenski zgodovini. Zar nima me predvsem konec.
Lep pozdrav M. P., štud. elektrotehnike
Od Maribora
LJUBLJANA: Preteklo sredo je bila izredna skupščina kluba prek-murskib študentov. Razpravljali so o akademskem plesu februarja meseca in o bodočem delu kluba.
NAŠI ŠTUDENTJE V FRANCI-JI: V Parizu je bil pred kratkim na iniciativo naše ambasade skli-can sestanek študentov in članov diplomatskega in kulturnega pred-stavništva v Franciji. Govorili so o problemih jugoslovanskih študen-tov v Franciji in pripravili za bo-dočo konvencijo več predlogov. V Franciji   študira   230   jugoslovanov.
BEOGRAD: Študentski dom »Mi-ka Mitrovič«, oziroma njegova u-prava, je objavila odločitev, po ka-teri bodo odslej stanovalci plače-vali za stanarino po tisoč dinarjev več kot doslej. To odločitev so ob-razložili s tem, da bo postal dom zavod s samostojnim finansiranjem.
SARAJEVO: Univerzitetni komite Zveze komunistov BiH je sklenil, da bo v začetku maja organiziral seminar za vodstveni kader; odlo-ČU je, da bodo volitve v osnovnih organizaeijah v marcu; univerzite-tni komite je tudi sprejel plan de-la   aktivov   in  komisij  v  tem  letu.
BEOGRAD: Kot poročajo iz Be-ograda, bo III. plenum CO Zveze študentov Jugoslavije 12 marca. Plenuma se bodo poleg članov CO udeležili tudi predstavniki družbe-no-političnih organizacij in držav-nih organov. Na plenumu bodo raz-pravljali o vlogi ZŠJ, o povečanju uspehov v študiju, kakor tudi o ak-tualnih problemih materialnega sta-nja študentov. Na plenumu se bo-do člani in gostje seznanili tudi z mednarodno aktivnostjo Zveze štu-dentov v preteklem letu, kakor tu-di s programom mednarodnega so-delovanja v tekočem letu.
SARAJEVO: Od 30. aprila pa do 5. maja bo v BiH marš študentov Jugoslavije — v počastitev dvajset-letnice Republike in formiranja dal-matinskih divizij. Počitniška zveza sarajevske univerze je sprejela or-ganizacijo tega marša, na katerem bodo sodelovali študentje iz vseh univerzitetnih centrov; računajo na okrog 500 udeležencev.
NOVl SAD: Glavno mesto Voj-vodine je te dni obiskala delegaci-ja iz Združene Arabske Republike. V Novem Sadu bo delegacija — se-stavljajo jo člani vrhovnega sveta za mladinsko skrbstvo ZAR — o-stala več dni in se razgovarjala z ustreznimi organi v AP Vojvodini, med drugimi tudi s predstavniki Zveze študentov.
BEOGRAD: Na pretekli konfe-renci Zveze študentov Srbije so med drugitn poudarili, da mo-rajo profesorji, čeprav so znan-stveniki, tudi pisati skripta in osta-le nčbenike. Kot pri nas, verjet-no...
do Skopja
Tribuna - glasllo Sveze atudento* — Izdaja unlverzttetnl odbor ZSJ —
Oreja urednlSld odbor - Odgovornl arednUc     Jo2e     tuSmeij;     giavrtf tirednik Mitja Vavpetifi - Uredn. Ui uprava. Trlbuaa   Poljanska %ftL telefon    36-123    -    tekoči    raCun 600-14-608-72 - L«tna naročnlna 400 dlnarjev. posameznl tzvod 20 din  -Rokoplsov  in  fotograftt  oc  \rrafia-mo  -  Ttek:  CV>  Oelo.   LjubHana. IY>m416evs t, tel. U-521