pr o i. et a k ec je delavski list za misleče citat el je PROLETAREC Glasilo JutfoNlovMiawke XoriuHslinie ïvm in Pro»veIne Madré official organ of j. s. f. and its educational bureau CHICAGO. ILL., 26. MARCA (March 26), 1941 i'ublinhwl Weekly at 2301 S. Lswnd.lt Ave. LETO—VOL. XXXVL Kriza Jugoslavije posledica razvoja nacijske Nemčije ZMOTA V LETU 1938 POSTALA USODNA ZA VSE EVROPSKE DEŽELE. — NOTRANJI BOJI IN SOVRAŠTVO HRVATOV DO SRBOV VODA NA MLIN HITLERJEVI POLITIKI V poletju 1. 1938 se je vrSil • na Bledu zadnji sestanek male Rntante. Čehi so vedeli v naprej, predno 90 se ga udeležili, do nimajo v boju s Hitlerjem pričakovati od svojih zaveznic Kumunije in Jugoslavije nikakršne podpore. Urednik tega lista je takrat govoril z nekaterimi češkimi novinarji, ki no mu z gnjevom prerokovali, da nevarnost, ki preti njihovi republiki, ne bo prenehala, ako se žrtvuje Nemčiji Cehoslova-ško, ne'? o se bo širila dalje, "čez mesec ali dva, ako nas puste še Francija, Anglija in Sovjetska Rusija na cedilu, bo nase samostojnosti konec. Potem pridejo druge dežele na vrsto," so poudarjali Čehi, in tako se je zgodilo. češka je bila žrtvovana Hitlerju kmalu po blejski konferenci male antante. Tisti, ki bo firerju tretjega raj ha verjeli, da je njegovih teritorija 1 niti ambicij v Svropi s tem konec, se ukanili, kakor pri vseh drugih njegovih obljubah. Njegove imperialistične asprracije so nenasitne. Njegova živa vera je, da so Nemci ne samo naj-superiomejši narod na svetu, nego tudi izvoljeno ljudstvo za gospodova«!je nad "manjvrednimi" (inferioratmi) narodi. Tej svoji veri dosledno sledi. Nemlkl narod je Hitler v nekaj letih svoje diktature sfana-tiziral s šovinizmom do opojnosti. Ker mu nobena dežela v Evropi ni hotela kljubovati s silo, so ga tolerirale, mižale pred njegovimi prefcnjami in l>opu*čale v strahu pred vojno. Enako tudi Mussol:niju in japonskim fašistom. Dobile pa so za plačilo to, čemur so se hotele ogniti —; vojno na vseh koncih in krajih. Razvijala pa se je ves čas tako, kakor je hotel Hitler. Namesto, da se bi mu dežele združeno, vse naenkrat pojavile v bran, se je vsaka vlada tolažila. čes, naj le pogoltne sosedno deželo, da bo le naSo pustil v miru! Tako je "nemški živi jonski prostor" rastel brez velikih naporov in brez posebnih žrtev nacijske armade. Ko je Nemčija izvrMla svoje osvojitve nad Skandinavci, Belgijo, Nizozemsko in Francijo, se je krtila Balkana. Madžarska se ji je prepustila za most prodiranja prostovoljno. Rumunija je bila nato prva na vr«ti. Razjedcna na znotraj, sc je zrušila brez vojn«; ni se u-prla ne sovjetski, ne nemški invaziji. Za njo je prišla še bolj prostovoljno pod Hitlerja Bolgarija, in ko hitro se je nacijska armada v Borisovemu kraljestvu dobro usidrala, je dobil u-kaz jugoslovanski regent knez Pavle: "Halo, žuri se pripisati svojo deželo v novi red!" Ko sta krmarila Jugoslaviji bivši premier Stojadinovič in pokojni dr. Korošec, je bilo o-čitno, da sta se namenila zavo-ziti Jugoslavijo v fašistični pristan. Ljudstvo, Ri je brez besede. pa je nasprotovalo. Stojadinovič je padel, a tudi nova vlada ni mogla spremeniti resnice, da je Jugoslavija gospodarsko že v nemških kleščah in politično pa fašistično upravljana. Pred dvema tednoma je neki časopis v Budapeftti priobčil senzacionalno poročilo o "intrigah" predsednika Zed. držav, ki z velikimi obetanji skuša pridobiti Jugoslavijo v vojno proti osišču. časopisi v Nemčiji in drugod so tisto ponatisnili in dodajali, da Jugoslovani v Ameriki in Angliji pritiskajo na vlado v Beogradu, da naj se z Nemčijo nikar ne sporazume. Napadi nemškega t tiska na obotavljajoče se Jugoslavijo pa so bili vladi v Beogradu signal, da se mora čimprej odločiti za ponižno romanje k Hitlerju, ali pa se zaplesti v vojno. Ministri v Beogradu so se posvetovali " m pričkali. Premier Drag&a Cvetkovič in minister vnanjih zadev Aleksander Cmcar-Markovič, slovenski klerikalni voditelj dr. Franc Kulovec in predstavniki Hrvatov so bili za kapitulacijo. Trije srbski ministri so v protest resignirali. Eden je zalučil pre-mierju m dr. Kulovcu v obraz očitek, da bi pomagala Rusija, pa so ji obrnili hrbet. Premier je baje togotno odgovoril, da Rusija Jugoslaviji ni v stanju pomagati, ker si še sama ne more. r Tudi med jugoslovanskimi poveljniki so bila nesoglasja. Eni so trdili, da bi bik) upiranje nemški armadi ob madžarski, slovenski, romunski in bolgarski meji nesmisel, ker je to predolga fronta. Na italijanski meji je armada, kakršni mala Jugoslavija ne bi mogla biti kos, ker bi imela zaeno borbo tudi na bližnji nemški meji. Dalmacija je izpostavljena italijanski bojni mornarici. Drugi pa so argumentirali, da se naj najboljši' del jugoslo- (Nadaljevanje na 3. strani.) NAJBOLJ NAPADANE STAVKE SODIŠČE, POLICIJA IN A. F. L. V BOJU ZA ZLOM STAVKE UNIJE CIO PRI INTERNATIONAL HARVESTER McCOgMICKI, FORD IN MNOGI DRUGI MAGNATI V SISTEMATIČNI KAMPANJI ZA DISKREDITIRANJE DELAVCEV, KI SO V STAVKAH, ALI AKO SE PRIPRAVLJAJO NANJE. — NOV POSREDOVALNI ODBOR Najbolj ntpAdanc stavk« »o tedaj list«, ki aa dogajajo v industrijah "narodne obramba". Valiki čaiopui vala fio krivdo «a dalavMvo, m possa* valci rtimtr in delavci vedo drugače. Na gornji sliki to delavci American Aluminum kompanije v Edgewater«, N. J. V njeni tovarni v tem moetu je okrog 3.000 sapotlenih. Cim «o sattavkali. »o bili obdolaoni »abotiranj* n«. rodne obramb«. 1 ♦ i PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IX PO iir R A. Butler, ki je v angleški vladi podtajnik za zunanje sadove, je v parlamentu poročal, da so izdale okupirane dežele (Francija, Belgija, Nizozemska. Norveška in Danska) za vzdrževanje nacijske armade *e 50 milijonov funtov šterlin-fov, ali štiri tisoč dve sto Milijonov dolarjev v ameriški ve-11 javi. Povprečno je stala nemška okupacijska armada vsakega j Norvežana $100, kar je najvišji odstotek izmed vseh dežel, ki »i jih je podjarmila Nemčija. Vsak povprečen Belgijec je moral plačati doaedaj v enak namen $32, Francoz $80. Danec $32 in Nizozemec $24. Koliko plačujejo za vzdrževanje nemške okupacijske armade Čehi in Poljaki, ni podatkov. Niti š* ne o Rumuniji in Bolgariji Francija na primer je pla-Nemčiji za vzdrževanje „ -t —i i čala Ameriška pošta je uničila v glijo prej potisnili na kolena, pc&nem uradu v San Franciscu 'predno ji bodo mogle Zed. dr- ¿edemnajst ton propagandne *®ve izdatno pomagati. literature, ki je bila poslana v Mehiki in v neUuU,rih d r u-! Hitlerjeve okupacijske armade rZui ir^ in ,alinskih -PUblikah se do-| ze n«7 tri milijarde do££v je, Italije «n Rusue, m pa ja- pHjajo demonMtnw.ije prX)ti Ze. Ker vse te dežele plačujejo &k£a je* bila ^tlista* literatura dil*"ta . I ^ " W * ^ Kakšna je bila tista literatura, pn>t| k»|)llallzmu in imperiali- umlj.vo, čemu tolikšno Po- Rili ."v ^ZZ K" ZmU 16 dCŽeIe 0b** V Mehiki I tkanje med njihovimi IjUd- nila. B h so to večinoma nacij- pravi da ^ ^vraštvo! stvi ski in komunistični magazmi nadj*ka itl komunistična pro-' letaki, knjige in časopun, pravi p,Kanda< ki baje delujeti roka poštni upravitelj. Nevarnost v rokj Je verjctno ker je v pn tem je, da poštami lahko ^nsju "m>ve Uaije", ki se je marsikaj po krivem smatrajo priče|a aVgusU 1939. za nacijsko ali komunistično propagando, in pod tem uver- Francija je morala dati v jenjem uničijo reči, ki so mor- svojih posestih v Aziji Japon-da dobra literatura. Plače novega posredovalnega odbora Prošnja Mitnici n i kom iMiijakcga (ivliifta Čimprej dobimo spise za v letošnji Majski Glas, bolj začasno nam ga bo mogoče izdati, namesto šele zadnje dneve aprila. Nekaj smo jih že prejeli, druge pričakujemo v kratkem. Majski Glas bo obsegal ¿4 »trani. O njegovi vsebini b" poročeno v prihodnjih števil-kah Proletarca. člani komisije, katerih naloga je izravnavati spore med u-niiami in delodajalci, so upra- ski velike koncesije in veliko! vičeni do voznih stroškov (lOc m . _ . . , teritorija Thailandiji (Siamu), na miljo) in $25 plače na dan. Beda v Evropi ima svoje od- kj je ^ jaiponAko "protekci-' Skupno šteje 11 članov. V nji žive v apelih na Zed. države Pred to yojno je biU Fran_ ^ sjedeči: za unije AFL njen za takojšnjo pomoč. Iz Belgije dja ^^ AngHj€ v Aziji „aj^ glavni tajnik George Meany in, Unija delavcev poljedelskih strojev, ki se je dolgo trudila, da pridobi International Harvest er Co. za sporazum, se je morala končno poslužiti stavk, da zvojuje svoje zahteve. Pri McCormi-cku v Chicagu se je pričela 28. februarja. Kompanija je obljubila o-brat obnoviti, čim dobi jamstvo. da bodo njeni delavci zaščiteni pred "nasilneži C, I. O." Zadnjo soboto je sodnik John C. Lewe uniji prepovedal masno piketiranje. Samo 10 piketov ji je dovolil pri vsakem vhodu. Policijska oblast je istega dne izjavila, da bo sodnikov odlok uveljavila in varovala vsakega, ki koče v tovarno "služiti kruh zase in svojce". Družba je tik nato z oglasi spročila. da se obrat obnovi v pondeljek 24. marca. Nad tisoč policajev je varovalo one, ki so se priglasili za stavkokaštvo. Ta združeni napad za razbitje stavke se je dogodil s sodelovanjem AFL. ki je prevzela bivšo koriipanijsko unijo aa svojo. Več o položaju na Industrie In« m bojišču je v sledečem članku. Ofenziva korporacij proti u-nijam je sedaj obrnjena skoro popolnoma na dO, v kateri pridno pomaga tudi AFL. Cemu stavke? Geo. M. Harrison; za CIO Philip Murray in Thomas Kennedy; za korporacije, Walter C. poročajo, da ljudstvo pomanj- n^očneiša vnanja sila. Angli-kanja ne bo moglo prenesti do ja jn Francija ^ ^^ v Ayjji prihodnje žetve Finska prosi., asodno napako# ker ,ta JapoIî. .______________ _______ ?JLna1 12 '.M Potile vzeti Mandžurijo fn Teagle. Roger D. U^pham, Eu- Ije 7,000 ton masti, 4,000 ton |n popu^ali fyot€m t>olj in bolj gene Meyer in C>tus Ching: margarmskih maščob, 25,000 ^ |eU do ,ota zastopniki splošne publike so ton pšenice, 10,000 ton moke, | ! Clarence A. Dykstra, William! tisoče ton svinjine, olja itd., kajti ljudstvo strada in bo padlo v epi de mi'ne bolezni, ako marcu dobiti vsakdo ne več kot Na Ogrskem je stiska za 1 H. Davis in Frank P. Graham. moko tolikšna, da jo sme po 24. _____________ ne dobi potrebnih živil. Marsikdo v tej deželi se vprašuje, čemu Frnski n i pomaga Rusija, ki je z Nemčijo vred kriva pomanjkanja v nji. Življenske potrebščine v Zed. državah so se od januarja do srede februarja podražile povprečno eno desetinko odstotka. To je seveda šele začetek. V Anp.liji se najbolj mudi graditi bojna letala. V Berlinu trdijo, c'a ima Nemčija trikrat toliko U tal kakor Velika Britanija. Ako bodo engle&ke in a-ineriške aeraplanske tovarne dohitele nemške, bo Anglija zmagala. Nemški krogi so mnenja, da bodo nemški letalci An- 7.06 unč na teden. Kot znano, je Ogrska dežela pšenice. Vzrok, da ji je sedaj manjka, je prevelik izvor, v Nemčijo. Zločini mladine v Angliji so se v času sedanje vojne pomnožili 50 odstotkov. To je naraven pojav v vsaki vojni. Očetje v armadi, ali prezaposleni, matere v tovarnah, mladina pa prepuščena sama sebi in raja brez kontrole. Vrh tega je v Angliji vzrok za naraščanje Najbolj se v kampanji proti organiziranemu delavstvu poslužujejo očitkov na stavke v obratih, ki imajo velika vladna naročila za oboroževanje. Podpredsednik unije avtnih delavcev (CIO), Walter Reuther, je pro£li teden na shodu v St. Pau-lu dejal, da kadar uganjajo sa-i botažna dejanja iz sovraštva do zvezne administracije, ali pa do Anglije, industrialci, časopisje molči, ali pa krivce o-meni tako, da čitatelji to ko- v Chicagu navzoči lahko izrazili svoja mnenja tudi o raznih protestih m apelih posameznih ameriških Jugoslovanov in organizacij. ki so urgirali vlado v Beogradu, da naj se ne uda osi-šču. Seja se prične ob 8. «večer. mladinskih zločincev to7 d a Vstop svoboden tudi nečlanom. je tisoče domov porušenih in ' Mncgo stenografov V službi zvezne vlade je sedaj poleg drugih uradnikov nad 70,00 stenografov. Jugoslavija in ameriški Jugoslovani V razpravi o naših problemih bodo na seji kluba št. 1 JSZ v petek 28. marca v SDC \ maj opazijo. A ko hitro zastav- ka kje na primer 25 delavcev unije CIO, pa isti časopisi to zakriče s čimvečjimi naslovi, češ, giejte jih, nelojalneže, kako kljubujejo narodni obrambi. Kaj bo s Fordom? Isti govornik je razlagal, kako Henry Ford trmasto krši vse delavske zakone In nagaja zvezni vladi, ne da bi ga časopisje obsojalo radi tega, ali da bi se mu upala stopiti na prste me-rodajna oblast. Postava ščiti delavcem pravico spadati v unijo, a pri Fordu ni v veljavi. Odslovil je že mnogo delavcev vsled njihovih unijskih aktivnosti. Seveda, on navaja druge vzroke, češ, da je njemu vseeno, ali je kdo njegovih delavcev v uniji ali ne. Mi-ii u Ii teden je znova zapretil, da se uniji ne bo nikdar podal, in da bo edino on sam gospodar v svojih tovarnah in nad delavci, ki so uposleni v njih. Unija avtnih delavcev ima torej pred sabo problem, ki zanjo ni lahak. Ako hoče obve-i Ijati in biti priznana pri korpo-raciji General Motors in v drugi avtni industriji, se mora uveljaviti tudi v Fordovih obratih, ki zaposlujejo v Michiganu in drugih državah okrog sto tisoč delavcev. Riskiranje zmage Vodstvo unije skuša Forda in njegove svetovalce zlepa uve-riti, da naj organizacijo prizna in sklene pogodbo. Aico ne, je stavka neizogibna. Henry Ford na vse to odgovarja, da so njegovi delavci zadovoljni z njim. Ako bo unija svojo pretnjo izvršila, bo primorala delavce v stavko proti njihovi volji, pravi on. Torej naj jim da oblast zaščito, da bodo mogli varno na delo in z dela, zahteva kompanija. Ako je Ford torej odločen, da unije ne prizna v nobenem slučaju, bi se stavka pri njemu zavlekla v tedne in mesece in bila koncem konca za unijo izgubljena. Ford si dolgotrajno stavko lahko privošči, ker njemu ne bo treba v krušne vršite. Tudi ako ostane- (Nadaljevanje na 3. strani.) se brezdomci potikajo kjerkoli je kakšen prowtor. Na otroke to ne more dobro vplivati. (Nadaljevanje na 5. strani.) IZGOVORI ZA NESREČE NA SABOTAŽNIKE Tu in tam v kaki municijski tovarni se dogodi eksplozija. Nekaj delavcev je ubitih. Nemudoma so dejanja obdolženi sabotažniki. Ali se primeri v tovarni velik požar. Ali se zvali po bregu vlak. Ali se dogodi kaka druga nesreča v industrijskih obratih. Vsaki je nekdo kriv. Torej čemu ne bi bili ta "nekdo" sabotažniki? Dne 17. marca je skočil s tira blizu Pittsburgha osebni vlak Pennsylvenske železnice, ki je vozil z brzino 60 milj ne uro. Trije vagoni so se zvalili po bregu v reko Ohio. Pet oseb ¡o bilo ubitih, nad sto pa več ali manj ranjenih. Merodajni uradnik» družbe onem kreju ponoči v snežni ne- v interesu Nemčije je, da dobi vihti s vso mogočo naglico. Anglija iz Zed. držav M od Blizu Ravene, O., se je «ele- kjerkoli čimmanj PodP«^ v tel tovorni vlak v osebni vlak, tem slučaju mora biti industri- na katerem se je vozilo 300 de- ja posebno v municijskih obra- lavcev na šiht v vladni arzenal. tih, pri izdelovanju letal, oro- Tudi tu so nekaj ur nemigavali rja itd., silno oprezna, o sabotaži. Ni pa poiteno, da •• vali Pred letom je na zapadu tre- krirdo za netreče, v katerih so bilo baje 40 ruskih inženirjev ičil v reko brzovlak, ki vozi Jrtve v^womm delavci, na "sa- ter diplomatov, na poti iz San med Chicago in San Francis- boUjni|c€»». Zvezni detektivski Francisca v New York in com. Mnogo potnikov je bilo 0<^jr|e|t fej stvari preiskuje, bi Washington. ubitih. Tudi v tem slučaju se j* Kakšno korist naj bi imela družba izgovarjala na sabotaž-katerakoli dežela od takih na- nike. Se celo v letalskih nezgo- •o krivdo za katastrofo nemudoma svrgli na sabotažnike. In nato so listi poročali, da so sli-kovci, ki se zelo razumejo na tračnice in signalni sistem, eno tračnico sprostili kavljev, v namenu, da vržejo s tira brzovlak, ki je drvel po isti progi 18 minut pred tem. Na njemu je storil dobro delo, ako bi po svojem preiskovanju včasi javno pojasnil, da spada večina padov na potnike? In kako to, dah se čestofcrat meče krivda ne#rež na ramena merodajnih da vlak, kateremu je bila zlo- na tiste, ki jih niso povzročili. faktorjev pri«adetih družb, ki činska nakana baje na men je- Res je, da se mnogo nesreč . immnxj„rt na, ni padel s tira. nego šele — posebno v času vojne — na- P* •• krivde otepajo « ugovor, naslednji? Oba sta drvela po menoma povzroči. Na primer, na sabotaimke. Klub "Naprej" št. 11 JSZ in njegov«» delo Joseph Snoy je nopisal za v prihodnji Majski Glas kratko zgodovino petnajstletnega delovanja kluba Naprej št. 11 JSZ, ki ima svoj sedež v Bridge-portu, 0. Svoje aktivnosti vrsi v vseh sosednih naselbinah v vzhodnem Ohiu in tudi bližnjem delu Zapadne Virginije. Ako vzamemo v upoštev, v kakšnih razmerah je ta klub nastal in deloval, mu moramo priznati, da je res vršil občudovanja vredno delo. Kajti bil je do malega osamljen. Od časa do časa so bili tam okrog ustanovljeni tudi angleški klubi, ki so enako naglo tudi skopneli kot so nastajali. Američani v njih so se ukvarjali zgolj s strankinimi frakcijskimi boji, se gnjavili s staro gardo, reševali v diskuzijah ves svet, a za praktično delo niso bili soosobni. Tako je klub št. 11 že dolgo edina socialistična postojanka v teh krajih. Slavje 15-letnice bo imel 26. aprila v Bridgeportu. Dasi je to kratka doba, je za to malo skupino sodrugov in somišljenikov dolga pot. Naloge, ki jih vrše, so naporne. It veliko klubov je omagalo v njih. Ta pa deluje dalje po zaslugi tiste pefčice, ki se ne umakne ne glede na težave in ovire. PROLETAREC list za interese DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ledeje Jugotlovanska D'levtke Tiskovna Druibe, Chicago, lil. glasilo jugoslovanske SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v »edinjenih drtavah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za četrt leta $1.00. Ijlljil—111) za celo loto |>.Mf; za i>»»l lota $2.00. V»i rokopisi In oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljlu» popoldne za priobčite\ v številki tekočega ledna. s PR OLETAREC Published every Wednesday by lié* Jugoslav Workmen'» Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...................................................................Frank Zaitz Business Manager.......................................Charles Pogorelec Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drosler PorûCilo s seje odbora j. s. z., prosvetne matice in proletarca dne 7 morca 1941, Tajnik Cha». Pogorelec OtVO-|t* način nam ne bo treba posebnih . . . . l4V: t« i« sej, ket »e bo u listu lahko refretalo rt sejo Ob določeni Utl. To j« i ^ |m ret|fli ^.JJ eksekutive. prva seja novega odbora J*/. torttj ^ irvba, w mu***»* ta »«- in Prosvetne matice. Navzoči ^ izvoliti potrofren odbor, da se za- Mt od eksekutive Joseph Dra- dosti zakonu o lorvoracijah. | ft. I Jugoslovanaka «ocialutiéna i»«-sa u) Poročilo tajnika JSZ. bi Poročilo nadsorneg« odboja, ti Poročilo posebnih odborov, d) Sklepanje o priporočilih in predlogih. H I Preivctna matica. al Poročilo tajnika, bi Poročilo drugih odbornikov Prosvetne matice, c) Sklepanje o predlogih in priporočilih. 7. Rasno. nobenemu sotrudniku Koledarja, razen enemu. Godina predlaga, da naj to uredita urednik Predlog sprejet, in upravnik po njuni uvidevna-ti. Zaitz pravi, da smo običaj- J. S. Z. •in*, ko bo podano letno poročilo. ^ te nekaterim. Večina spisov merili valed reorganizacije SUBSCRIPTION RATES; United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Throe Month» $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. P R O L E T A R E C fclOl S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 O OU CKACMHIVC |»V»W|/H »'»»- ------ -------- - • »» t • • j i , u:„ Jer Filip Godina. Fred A. Vri-! V sploAnem je »ituuciju pri lintu, no plačevali za rokopise staro- Kak izvaja, da naj se z niv-in Frank /aitz Odsotna Icnak* ^"j"0 Vt.. lui tuui.nn li.lnn IbUAill^ . . «r • ^ I ^«l! ...I J «¡it«....! in radi bolezni Kristina Turpin. Od nadzornega odbora na viočl Angela Zaitz. Frank S. Tauchar in Anton Zaitz. Od Prcsvetne matice, Ivan Molek. J «¿ko Oven m John Rak. O. Coal Co., kjer se nimajo modernih strojev. # Sklep nove eksekutive JSZ in Prosvetne matice, da sta člana odbora Proavetne matice tudi sodruga Frank Česen iz Cle-velanda in John Berlizg iz De-troita, je na mestu. Oba sta aktivna za delavsko st^ar posebno y a prosvetnem polju. . « Iz oznanil vidimo, da l?o Majski Glas za to leto *pet lep pri-spevek k pridobitvam na polju napredne izobrazbe. Klub Na-1 rej ieli, da pravoča-no iziie. Poročilo tajnika sprejeto na v koledarju je brezplačnih. Vz-j vljudno ravna. Smatra, da bo. I i^ni'l rek J*, ker ni sredstev, da jih mo na ta način mpgli obnoviti P ^« razpečevali nanm JSZ v MilwauVeeju,! prireditvi. Pa tudi v drugih znanje. >. D. T. D. Frank Zaitz poroča: Soárm bi mogli plačati. !*redTog so- klube druga Godine sprejet. HBWIHPliBWPBHBc CBfftt MHKipft HH| Ta j aiH Charles Pogorelec. ; lajuik je med drugim ormmil, ,,j uradu zavarovan za Za predsednika seje izvoljen ' da jepotVebno na tej seji ukre- brezposeinostno podporo, nego , pravi, da aRo m se. ^ £^ tud7uprav; jo^ko Oven,— - glede bodoče uprave Prole- samo za starostno pokojnim, j kdo iz urada v te naselbine, bi «lam do svoje a i Pobilo tajnika ("has. Po- tardea. TWej smo imeli pose- Vider predlaga, da se 0,,KO 1 > 1 ^ beri upravni odboi« ali direkto- hence zavaruje za oboje. Spre- položenje in pridobil bivše cla-,ij> * ¡eto. i ne za oovrnitev v nase aktiv- Itylje Pogorelec poroča, da | naselbinah, kjer jih sedaj nimamo. Vider pravi, da ako \Yaukeganu in drugih večjih naselbmah bo istega dne miK>- ......n«- iih i ¿3 go priredb in s tem priložnosti za razprodajanje. Ako bodo šel oglasi in spisi pravočasno po- gorelca : Joseph Snoy. Ekonom lia^laiie ski problem, ki p» vojni Splošno glasovanje o načrtu sa reorganizirale JSZ, in potem nomina c¡je in isvolitev odborov, je vzelo nad medeni mesecev časa. Rezultat je bil i.sti. kar »e načrta, tiče. kot ako bi bili, črtali pri sklepu XII. rednega zbora. , zboru JSZ smo sekcije odpia- Toda. da se je zadovoljilo vse. je bilo. vilf, kfcf ie ostala V nji samo 3e Uastnîca Proletarca je bila Upravnik Pogorelec pravi, do lanskega sekcija j$Z julija slovenska da plačujemo za stanarino v Na XII. rednem plosuo glasovanje potrebno. Tako je! sloVenska, in imovino sekcije, imel vaak i>ow»meznik v naši zvezi ph- vát¿vjJ delnice Jugoslovanske čim bo sedanje vojne konec, bo z njo vred prenehala tudi vojna industrija. Ako bo Nemčija poražena, bo odpravljen vzrok za oboroževanje tudi v Zed. državah. Sedaj se v njih vsa industrija preosnavlja v vojaške namene. Ko pa nastane mir. bo treba industrijo militarizma ustaviti in kaj potem? S tem vprašanjem se pečajo vse prizadete dežele. V Nemčiji obetajo, da so že pripravljeni industrijo v nekaj tednih spremeniti v obrate poljedelskih strojev, traktorjev, avtov in drugih predmetov za splošno ljudsko uporabo. \ Angliji se z vprašanjem zaposlitve po vojni peča poseben odsek vlade, a katerim sodeluje delavska stranka. V Zed. državah delavske stranke ¿e nimamo, vsaj take ne, da bi bila kos tej nalogi, zato je predsednik Roosevelt ustanovil za proučavanje problema zaposlitve po vojni komisijo, iti se imenuje National Resources Planing Board. Povsod po svetu bo po vojni nastala brezposelnost. Vprašanje je le, ali naj bo le začasna, ali pa se jo zavlačuje, kot se jo je v Evropi in nato tudi v tej deželi po prejšnji vojni. V Angliji, ako bo zmagala, bo nudila glavni vir zaposlitve stavbena industrija. Kajti velik del angleških mest bo treba znova zgraditi. Predsednik Roosevelt meni, da nudi stavbstvo enako priložnost tudi v Zed. državah. Stotisoče stanovanj je takšnih, da ne zaslužijo tega imena in jih bi se moralo podreti. Milijone ljudi živi v brlogih, ki so nedostojna za človečka bivališča. Ko bo vojna, oziroma oboroževanje končano, naj se posveti torej vso skrb stanovanjskemu problemu. Vrh tega je mnogo drugih stvari, ki so potrebne izvršitve. Omenjena predsednikova komisija ima v uvidu regulacijo rek. nadaljne uposlitve vodnih sil, gradbo cest 4n mostov, pogozdovanje, izboljša vanje transportacijnkih sredstev itd. Medtem se bo industrija v splošnem vrnila v izdelovanje Sredstev, ki služijo ljudskemu komfortu. Planiranje pod kapitalizmom ni enostavno. To je Roosevelt priznal, zato je predlagal, da naj v prid zaposlitve po »končanem oboroževanju skrbi vlada, kakor na primer sedaj skrbi za oboroževanje, katero je pognalo industrijo Sirom dežele v dir. ' Jasno je, da če je mogoče odpraviti brezpo«elnotft z oboroževalno industrijo, jo je še laglje s takšno, ki ne sluti ubijanju in rušenju, nego ljudskemu blagru. liko. da je glede |ejra važnega č' ta izrazil svoje mišljenje. I Glasovanja se Je udeležilo 20 Mu-, izdaja bov, dva pa o izidu nista poslala jh>- i ggj« ročilo; to sta kluba št. 10 v Forest j j City, Pa . in 1M). We*t Alb*. Wis. Za ( Slovenskem delavskem centru več kot pa srno plačevali poprej. Predtaga, da naj se vpraša direktorij SDO za znižanje. Sprejeto. ne za pov nosti. Splošno mnenje je, da naj se v tem oziru stori kolikor mogoče. Zaitz pravi, da smo na pro- Filmske slike iz starega krajo na priredbi SSPZ Chicago, III. — Občinstvu v Chicagu in okolici sporočam, šlem zboru sklenili ustanoviti da je SSPZ dobila filmske slike poseben odsek za agitacijo v m starega kraja, ki jih je na- City, Pa . M v\e*i Aiu*. "I*. ^ Soreieto načrt je bilo oddanih 222 glasov. Do letos smo imeli običaj, da lu proti lift, T glasovnic pa je bilo o»- je fclub $t. 1 nominiral decem-v.ljavnih Skupoj se je torej ¡ ^ v^ko leto kandidate V U- zfio fflasovania 347 članov in članic. ... « , Ko je bilo to glasovanje končano, pravni odbor Proletarca. oziro- 4|^io takoj razpisali nomin#cyake vo- ma V direktorij JDTI). izmed lit.ve v odbore In nato splošno glaso- katerih je izvolil j>otrebno šte- vanje ka «volitev "<*orov. ki »e je vj|Q direktorieV odbor sloveil-končalo 10. februana 1941. . .. T . . , . Vsega skupaj je bilo nommiranih ^e sekcije, he.ie je direktorij i>7 sodrugov in sodružic. izvoljenih zelo poredkoma obdržaval. ki l pa 19. V «»¿ji oiibor eksekutive (U j go inveii njegovi člani obilico rhicaga) so | | I Diasler, Filipi pki, Fred A. Vider in Frank Zaitz; v širii odbor eksekutive pa :s> Peter Penedict u Detroita, Mich., AiUon Jankovich in Milan Medveiek iz Cle-velanda, Ohio. Anton Shular is Arme. Kaas. in John Temelj iz Strabane. Pa. Proletarca. Priporočila so, naj bi šel kdo izmed uslužben-1 cev na agitacijsko turo. in pa, da s«» organizira kampanjo za list v posameznih naselbinah. Vider vpraša, kaj je z dol-1 gom Proletarca uslužbencev. ^^ Eden bivših članov mu je de- b.li ifvoljenh losepk ! d^r^^paTe bilo'težko d o" tsi *a zato. Godina. KrUtina Tur- P Z ♦ ^ ;» ker se nameravajo polastiti li- biti datum, na katerega so bili . • • .. j sta. vsi prosti. Pogorelec pravi, da znaša V smislu zakona ima pravico ^olg Proletarca uslužbencem volki upravni odbor ta ekseku- $1,400 in Jicer uredniku, uprav-tiva. Najpraktičnejše in za list njku, J. Draslerju in i>ar sto do- bivsemu uslužbencu Sprejeto. Ra/nraviia se o atritaciii za! Sklenjeno, da naj ta načrt metnik, ste lahko uverjeni, du Razpravlja se o agitaciji **j§efiUvij0 p0Jf0reiec, Drasler in ¡so tudi te filmske slike moj.tr- Fr. Zaitz. • Tauchar meni, da je dobro sko delo. Skupna društva SSPZ v Chi-prešt udirat i Uidi kako drugo |cagu si rezervirala za pred-idejo. V prid zanimanja za JSZ vajanje tega filma nedeljo M). in povečanje agitacije. PROSVETNA MATICA marca v Lavvndale Masonic lemplu na 23. cesti in Millard Ave. Dvorana bo odprta ob 2., Pogorelec pravi, da je ena spored pa se prične točno ob izmed nalog novega odbora 3. p0p. Vstopnina je samo 25c. skrbeti, kaj bomo izdali za dru- p0 končanih filmskih slikah št v a in klube Prosvetne matice M prične plesna in prosta za-v tem letu. Dalje poroča o na- bava. Postrežba bo prvovrstna, šem dramskem arhivu in o po- kakor običajno na naših prire- . najboljše je, da postane odbor iarjev rrirsT^:: Cli zT;.' ^rž ,H,born"! -,ohnu Raku- Anton Zaitz _ direktorij JDTD. Zato predla- Zaitz pravi, da se lista ne vpraševanju za operete in spevoigre. Rak izvaja, da nam nudi Prosvetna matica široko polje bodo zadovoljni s slikami in z d it v ah. Igral bo Gradiškov-Omerzov orkester. Udeležencem jamčimo, da V prosvetni odbor (iz Chieaga)- pem. da naj bodo vsi člani od- m0re polastiti noben posamez- za aktivnosti. zabavo. Kdor ne pride, mu bo Ivan Molek, Joško Oven in John Rak, jfn Prosvetne matice i izven Chicaga po: Ivan Jontez iz t le-. y čikaAkem okrožju 'ob enem velanda in Etbin Kristan iz Grond HHžIujn»ka' je bil izvoljen Cha*. Po drugih dveh naših ptfbHkmdj.^ gtiski. »e upošteva najprvo dra- nik, ker je posest organizacijo. Zaostalo plačo pa so priprav- Tauchar pravi, da imamo na podlagi sklepa prošlega zbora Na svidenje v nedeljo 30. p^vnr ^or Pr«.et.reain G^v^To^ k.darjel^v praxicoodbor Privet ne mati-^rca! Ijtm i je »»i » , ^ kandidati sta pripravljalni odbor. Dnevnik, ki ugaja fašizmu Chicago Tribune je eden izmed najbogatejših časopisov v Zed. državah. Bržkone najbogatejši. Poseduje ga mogočna McCormickova familija, torej isto sorodstvo, kot industrijo poljedelskih strojev in razne druge obrate. V kongresni borbi proti podpiranju Anglije je Chicago Tribune pomagala vsakemu, ki je napadal načrt Rooe*eveltove administracije in njeno vnanjo politiko. Dasi je smatrana za skrajno kapitalistično glasilo, je v kampanji proti 44land-Iease billu" dala tudi Normanu Thomasu več publicttete kot kdaj prej, posebno pa senatorju Wheelerju. Povsem naravno je torej, da so listi v Nemčiji in Italiji ponatiskovali izjave in članke tega torijskega lista in ga hvaliti. Chicago Tribune pravi, da se je borila proti RooaeveltO-vemu načrtu za podpiranje zaveznikov zato, ker je proti vojni in proti diktaturi. Ako je to res, cemu jo naciji in fašisti v Nemčiji, Italiji in na Japonskem toliko cenijo in smatrajo za svojo zaveznico? In ako je res za mir in proti diktaturi, čemu to ne dokaže V tovarnah International Harventer kompanije? gorelec brez oposicije Tega glasovanja se je udeležilo 15 klubov ali *odrugov in sodruiic. "kljUcivii posamezne člaoe. Glasova-nia se nista udeleíüa kluba It. 5 Go-i.emaugh. in št. 10. Forest City. Pa Da se povrnem k splošnemu glasovanju o reorganizaciji JSÏ. Bilo je m i¿akovati, da bo sprememba prine Predlog podpiran. Govore k stvari Tauchar. Vider in Zaitz. nakar je predlog soglasno sprejet. Tajnik Pogorelec poroča, da jo pisal dosedanjemu tajniku sla več oli manj pretresljajev, ki bi J|)TD Franku Aleshu, ki je vo- dil zapisnik zadnjega občnega da jih v orgamsatiji. kjor odločuje večina ne imelo biti. A bili f0, vonda» Pa /aoisnike ne tolikšni, ko^ so jfh prerokovali. zoora tn aruge zapisnise. Zaradi sprejema nočrto na »ploš- ga VID«, kar pa do te seje ni še nem glasovanju je odstopil le klttb j ft.oril. Preide se na konstituiranje št. 37 v Milwmukeeju. toda je upati. da ko *e duhovi pomirijo, se b«xlo H milwauàki sodi-y»i spet vrnili v JSZ. upravnega odbora. Za pred- ge obveznosti. S koledarjem na Godina, primer je imel letos kot vsako Angela leto tudi osebne stroške, toda račun zanje ni predložil, ker ve. da ima list dovolj drugih težav. O uredništvu in upravništvu so poročali Chas. Pogorelec, Frank Zaitz in Joseph Drasler. Po razpravi o listu se preide na ostale točke dnevnega reda. Zaitz predlaga, da naj za naše bodoče seje velja sledeči dnevni red: Victor Zupančič. irugl ». Ka spustila »ta se klub | sednika je izvoljen Joško Oven, za podpredsednika Fred A. Vider, za tajnika Chas. Po- kamor spadajo it. «5 V VVaukeganu in 211 v Ali-<,uippa, Pa. Klub št. 2«. Neorburgh (Cleveland). pa je pr«neh»l iz dini- ..... «... vzrokov. Oba slednja kluba sta gorelec. za blagajnika Filip gih __________________.^PHMHH^H^HHPH^HH poslala preosulo imovino ujništvu (,odiria. za zapisnikarja Frank JSZ kot določajo naša pravila. Tako ; £aitZ, v nadzorni odbor Anton i? SVt" I S. Tauchar in Angela ^^^^^Sfaitz. za ostale direktorje pa lovske dvorane v Newbui*hu, Ohio. | Joseph Drasler, Kristina Tur l.) 2.) 3) t.) dnevni red Otvoritev seje. Izvolitev predsednika. brla tudi Frank česen v Cleveland u in John Berlisg v Detroi tu. Oba sta delovna na kultur- D. D - nem polju in zaslužita meMo rroietarcev v tem odboru. Pfedlaga, da se SOtrudnik Josip Sucny umrl ju proglasi za ¿{«•J^^ ! Pml tedni je v Ljubljani na-Prosvetne matice. Podpirano ,n umrl Josip Such>, Kma- wglasno sprejeto. (ju po prejinji vojni je zadel do. Zaključek seje. pisovati z urednikom Proletar- ca, v namenu, da bi prodajali p A TMATCD ACTI zbirko njegovih satir, ki jih je KAliilU 1 LI\UO 11 I izdal v knjigi, in kupili njegove Bridgeport, O. — Seja kluba ** nepriobčene rokopise. Po^o- Naprej št. 11 JSZ dne 16. mar- ** ob°Je ,n Such;v' ca je bila dobro obiskana. U- j je vi podlistki so nato v tem li krenili smo vse potrebno v prid ^ »dajali prilično časa STANJE J. S. Z Sedaj inui zveza 15 aktivnih klubov ter 1$ flanov "at-large". Zadnje tase je pristopilo 7 posameznih članov in članic. Povprečno »mo v letu 1940 imeli :ito, na industriaVnem ^^^^'j^Vtnla" ro- polju pa v pogubnem bratomornem boju. i kopi» $4R.oo. skupaj ali Ako bi čas nujnosti mogel poiskati sposobne ljudi, ki bi j skupno za vso literaturo in 'rokopis organizirali milijon ameriških socialistov, bi i,,la naloga rešena. W ^ **** » ^ ^.H® Toda sodaj ni Ae izgleda, da se to kmalu zgodi. Morda se bodo piičeH taki poskusi že v tem letu. Potree, peče, paaoVe *4n tako dalje. To je res bila nafta narodna umetnost, toda nj več. — Ivan Cankar. PROLETAREC Pri U»tu »o v upravi potrebne re-I fuvme Namreč glede upravnegs odbora in sej istega. Do zdaj smo imeli poseben Upravni odbor, s pooebnimi tej orni. ki pa se niso vselej ppvoljno obnesle. Ker je JSZ faktični lastnik Proletarch, bo na)bolj*e. Sko eksoku-tivo in nadzorni odfcor postane obenem upravni odbor Proletarca. Na man in »uui UfciVB «uacvuuic ; ----W . • i Turk. Vse Štiri so članice kluba 1 povojnih letih pnoocevai i .y ftt. 27 JSZ. Dve sta že peli na , letarcc. so čita eljem v priredbi kluba St. 1 v Chicagu n*™ i«ko ugajale. in dobile veliko priznanja., j ,.,__——» T O sporedu v celoti bomo po- ^ > o _ j ročali pozneje.' i nie i/i« ne gre Ker bo s prireditvijo mnogo dela, so se članice že oglasile, ^ grffj f da bodo pomagale. Pogrevali © pa bomo na letošnji priredbi Johna Rebola, ako do tedaj ne ozdravi. Bolan je od junija lansko leto. Na vseh prireditvah je pomairal in zbijal šale. £e lim mu, da kmalu okreva. Naš klub je naročil tudi prilično število izvodov Majskega (ila«a in dal vanj tudi oglas. * Sklenili smo obdržavati konferenco Prosvetne matice v nedeljo 25. maja ob 10. dopoldne pri s. Josephu Škofu na Bartonu. Popoldue po konferenci pa bomo imeli na njegovi farmi zabavo v prid konference in Proletarca. Poročal sem Že, da ne je so-drug Vitez preselil iz Blauia v Bridgeport. Upam, da bo imel tu več prilike delovati za na*o stvar. Delo je />a? • * vrata. Klinar^e je preplašeno Hkoai ^^ gkrivna v ženo, vrgel od sebe salato in, Brž je potrkala. m ž, strgal z ledij cunjo, ki mu je služila za predpasnik in jo mimogrede vrgel po tleh. Stekel je v sobo. Zlezel je pod po- Kipar se je za silo oblekel. "Kje pa imate mojega moža, saj ga ni več tukaj, ampak pravkar je še bil. slikala sem steljo in v naglici zbral svojo : ,,tt ko je ^voril. Kam ste ga slikarsko pripravo. Preden so skrili pred menoj?" xako je se v kuhinji zavedli, kaj name- Marija skoraj ihte dejala, raVa. je bil s svojimi priprava- ko 80 se yx kon^no odprla vrata, mi že iz hiše in je tekel vzdolž s plašnimi, izbuljenimi očmi je po Krakovski ulici. Žena, ki je it,kaju ^ proijtom. p0 avojj na. .tekla za njim. ie kričala in ga vadi je vihala n0H in hiastno klicala. Prestrašila se je zdaj, v*rkavala po prhnelem smrde-ko je tako s stojalom in slikar- M zrak Sirila je nošnicet kot da Ao pripravo obložen bežal, ko bj hotela 2avohati v tem pra-da bi kurili za njim. Spoznala j hu ^tega svojega moža. S je. da jo je prehitel v njenem, p0vzdignjenim glasom je za-načrtu. Sklenila je namreč, da vre&ala: «>Vi ste mi skvarili bo požgala njegove slikarske stvari vse do poslednjega kosa. On je to vedel in zdaj, ko je klicala za njim. se ni okrenil. Ni imel časa, da bi se ozrl, ko so vsi vprek kričali za njim. naj se vrne. Med drugim je razločil Marijanin glas, ki je grmel: "Dečko, tak počakaj me!" Nič ni počakal, tekel je. Tekel je. da shrani svoje stvari pri prijatelju Krstniku. ki je stanoval v Trnovem v Cerkveni ulici. Nič ni zadrževalo Marije in tete Marijane, da ne bi drvele po krakovskih ulicah. Iskale sta nesrečnega Klinarja, ki je po njunem mnenju s svojo slikarsko kramo za vedno pobegnil od doma. Marijana je tulila tako, da je vse K rakovo drlo skupaj. Postajala je in vsakomur, ki jo je hotel poslušati, kriče pripovedovala, da je pobegnil od doma njen ljubi nečak .Joža. Medtem ko'je Marijana razlagala, je bila Marija moža, da nori! Za nobeno rabo ni več. Cisto prismojen je že od teh barv!" '4 Draga gospa, verujte mi, jaz sem bil prvi, ki sem mu branil, da bi pustil službo in sem *a prepričeval, da nima nobenega slikarskega talenta. Verujte mi!" " "Kes, joh povejte mi, dajte mi nasvet, gospod Krstnik, kaj i.aj storim z njim, da mu izbi-jem iz glave to norost. Verjemite, to je hujše, kot če bi bil pijanec! Kaj hočem z njim, ko ni za nobeno delo več. Noče in noče več delati!" Marija je za-ihtela. Krstnik je korakal po sobi z dolgimi koraki, s sključenimi rameni in si gledal pod noge. Nenadoma se je ustavil tik pred Marijo, ki si je jokajoč v robec brisala nos, in začel: "Potolažite se. goapa. in se vrnite. Joža bo zdaj že doma, že pri Klinarjevemu najbolj- ker je tik pred vami odšel, pri šem prijatelju, kiparju Marti- stranskih vratih sem ga izpu-nu Krstniku. Dolg je bil in upo- stil iz sobe. Bodite zanj brez gnjen, z negami, kot bi ne bile skrbi. Rečem pa vam, gospa, njegove: stopal je "po kurje" samo to: pustite ga, naj slika, ¡11 je bil pri tem zares podoben kajti če mu ne boote pustili te-pametni kokoši, ki »če zrnja. Z ga, bo slej ko prej po njem; razmršenimi lasmi, ki so se mu moja beseda, da bo umrl. Mor-vsipali po obrazu, in napol gol da bo sčasoma sam prišel na to, je pravkar pometal sobo. Ma-i da je nesmisel, kar počne, in se rija je pri oknu pogledala v bo sam povrnil k staremu živ-atelje, ki je bil prav za prav Ijenju. Tačas boste že kako ži-kletni prostor; vzkliknila je, j veli. Kar mati Klinarica naj t?ko se je prestrašila. Toda brž malo omeji svoj zemeljski raj, se je zbrala in prisluhnila. Za- sicer bo v nevarnosti, da jo bo-slišala je bila jecajoči glas svo- do morali v vreči spustiti v jega moža. Srečna je bila, ker grob, ker ne bodo našli dovolj V""" «■ """jen « dnevna ooka2ilna ponudba o prednosti SERVEL plinskega refrigeratorja Kaka ponudba! Naj Str?«l, PLINSKI refrigerator tam do-printi« doka s v vali lastni kuhinji Tu je vitu prilika, da dorivite vse Servel udobnosti. Lahko imate dosti )ede>nih kock. Lahko vidite, kako drii Servel živila sveža, okusna in zdrava. Na lastno roko boste spoinali, ks-ko presenetljivo je nitka cena ra pogon plinak^s refrigerator ja. In ugotovili boste, aakaj je Servel drugačen. Zmrzovalni sistem Servela nima nikakih premikajočih se delov, ki bi priAli iz reda, ali se obrabili. Mala plinska priprava opravi to delo. Najboljše pa je, ko je Servel »bsolutno TIH, nikoli niti najmanjšega ropota. Dokaiite si to samim sebi s tem, da se posluiite zdaj naAe ponudbe. Mamo idite v najbliiji Peoples (Jas urad ali telefonirajte W «ba.h h 6000. Ali pa vpisAajte svojega najbližjega Servel trgovca. Ponudba samo T4i omejen Čas, torej storite takoj. SERVEL, plinski r*fri|t< rator, o katerem govori vu Amerika Ostane tik, traja bolj dolgo. Prepričajte se » tvojem lastnem domu «a SO dni. lIb 22D>tN COO««*T CONSTANT HOT WAT!» .. SHI NT tf FttOIRATtON . OAS MlATlNO the peoples gas light and coke compan "Oh, kako čisto po mojem srcu ste to povedali, gospod Martin. Ampak, kaj pravite, da bo sicer Joža umrl? če bi bila prej vedela, da me čaka toliko trpljenja, se ne bi bila nikoli omožila." Vnovič je zaihtela. "Potolažite se, gospa." Prijateljsko ji je pol minute stresal roko in ji nepremično stimo gledal v oči. Ko je zaprl vrata za njo, se je zagrohotal; zdelo se mu je, da se mu je imenitno posrečilo spraviti jo v zadrego, zaradi česar je tako hitro odšla. Prav to je hotel. "Da bo umrl drugače. . je vzdihovala Marija pri sebi. In sama ni vedela, kdaj je začela šepetaje moliti. "Ja, Joža, moj otrok, marš domov, otroci so ponoči doma!" se je presrečna zadrla teta Marijana, ko je na cesti za- j gledala svojega ljubljenega nečaka. Marija je na široko odprla vrata, da bi bolje videla. I)a, j pri večerji je sedel Joža. Marijana pa je kričala vanj jn mu I dopovedovala, kako ga je iska-1 la po vsem Trnovem. Nekako posebno molčeč, zamišljen kakor uporen otrok, je jedel žgance in zelje. Klinarju se je mudilo, da bi čimprej razstavil. Hotel je, da bi brž dokazal, da ima pravico iztrgati se iz tistega življenja, v katerega so ga za vsako ceno spet hoteli pahniti. Lotil se~}e slikanja. Toda vse, kar je začel, je pustil nedovršeno. Nečesa mu je manjkalo, morda razpoloženja, morda potrpljenja. če pa se je prisilil, da je dovršil sliko, tedaj se mu je zdela prisiljena in polizana. Najraje bi se bil zjokal in pustil vse vnemar. Toda ker je že začel, je hotel tudi enkrat za vse-iej preizkusiti, kaj je na stvari. Bil je nemiren, kot bi se pripravljal na dolgo potovanje. Hitel je z delom. Kakor je bil dozdaj razmetaval s časom, tako ga je skušal zdaj izrabiti kolikor mogoče vsega. Zavreči ni hotel niti ene same ure. če so ga pa k temu prisilile prilike, ga je že opominjala vest: delati! Se ponoči je v razgreti domišljiji ustvarial *»««utke. Ko je končno vendarle izgoto-vil nekaj del, se je odločil. Razstavil bo. Oddal je slike v žirijo. (Konec prihodnjič.) MAJSKI «LAS Nadaljna naročila za Majski Glas so poslala sledeča društva, klubi JSZ in posamezniki: Anton Zornik, Herminie, Pa., 200 iztisov; John Lang erhole, Johnstown, Pa., 50 iztisov; it 14 SNPJ, Waukegan, 111., 75 iztisov; it. 344 SNPJ, 10 iztisov; klub "Naprej" it. 11 J. S. Z.t Bridgeport, O., 25 iztisov; it. 65 SNPJ, Breezy Hill, Kans., 10 iztisov; it. 48 SSPZ, Arma, Kans., 10 iztisov; it. 138 SNPJ, Strabane, Pa., 50 iztisov; it. 206 SNPJ, Gross, Kans., 10 iztisov; klub it. 27 JSZ, Cleveland, O., 200 iztisov; it. 115 SNPJ, Joliet, III., 5 iztisov; "Jolly Allis" it. 686 SNPJ, West Allis, Wis., 25 iztisov; "Narodni riteai" it. 39 SNPJ, Chicago, III., 25 iztiaov; it. 96 SNPJ. LivmgHton, 111., 10 iztisov; it. 434 SNPJ, Arma. Kans. 15 Iztisov; "Slavi ja" it. 1 SNPJ, Chicago, 111., 25 iztisov; "Na-da" it. 102 SNPJ, Chicago, lil., 25 iztimv itn Tony Zupančič, Point Marion, Pa., 10 Iztisov. Po dva iztisa so naročili: Frank Zantker, Willamette. Ore., Anton Zgajnar, Gilbert, Minn., in it. 322 SNPJ, Chi*holm, Minn. LISTNICA UREDNIŠTVA V prejšnji številki je bilo rečeno, da bodo v tej objavljeni argumenti Normana Thomasa o sporu v eksekutivi soc. stranke. Prioibčeni bodo zaeno z drugimi v prihodnji številki. Pueblo. Colo. — Objavimo prihodnjič^ MALO POROČILA V Clevelandu hitimo z zadnjimi priredbami v naših številnih dvoranah, potem se bomo pa zopet podali v naravo, na izletniške prostore SNPJ, katere bomo letos otvorili v nedeljo 25. maja. jo njegove tovarne zaprte zmerom, mu ostane se vseeno Dne 6. aprila pa priredi pevski zbor Zarja svoj spomladanski koncert in opereto. Zbor se zelo pridno pripravlja za ta nastep. Kdorkoli še nima vstopnice, se jih naj nabavi v pred-prodaji. ker so ceneje. Dne 30. marca, to je teden pred koncertom Zarje, pa pri-rede skupen koncert pevci in pevke Slovana, Sloge in Jadrana. Onim, ki so omogočili ta nastop, gre vse prizanje. S takim skupnim nastopom se prihrani veliko denarja, energije, se uvaja več razumevanja med kulturnimi dru&tvi in tako tudi program izboljša. Naš poznani kjltilVni delavec Frank česen je predsednik teh zborov, obenem »pa tudi predsednik zbora Slovana. Priredba Cankarjeve ustanove v Detroitu je prav iepo uspela. Zato gre vse priznanje našim naprednim Detroitča-nom. V Detroitu je še življenje in korajže, zato sem prepričan, da jim bo uspelo prenoviti Narodni dom. Pri Cankarjevi ustanovi je : nastala sprememba v odboru. I/uri š Kaferle, ki je bil \ Večini -lučajev za delav-tvo predsednik <*1 ustanovitve in neizogiben poraz. Obe ti avto«]ga Telo žrtvoval in delal za ** riteti sta skoro povsod pod vpli Na gornji «liki »ta dva glavna člana vladnega odbora i« pospeševanje produkcije v prid deželne obrambe, iviii OPM (Office of Production Man« agemeat), William Knudson (na levi), bivài vodilni direktor korporacije General Motor», Sidney Hillman, predsednik unije ACWA (CIO), delavska tajnice France® Perkins in reporterji, katerim ti trije pojasnujejo vzroke stavk. KRIZA JUGOSLAVIJE POSLEDICA RAZVOJA NACIJSKE NEMČIJE (Nadaljevanje s 1. strani.) Sodišče, policija in A. F. L. v akciji za zlom stavke unije C. L 0. pri International Harvester Co. (Nadaljevanje z 1. strani.) .... . . , . • vom delodajalcev. Se posebno dovolj milijonov, k, g. bodo j ^ to ,ahko ,rdj 0 sodn^n ^ litičnl oblasti v Chicagu. Odbor za posredovanja varovali pred pomanjkanjem. Vodstvo unije ve, da ima o-praviti s človekom, ki je neu-gna.ii sovražnik delavske organizacije. Tudi če bi bila stavka | sno briga, da bi se l^nd^trialni se tako popolna, kdo naj galiipori njP mnotiij jn da bi indu-prisili, - ker je «am gospodar; strija ne bila ovirana vsled svojih podjetij, da stopi v po- sUvk. A ker so delodajalci od-gajanja z unijo. bili pogoje unije, so bile stavke Vlada, pravijo nekateri. Am- j neizogibne, nekatere pa so se pad Ford se tudi nji zoperstav- mortia res dogodile vsled pre-lja. Roosevelta mrzi. Njegovo naR|jenoMi, ali pa ker delavci politiko podpiranja Anglije od- Iliso hoteli eakati uir(X|nejsega krito obsoja m ako bi bilo po ¿asa neg0 zahtevali prenehati Fordovem, bi Hitler te zmagal,] z dejom čimprej. Časopisje je večinoma z njim Za IK)iu-edovanja v nesoglas-m ga bodri, da naj unije nikar jih med unjjamj jn kompanija-ne prizna. Njegovo zoperstav- mi Je Roosevelt imenoval pose-ljanje vladi je v časopisju sli-jben odborf v katerem so za-kano za junaštvo. Cankarjev glasnik, letos ni sprejel predsedništva, ker je zadnje čase precej rahlega zdravja. Njegovo mesto je zavzel Frank česen. Louis je bil imeniten predsednik in prav Zvezna administracija se re- ^tovo česen ne bo zaostajal za njim. Klub »t. 49 je živahen. Prihodnjič bomo imeli debato o različnih stvareh. Upam, da bomo razprodali lepo število Majskih glasov. Mnogi me iz-prašujejo, ali bo Math Petro-vich. član kluba št. 49, kandidiral za mestnega svetovalca. Ne vem. Jaz bi rad videl, da bi, kajti on je kot ustvarjen za tako delo. Frank Zaitz. urednik Prole- Kvarno umeiavanje Ako bi bilo unijsko delavstvo povsem složno, bi borba s takim zakrknjencem, kakor fej Ford, ne bila združena s tolik- \ iti svojih odlokov. , . , Znani nasprotnik unij, kon- *nimi zaprekami. A v kampa- Rresnjk Hoffman iz Michigana. njo za uniontziranje rordovih .. . .. Pm . Ari . I tarča in drugih publikacij JSZ, j t T.J,CI° >n T . I je res navihan za pridobiti so-predstavniKi korporacij in jav-. lrudllike za Majski glas in Dru-nosti. Koliko sporov bo v ndar je dosedaj, ko to pišem, imenitno odbijala Hitlerjeve hinavske overture. Dokler ni v Jugoslaviji nemškega vojaštva, je še vedno u-nanje, da ostane vsaj delno svobodna, četudi je podpisala pakt sodelovanja z osiščem. Društveni delavci se običajno radi grizemo med seboj. Saj l>oznane druMvenike zelo radi ošvrkamo. Če jih slučajno ne vidimo na tej ali oni priredbi, pa četudi so istega ""dne morebiti obiskali dve drugi priredbi, dočim ne vidimo nekatere naše profesionalce nikjer, ne izdajajo niti ficka za naše stvari, a kljub temu lahko mirno spijo in nekateri se jim še celo klanjajo. Dovolj in pozdrav, Milan Medveiek. vanske armade — kakega pol milijona mož, koncentrira ob bolgarski, grški in albanski meji ter skupno z gr&ko armado in angleškimi Četami prične z ofenzivo. Naravno, da bi v tem slučaju postala Jugoslavija in Bolgarija glavno bojišče. Oportunisti in pronemški e-lementi v jugoslovanski vladi »o izvajali, da čemu doprinasa-ti žrtve, kot so jih na primer Poljaki. Boljše je prihraniti pol milijona ali milijon življenj in se sporazumeti ,s Hitlerjem, ker je om, ne pa Churchill in Roosevelt, vladar Evrope. Po Slovenskem in Hrvatskem za vojno z Nemčijo ni bilo navdušenja, pa tudi za poniŽ2\al-no kapitulacijo v prid Hitlerja ne. V očigled tega dejstva se je knez Pavle skušal že prejšnji teden pobotati s Hitlerjem tako, da bi Jugoslavija sklenila z oeifcčem "častno pogodbo", ne pa takšno, kot sta jo sklenili Rumunija in Bolgarija. V Berlinu so stvar premišljevali in popuščali Jugoslaviji na času. Kajti Hitler se je v teh manevrih zavzel, da se Jugoslavije ne sme okupirati šiloma, ako jo je le mogoče na znotraj toliko razprtiti, da se bo morala podati brez vojne. Hitler potrebuje mimo Jugoslavijo, ki mu bo pridelovala žito, pošiljala njen avoje rude, les, živino in druge potrebščine. Ako pa se bi Jugoslavija odločila za vojno, bi imel Hitler na Balkanu nevarno fronto, na kateri bi mu bržkone ne šlo tako gladko, kakor v Franciji in v Belgiji. Vzlic "apizarjem", kakršen je bil premier Stojadinovič, ki je pripravil nacijski invaziji tla, kljub hrvatski duhovščini,,, ki želi razbiti Jugoslavijo vsled verskega sovraštva do pravoslavnih Srbov, in vzlic slovenskemu klerikalizmu, ki v strahu pred "boljševizmom" deluje v prid Mussolinija in za Nemčijo, pa je treba priznati, da je bilo med ljudstvom proti temu apizanju zadnji teden toliko glasno izražanega protesta, da je nastala notranja kriza. Proti kapitulaciji so bili najbolj socialisti in pa srbski narod. Vlada se je kajpada odločila za zvezo z osiščem. a vsled odstopa nekaterih ministrov ter demonstracij je ni mogla skleniti že zadnjo nedeljo, ali vsaj v pondeljek, v torek v tem tednu. Zagotovila je, da vojne med Jugoslavijo in Nemčijo ne bo, čeprav se ne pridruži o-sišču tako tesno, kakor sta se Rumunija in Bolgarija. (Komentar o položaju v Jugoslaviji in o raznih faktorjih, ki delujejo v nji in v inozemstvu, bo v prihodnjem Prole-tarcu.) Proti Židom v Franciji Vlada v Vichyjii je meseca marca ustanovila poseben ko-misarijat za ravnanje z "židovskim problemom". To je storila na pritisk nacijev in francoskih antivsemitov. Že od lanskega oktobra dalje je v Franciji prepovedano uposlevati Žide v vojaštvu, šolstvu, radiu, časopisju in filmih. Izrivani so tudi iz pravnega, medicinskega in raznih drugih "boljših" poklicev. Ako v vaii naselbini ni te kluba JSZ. pristopite van »o kot clan "at large". Članarina j« $1 na leto. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PRQLETARCU 2301 S. Lawndale Ave., Chicago KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE r KOMENTAIt.ll i ■__ ...___ _________ Pekarije v Franciji smejo i goslovanska katoliška jednota. prodajati kruh ki vsebuje do Tajnik Zba&nik poroča, da no-! celotne psemčne moke. | vo ime koristi in organizacija Drugo so nadomestila. Franco- laste. Zadnjič pa sem slišal po hka vlada apelira, na Zed. dr- seji društva št. — tole: "Kaj-, NA VARNEM — MORDA! ¿ave, naj ji pošljejo žita, ker ljudstvo strada, in na Anglijo ne. da je bilo staro ime boljie? Je vsaj kaj pomenilo." Drugi: pa, da naj odneha z blokado., "Ako hočem dobiti v društvo Glad je glad, Roosevelt je po-'novega ¿lana, moram agitirati sredo val in Francija dobi am ^; pod starim imenom. Pod novim ne gre, le pojasnjevati moram, čemu smo starega odpravili." Anton Zba^nik to ve in je vedel prej, a pravi, da "on the risko žito. Jugoslavija pridela več kot dovolj žita za svoje potrebe in še t» ji prilično ostane za iz- |of| ^ bo 9preinemba kori. . T/ifl .> m* L* i*n n ti iitn/vjlnrun. I i ° " . . voz. Toda v kruhu jugoslovan-i skih pekarij. je od 1. januarja naprej manj pšenične moke, kakor v poraženi, od nacijev pogaženi Franciji. Vzrok je, ker je Jugoslavija dala svoje stila, zato je kampanji tudi določil oglašanje npvega imena. Pač praktičen človek. — J. P. Odbor HBZ je brzojavil dr. Vladku Mačku v Zagreb, da v kakšnih skemah za pridruže-nje ; Jugoslavije anišču Rim-Berlin. To je bil pameten na- žito Nemčiji, V dravski bano-|haj Hrvatska nikar ne pomaga vini na primer (v Sloveniji) prodajajo v pekarijah sedaj takozvani "ljudski kruh", v katerem je le 40*i pŠenične, 60 odstotkov' pa koruzne moke ter iiadomestil. Pa še ta kruh je toliko drag, da si niti tega revni ljudje ne morejo kupiti v zadostni količini. Tako so jugoslovanska polja postala kar in bil z njimi za vzor Petru Ve- (RADOJE DOMANOVIC: likemu. Novo zgodovino carja Ivana Groznega je napinal v ugodni luči pisatelj V. Kosti- Ijev. Seveda z odobren jem o-nih, ki vladajo današnjo Rusijo. Le ena temeljna sprememba je v tem predelavanju „ ru*kvi zgodovine. Boljševiki so še po revoluciji obsojali vse carje, ki so morili na debelo. Sedaj pa se | sami oprijemajo stare teorije, «la življenja v prostranem ru- Premišljevanje navadnega srbskega vola Is London* jo bilo po.Unih i« sodnjo je»an in tokom simo »totUoc« svet, kajti veliko Hrvatov, po- v "varnajio kraja \ A namiki latalc« »O »odoj nad Anglijo tako p*V"«o sebno hrvatska duhovščina, de- 1 oglašajo. da *riajo bomb« kjor »afiadajo pod »abo kako piko. Gornjo jo slika luje za "neodvisnost" Hrvatske pod Hitlerjevim protektora-tom. Ne le tam, nego tudi v Zed. državah. Kampanjo za "neodvisno" Hrvatsko je pla- is neke vosi ▼ bliiin» Londona, kjor tabore otroci pod varstvos» «sčštotjic. po-i„ »• sabara jo po srojo.O morebitni nooroii, ki jib lakko doleti, mii Razni čudeži se dogaja jo na vec pa .ni niti pokusil. Njegov svetu, a naša zemlja je, kakor sanjav pogled in tužen izraz rnnoiii pravijo, plodovita na ču- c/braza sta na prvi pogled raz-dež i h v toliki meri. da čudeži odevala, da je to mislec in ne-, skem imperiju nisTr bila nikoli' ¿e sploh niso več čudeži. Pri *na. občutljiva duša Hodijo kaj prida vrednosti in se je mo- nas imamo ljudi na zelo viso- mimo njega moški. Srbi pcmo. rilo vse križem zato, ker so biie kih PO^tajih, ki nič ne mislijo, *ni na svoj« svetlo preteklost, pač okolščine take in ni bile » za nadomestilo tega ali pa na svoje ime, na narodnost a mo(goče drugače. Torej tudi v ^orda iz drugih razlogov je ta ponos ie poosebljen v njiho. novi Rusiji ne more biti druga- razmišljati neki navaden vi pokončni drž, in hoji. Sivec | če. To pojasni, čemu sta carja kmečki vol, ki se prav nič ne je gledal to pa mu je dušo na-Ivan Grozni in Peter I. pred- razlikuje od drugih srbskih ve--ydala žalost, bolest nad veh ko stavi j ana sedaj v drugačni lu- "<>* bo vedel, kaj je bilo. krivico, ni mogel odoleti tako i či kot pa so ju slikali revolu- * ta Kenijalna žival od- močnemu, nenadnemu, silnemu cionarji pred bolj ševiške Ru- tako drzno početje, čuvstvu, pa je žalostno, bolest- ne da je začela misliti, ker doslej »o zamukal, a iz oči so se mu David Lasser ie v oportuniz- 80 dokazalo, da smo od te : utrnile solze. In Sivec je od sil-j mu veščak. Dokler so komuni- »«*rečne ^brti v Srbiji trpeli le ne bolesti začel premišljevati: sti imeli organizacijo brezpo- »kodo. Ajdi, recimo, da ta ne- "S čim se ponašajo moj go-selnih. zvana Unemployed srečnež v svoji naivnosti niti ne , «podar in drugi njegovi sodr-Council. je on kot član sociali* ve* ^ v nj**ovl domovini ne, zavljani, Srbi? Zakaj nosijo stične stranke izrabil sociali-. reritira ta posel, pa mu zato ne tako pokoncu glave in z nadu-ste, da so mu pomagali ust a n o-j bonu» pripisovali posebnega dr- to ošabnostjo in zaničevanjem JO jO no redo. brez vojne "nemški živijenski ¡ ¿eval precej let Mussolini, v prostor nadi, da bo Hrvatska prišla organizacije kaj zahteva, to! Na Rim ni padla še nobena pomeni, da naslavlja apele angleška ali grška bomba. Aninemu sebi. Pomaga si lahko na glija se bombardiranju večne- » pod ' njegovo pokroviteljstvo.! tem temelju vzajemnosti samo ga mesta izogiba vsled njego-ff Jliu ' Pravijo, da so na HBZ pritis- toliko, v kolikor je pov prečen I vih zgodovinskih stavb in kato-■ r.ili rlinlnmati^iii krniri T.v^znt» ' iixn »rioravlien prispevati in liške cerkve. Ker pa so itali- Obzor smatra, da mentator v Proletarcu---------„ . , . ko je zaradi "mednarodne ^J n.li diplomaUcni krog. zvezne vednosti" prijemal Enakoprav-j h ost, namesto R. Stauta. A Enakopravnost je tisto pisanje objavila za svojo reč na prvi strani in tako je bilo povsem; pravilno, da je šla kritika tudi nji. Bilo bi boljše, kar med vrsticami pravi tudi Obzor. . a ko bi Enakopravnost navedla vir, namesto da se je delala kakor da je bila stvar skuhana v njeni kuhinji. navzdol, se je Lasser iz nje u maknil, poslal nekaj patriotič- član pripravljen prispevati in liške cerkve. Ker pa so uan- sporočil Rooseveltu in u-v stanju plačati. Cimvišji do- janski letalci nad grškimi me- stanovil novo organizacijo brez-hodki in vplačila v razne skla-jsti postali predrzni, je Anglija poginih. Ni se mu posrečila, viti Workers' Alliance. Ko je žavljanskega poguma; ali ven- gledajo na moj rod?... P on tiraš la, so komunisti svojo raz- dar ostane zagonetno, zakaj bi ¿a jo se z domovino, ponašajo pustili in se pridružili tej, njim mislil baš vol, ko ni niti voli- se s tem. da jim je milostna u-pa se je prislonil 1). Lasser, kiMec* odbornik, niti občinski soda naklonila, da so se rodili je bil za plačilo poslan na obisk svetnik, nrti ga ni nihče na ka- tu, v Srbiji. Saj j* tudi mene v Rusijo. Ko je Workers' Al- kem volovskem shodu izvolil mati otelila tu v Srbiji, in ne liance začela pod komunisti iti za poslanca, ali celo za sena- samo, da je ta domovina moja ■ . . m __, « t Al' la / a 1/ A in nt naiot, na ^ * ^ lom:e in predlaga, da se „aj j "m vo« ukradena dna, pa požene la „lavo! Jej, norec, stopi na prste i* ^i! I Protl ""eatu, da jih proda. Go- «ju vidi4. da kaiaft i komunistična firma (American I ^ P» Atorila fvoj' I'eace Mobilization) deluje za h.tlenzma stoodstotno na temelju "nove v vseh „je«ovih prejšnjih pod- linije", zapopadena v pogodbi I vaatjlh. Bilo bi torej bolj og - vza emnosti med Berlinom In »V 1 V"^'Z» Moskvo. Slovenska podporna «™je ielje. protest« n re,olu- in dniKa društva, ki so bom- "Je za o^-arovanje JuRasla^- bardirana s pismi te "ameri- Je «JŠe «voj.m zaveznikom, to ške mirovne mobilizacije", naj torej vedo, da kdor ji pomaga, pomaga ob enem Hitlerju. ABZ vodi kampanjo novega imena. Prej se je imenovala Ju- je, papežu, dučeju in firerju, katere so podpirali. Fred A. Vider piše v Pro-sveti z dne 10. marca, da kadar članstvo od svoje pod*>orne pristopajte K slovenski narodni podporni jednoti Urednik Glasila KSKJ Ivan Zupan opisuje v editorialu stranki, Nemško-ameriškemu kake brošure, ali 8podar je proda, drva ¿j|n js bundu, podporni organizaciji J? Je.:H H' prišel do prvih mestnih hiš. IVVO, komunistični obrambni % delavskem pokretu je w, ustanovi ILD in organizaciji bil nad pol stoletja. Umrl .ie 18. marca v starosti 77 let. Pokojni -moč molitve . Neki "izmed brezposelnih Workers Al lian- kandMmt nocialisti- najboljših zdravnikov na sve- ce. Dalje tistim odbornikom » ^ ^ |a tu \ Francoz dr. Carrel, ki jo unij, o katerih je znano, da «o za aWerm«na, tu . sedaj v New Yorku. "je po- komunisti. Toda obdolženi od-vsem uverjen, da se vršijo nad- bomiki so se mu postavili po naravni čudeži pri ozdravlje- robu in trdijo, da niso nič dru-nju človeka." Ko je bil v Lur-1 gega kot unionisti. Določno me- spravil denar, izpregel SK ca in tovariša, privezal vrv, za ka- 1 j udje ne prepustili tega. Ne bi nas zadela ta sreča." S pomilovanjem je pogledal tero sta zvezana z jarmom, vr- 0- a u •« « , • J • Sivec tovariša, obrni glavo od gel pred nju razvezan snom mrve in vesel stopil v malo gostilno, da se kot človek pok rep- za konjgremiika In v razne dru-1 ¿a z *Ranjem< v meatu ^ biia ge urade. nt.j Je ro^ težko potegniti, pose- k Mew ZRhteva 1 pač pa T" " " , "'7. ko so je na nekem bolniku hu- bno še zato, ker se komunisti-,kdar drugače med voli da rana vsled raka na čudežen čna linija pogostoma menja. USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NCTVO DRUŠTVO t 99 « 1 20.»7 Ka. Lnundnlr Avcnnr ^ I hirsK». Hlinoia J j*:, pai delo tiskarjev, je dejal. naročite si dnevnik PROSVETA Naročnina ta Zdratm« Arlara (lavan Ckicafa) In Kanato $6 00 na lelo; $3.00 sa pol lalai Sl.SO sa éalrt Uta» sa Ckl«a«o In Cleoro $7 50 xa calo lato; $3.75 sa pol lataj sa iwoaointtvo $• 00. način zacelila." Omenjeni Poleg tega je krivično smatra-zdravnik je pač pobožen in pi- ti človeka za nelojalnega in Ae članke "Molitev je moč". A protiamer&kega zgolj ker tu in ni. Kajti če bi bila, bi nemški tam ploska Browderjevim "te-narod, ki ga je Hitler pozval zam'\ Saj se večinoma tega v gorečo molitev za zmago, bil kmalu naveličajo in nato pričate uslišan, in enako angleški, jo pred Diesom zoper samega j ^ ^^ a ^^ Vse- r."' kateri si je posvetil eno nede- sebe, oziroma proU sv ojemu ( en(> „ ! nite Ijo molitve in klical Vsemogoč- ] "prejšnjemu prepričanju". j Ko ^ u yaMj y ^ P> nega. naj pomaiga Veliki Brita- Sovjetska Unija predeluje1 nji razkoli, se je George fi. tllji. "Italijani molijo sedaj dan 7V(hiovino car |van jv. h xvi. Koop oslonil popolnoma na za dnem? naj jih Bog otme po- Hto|etja Enan v zgodovini pod svojega starega tovariša Oscar-raza. lakote in bolezni. Brezpo- imenom ..jvan Grozni", je se- ja Ameringerja . "Kar mi boš selni so ga klicah na pomon-, dftj predi,tavlj€T1 za carja, ki je gladni, bolni in umirajoči. Mo- jfnH tlK|. yeHk<) de> 0 svoje vrednote, ker ljudi uči tej zanimivi spremembi v so-lK>trpef.ljivosti in udanosti v vjeUki literaturi glede Ivana božjo voljo, toda miru ne pri- j r;rozneffa poroča iz Moskve prosi, ne dežja v su.*ah. ne , Asfti>cillted Ivan Grozni Murn, ki je tudi i znan kot precej neumen, se ni nič ogledoval, temveč se je z vso resnost- . ali mar moji stari tudi niso že ji vedno prispeval. Po poklicu je bil tiskar. Poslednja leta je bil uposlen pri Chicago Tribune, kjer je kot stavee na lino-tipu moral včasi tu in tam po- sta vi jati v tiskovne črke poro-. s,adkem dremj4njv 7ačel eila proti samemu sebi. Taksno tedaj vlačili vojski hrane in bojne potrebščine; da ni bilo nas, bi morali ta posel opravljati ljudje. Imajo vstajo proti jo lotil kosila, se dobro naje- ^" TV ■ ,V" n ni« del, raslo zamukal od sado- ^ hn^rTv^^ ,. . . i » . .ta stvar, ati kdo je bil zraven, voljstva, pa potem legel in pri i ... V * i t, „„«ih r An so dvignili vstajo ti napih- njeni puhloglavci. ki se v brezdelju šopirijo ošabno poleg mene, kot da bi bila to njihova zasluga. Evo, da vzamem za pjimer samo mojega gospodar- žvekovati. Prav nič ga ne zanimajo raznovrstni ljudje, ki mimo njega na vse strani. On mirno drema in žveči, (škoda, da ni človek, ko ima dispozicije za visoko karijero.) Si-| {Nadaljevanje na 5. strani) Naslov zc list in tajništvo je: zdravja v epidemijah. Za te ^ bj| ^ kj je da] tKel reči se je treba boriti z vse dru- ,.CRY„ 7/ffm1ovilla poEI,a ea gačnimi sredstvi, kot pa z mo- en€fa najkrvoločnej^lh vladar-!itvenikom v roki. jev. Pripove^luje, da ker se mu Bogatini niso za svoje grehe I »* diplomat takoj odkril, nikoli kaznovani, razen ako ne Jf plačaj« zvezni vladi dovolj do- ^tra^enja je Ivan Grozni uka-hodninskega davka. zal služabniku, da rau vrh klo- rbuka nemudoma zabije zebell V Detroitu je mestni odbor- v glavo. Služabnik je v strahu nik John F. Hamilton priznal, za svojo glavo to nagloma sto-da je vzel $15.000 podkupnine, ril. Ivan Grozni je uganjal vsa-Hotel je prostovoljno resigni- ke sorte drugih krvoločnosti, rati iz občinskega odbora. To- Ukazoval .ie morHi ženske, moda večina njegove odpovedi iz ¿ke in otroke, kadar ga je po-•fufbe ni sprejela, ker ga je grabila ftirija in v enem takih .................................... svetoval, bo zame prav," mu je ; dejal. Oba sta Iz nemAke socia- ; ¡ listične áole. • Ko je Ameringer na starost |!» postal "militajU", je šel z njim 3 i tudi Koop. In ko je Ameriniger !! pustil aktivnosti v stranki, po- í ¡ tem ko je v nji zmagalo "mili- j \ iantstv*o", veliko po njegovi zh- ¡! slugi, jo je pustil na cedilu in ; J strankine člane pa mobiliziral.;; _ v agitacijo za svoj privatni list MtmfWHMMiMMH'muiiuHliminmM**' American Guardian. Sivolasi George H. Koop mu je pri tem delu pomagal do konca svojih dni. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N, HAIJSTED STREET, OMCAGO, fcJL Tal. MOHAWK «707 PROLETAREC SE TISKA PM HkS Angleške izgube v letalstvu AngleAke zgube v letalstvu znaAajo do ft. marca 8.t72 moit, hotela po zaslisanju sama iz- momentov je dal umoriti tudi izmed katerih je bilo irnd tri ti ključlti. Resignirati je namreč svojega lastnega sina. A baje častno, izključenje pa nečast- je imel tudi dalekovkinorti, bil no. sposoben snovati velike zamisU soč „ubitih, blizu dva ttoč po-p reían ih, nad tri tisoč rim jeni h. ostali «pa so vje*i. (■••laiiafeiitiiiitiii ■ Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, ■ * Clceru in Berwynu. " ■ ■ ! Parkvien Lami sedeli posamič, liiii smo kakor vsak zase. Trdi /raten molk je vladal med nami, kakor bi se bali drug drugega. Nesmotrno smo se za- ¡ /rli skozi okenca v mrtvilo še popolnoma otrple prirode, ko1 se je storil beli dan. Topi so nam bili obrazi, oči prazne. Kakor žive mumije smo bili po zunanjosti. Ali v naših srcih in možganih pa ni bilo tako. Premišljevali smo, če naj sodim po sebi, vsak svoje križe in težave. Senca morečih skrbi se je zdaj pa zdaj prikradla temu ali onemu na lice in čelo. To ni bila vožnja v zabavo. Na taksnih vozilih se čestokrat vozi trpka skrb s strahom v tesnem objemu. In obup se jima včasih tudi rad pridružiti. Pa pri vozimo v Indiano, kjer je ponekod snežilo, kakor bi se berači tepli, dasi mraz še ni bil tako hud in sneg ni imel na zemlji prav nobenega uspeha. Pa se mi je zahotelo pušjti* ker sem menda hotel ubiti tisto s k oro neznosno monotonost. Ker je pred mano sedela ženska, ki ni kadila, vstanem ter 4opim v ozadje voza. Tam sedem blizu že omenjenega starca ter si prižgem cigareto. Tobačni duh pa je bržkone tako močno vplival na tega mojega «/»seda, da seže v že p po pipo in tobak, ki si ga z nekam mrzlično jezo natlači vanjo, ne da bi me pogledal, čeprav sem nt prestane opazoval. Morda je to čutil ter bil zastran tega tako nemiren in nervozen. Kakor ves zmeden se jame nato tipati po žepih. Iskal je vžigalice, pa jih ni mogel dot i pat i, pa jih ni mogel. To ga je strašno jezilo. Saj se je začel že kar tepsti z rokami po stegnih in životu. Povsod, koder je imel kak žep. ' Ko vidim, da le ne more najti vžigalic, mu jih ponudim jaz v vložku. Starec skremži obraz, me tišine z bodečim pogledom, se le za spoznanje prav kislo nasmehne ter seže po mojih vžigalicah. Ko si je prižgal tobak v pipi, potegne parkrat jezno in slišno ter mi vrne vložek, ne da bi kaj rekel. Cez par trenutkov me spet ostro pogleda s svojimi vodeno sivimi očmi, podol-gasti obraz se mu razmaje, ust-lrice se mu zagibljejo in prav suha zahvala se mu kar šiloma s pesne z jezika. "Hudo je!" se mu še utrga iz pri ter hitro zmakne svoje oči z mene in nemudoma se mi je zdelo, da mu je bilo žal teh besed. Ali led je bil prebit m začela sva se pogovarjati skoro \k polnoma malomarno, ali vendar pa previdno. "Že skoro tri mesece blodim ;,<> svetu," mi zaupa še vedno ritkam nezaupno. "Tri mesece?!*' se nemalo začudim jaz. "Pa počemu?" ga še vprašam. "Počemu? !" se v njem nekaj upre. "Svojo leno iščem," se mu iz vi je iz prs s takim srdom in sovraštvom na uvelem in z$rbančenem obrazu, da se nevede in nehote malo odmaknem od njega. "Kje se pa je uboga stara ¿tniča zgubila?" ga vprašam povsem nedolžno. "Stara ženica!?" zavpije s tako odurnim glasom, da so se te^ra prestrašili vsi ostali ljudje m. vozu. "Stara ženica!" se za-k robot a in zareži obenem. "Mlada in lepa." še doda skoro potihoma, a v njegovih očeh zagori ogenj neukrotljive strasti in brezmejnega sovraštva. "Stara dvaindvajset! Kača!" sikne kakor razdražen gad vi-joč se v plamenih svoje razpa- K^j » ¿y v 1 Jr Vj 1 iJH 97 K» P-»'^^ m m . jÏhB 'Mà •• vfl ! odredi, naj glasujejo, tedaj Naši in drugi problemi glasujejo, pa mi *>i tudi mogli zamukati: "Zaaa!" A ako jim (tega ne odrfede, ne smejo glasovati, niti se vmešavati v politiko kakor mi ne. Mi vsaj za-mtikamo hi zamahnemo z re- V Angliji zmanjkuje Kako se nam bo tudi krme zo ¿ivino Chicago. — «i .ani/ ne liti lil uv , mogoče ravnati v kritičnih dneh, ki so pred nami? Kaj naj storimo kot organizirano delavsko gibanje? V katerem ozi- pom, če nam ni prav, oni ipa ni- *'U luhko našemu pokretu naj-majo siti toliko državljanske več koristimo? korajžs. — Ta in še mnoga druga vpra- Tedaj jt priiel it krtino go- «e te splošnega pome- Ker v Angliji zmanjkuje tudi razne krme, je treba mnogj živine pok lati. Potrebni dovoz je občutno zmanjšan vsled nemških podmornic. na nego tudi "našri problemi". O njih bomo razpravljali na j seji kluba št. 1 JSZ ta peiek 28. marca. Diskuzijo otvori Ivan MoJe k. t^lane in članice vabimo, da Vsi, ki imajo opravka r vladnim načrtom za oboroie#aa)e Zed. drsa v in ma podpiranja Anglijo, paudarjajo. da v aeroplanski industriji na sme biti j pripravil «a nikogar oddiha. Nemčija trdi. da ima 15 bojnik letal napram enemu an- . _ g laškemu. Njona produkcija na tem polju je ogromna. Zed. države jo bodo dob i te la šal« ¿«a nekaj lat, pravijo voicaki. Na gornji »liki jo del aeroplanake delavnico v Santa Monici. Calif., kjer »e isdelujejo sedaj samo bojna lotala. ail "V New Yorku je. To ji popla-| Sešel sem se z g. Frankom čam!" de preteče. "Ubijem Oglarjem ter prebil par lepih jo!" skoro zarjove starec, po- ur v prijetni družbi z njim. Po- spodar. Pijan je, opoteka se, j motne oči ima, govori neke ne-i razumljive besede in opotekajoč -te gre k vozu. "Kvo, kako ta ponosni potomec uporablja svobodo, ki so .j mu jo predniki s krvjo izvoje- Padejo na sejo takoj oo priče*-\alil Ajde, moj gospodar je ku, to je ob 8., ker bodo na pijan in krade ali kako jo dru- dnevnem redu zelo važna 1,0-gi izkoriščajo? Nič ne delajo ročiJa. — P. O. in se ponašajo s preteklostjo i« ----------- I zaslugami svojih starih, pri k#- M w • I Uri h niso prav nič udeleženi, P°St0 V V(*n€m C0SU j niti toliko, kolikor sem jaz. Neki naš rojak v Chicagu A mi voli smo ostali prav ta- nam je izročil pismo svojega ko dobri in koristni delavci, k$- brata z Dunaja, ki piše med koi so bili naši .stari. Voli sm^), drugim: "Prav srčna hvala za lo je, ali mi se smemo ponašati, poslano, kar *i odlal lanski | vsaj < svojim današnjim muč- leto, dobil na sem šele letos 26. | nim delom in zaslugami." novembra." (i lobo ko je vzdihnil vol in Brat v Ctiicagu mu je poslal vrat za jarem. ameriški petak, a predno je do- -. spel tja, se je znižal v 12 mark Í3 &0 fenigov. Odgovoril je z Dunaja koncem novembra, v Chicago pa je pismo dospelo 4, februarja, šlo it z Dunaja v Ameriko preko Rusije in Sibirije. Pismo ie sestavljeno silno o-pvezno. Komaj, da iz njega razvidiš, da je vojna v Evropi. Je deloma slovensko, deloma nemško. Nič zabavljanja, nič pritožb ni v njemu, razen, ako z»i«fc zelo spretno čitati med vrsticami. Cenzorji so imeli z njim mnogo opraviti. To se vidi na kuverti. I* It IH El)II t' KI.IIIOV Je be /• V nedeljo 20, oprilo prireditev federocije A6Z. ljenosti. "Dva tedna po poroki tajništvu Slovenske dobrodel-! Chicago, IN. — Tu bo imela je Šla," pripoveduje ie upehan, I ne zveze. Oba sta zelo razum- v nedeljo20. aprila dopoldne vendar še vedno razvnet. na in prikupna rojaka. ! zborovanje federacija društev ABZ (prej JSKJ). Po konferenci "pa se prične zabavni program v Amerjcan Bohemian tem pa spet postane kakor ne- kazal mi je svojo trgovino z ie- Hall, 17tfi St. Govor- kaj iz kamna. leznino, ki je prav vzorno ure- 11 ^ ^o Anton Zbašnfk. "Ubijem jo!" mi je zvenelo jena in l>ogato založena. G. Og-1 po ušesih še tedaj, ko me je voz i« živahen pripovedovalec, pripeljal na cilj te poti. ter se zabaven družabnik in prav raz-čadil čudnim potom človeške- borit človek. Svojo razumnost ga življenja in človeške neum-U« vrh tega pokazal še s tem. nosti. n*1^»! izvode mo- Tisti večer sem prebil potem i Jeff« besednjaka, pod gostoljubno streho pri jaz- Sestal sem se s predsedni-nega doma v prijetni družbi z kom Ameriške bratske zveze go. Kernovo in g. drjem. Ker- g. Jankom Hogljem, ko se je nom. Le malo pred polnočjo udeležil sestanka, ki se je tikal sem se vrnil v hotel, koder sem mojega besednjaka. Za to se prenočil. mu iskreno zahvaljujem. Sledeči dan sem opravil svo-j Bil sem tudi na domu slovenje posle, obiskal dokaj sloven- ikega pesnika in glasbenika g. skih urednikov, med katerimi tdvana Zormana, kjer je ob pri-sem se počutil kakor doma. Bili jetnem pomenku prehitro pri-so mi vsi prav prijazni in na- sel čas mojega odhoda iz Cie-k Ion je ni v vseh oairih, za kar lvelanda proti dopiu. se jim iskreno zahvaljujem. V \ Zal mi je, da nisem mogel tujem kraju potrebuje človek govoriti s Terbovcem. ki je u-mnogo več prijaznosti kakor rednik "Nove Dobe". Ko sem pa doma, kjer že tako in tako pozvedoval po njem. so mi re-ualetiš redkokdaj nanjo. kli, da je v bolnišnici. Želim Govoril sem z gg. Gornikom . mu skorajšnje okrevanje. Bole-in Travnom, ki sta uradnika vzeli ni nevarna. Radio je luksus Radio aparati stanejo v Ju-slaviji veliko več kot v Zed. državah, Vrh tega morajo lastniki «plačevati mesečno za uporabljanje teh instrumentov tudi visok davek, čeA. da je radio luksus. Kdor tega davka ne zmore, mora radio aparat izročiti v shranitev davčni oblasti. Število članstva K5KJ V Angliji veliko novic, a molo popirjo Veliki dnevniki v Angliji so do sedanje Vojne obsegali od 24 do Strani in včasi več. V tej i vojni so prostor znižali na šest strani, a sedaj je vsled nemška blokade nastalo tolikšno po-KSKJ, ki je druga največja manjkanje papirja, da so si ob-i MAREC DETROIT, MICH. — V nedeljo 30. marca koncert "Svobode" v Slovenskem delavskem domu na Liver-noift. i APRIL CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-! je" v nedeljo 6. aprila v SND na Si. Clair Ave. BRIDGEPORT. O. — Ma .ko slav jo kluba Naprej št. 11 JSZ v soboto 26. aprila v Boydsvillu. I MAJ CHICAGO, ILL. — Koncert Save, v nedeljo 11. maja v dvorani SNPJ. i BARTON. O. — Zborovanje vzho-dnoohijske konferenčne organizacije Prosvetne matice in JSZ v nedeljo i 25. maja. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v nedeljo 22. junija pri Kaglu v Willow Springsu. JULIJ CLEVELAND, O. — PiVnik kluba »t. 27 in "Zarje" na isletniakib prostorih Federacije SNPJ v nedeljo 6. julija. AUGUST STRAtfANE. PA. — Piknik kluba it. 118 JSZ v nedeljo 17. avgusta v Drenikovem parku. NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zarje" na Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ave. Listen to PUINDECH'S YU6QSLAV-AM ERI€ AN RADIO BROADCAST slovenska podporna organi za- j seg znižali na štiri strani, no- Bvejy Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. cija, je imela 31. decembra lan- vk pa je več ko kdaj prej. Pa ' CTATIONJ \A/ HIP sko leto v obeh oddelkih 37,- jih nimajo na tem malem pro- BIA11UW IV ll i 093 članov in $4.481,172.10 štoru kam stlačiti. Vrzel nado- I 1480 ^9cyc\t% imovine. mešča radio. if iftwt »Utu« Your Dial) • Featuring a program of • Yugoslav Folk Music "NEMŠKI ŽIVLJENSKI PROSTOR" Nemčija si je za svoj "živ-ljenski prostor" in "novi red" osvojila, podjarmila, ali pa vzela v "zaščito" sledeče debele: Avstrijo, češko - Moravsko, Slovaško, Poljsko, Dansko Nor-vežko, Belgijo, Nizozemsko, Luksemburško, Francijo, Madžarsko. Rumunijo in Bolgarijo. Dalje je pod nemškim vplivom Španija, v ekonomski službi tretjega rajha pa tudi "nevtralne" evropske dežele, kot Jugoslavija, Švedska in Švica. Vsled Mussolinijevih polomov na bojiščih je postala tudi Italija podložna Nemčiji. Kar se tiče kontinentalne Evrope, je torej vsa spremenjena v "nemški življenski prostor", razen Grčije, ki se še u- ' pira, in pa Rusija, katera pa Nemčijo zalaga z živili, surovi-nami, oljem itd. Finska, ki je tudi še neodvisna, je v negotovosti. 8 svojim izvozom mora sluiiti Nemčiji in Rusiji. V Evropi je še ena dežela — Portugalska, ki ni pod osiščem. Toda Hitler s svojimi strategi dostikrat premišljuje, Če ne bi bilo najboljše udariti preko Španije tudi po nji. Portugalska je že dolgo smatrana za angleško sfero vpliva. Enako kani Hitler osvojiti Turčijo, ako ne z lepa, pa z grda. Toda če Nemčija fie premaga Anglije, nego omaga v vojni, bodo vse te njene pridobitve odletele od nje kot ptiči z drevesa. = PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU (Nadaljevanje s 1. strani.) Rev. John A. O'Brien, profesor na univerzi Notre Dame, je eden naje nergičnejših propa-gandistov proti Veliki Britaniji. Minule tedne je govoril na niStetih shodih proti "lend-lease billu" in dokazoval, da je pod nor ft Angliji nesmiselnost, sploh, da je to zločin nad Zed. di žavami. Rev. O'Brien se predstavlja zs nekakega predstavnika katoliških Ircev. Na shodu v Madisonu je trdil, da Irska ostane "nevtralna" in cla se bt> dala vojnih c.ioriič nikomur. Rada bi jih namreč Anglija v svrho protektiranja svo-• jega prometa ob irskem obrežju. Toda Irska' jih ne da. Pa je v 7.moti. Ako Anglija pade, bo konec tudi neodvisnosti irske države. Kralj Victor Emanuel bo kmalu ob vse svoje cesarstvo v Afriki. Njegovim ljudem slaba prede ne le v Libiji, nego tudi v Eritreji. Somaliji in Etiopiji. Izgleda, da bo Haile Selassie kmalu v Addis Absbi in se dal znova oklicati za cesarja. Italijo najbolj skrbi, kaj bo v teh deželah z njenimi kolonisti, ki so se polastili najboljše zemlje in domačine pa spremenili v tlačane in hlapce. Iz Kaira v Egiptu poročajo, da kjer mogoče. tčfti italijanske koloniste angleško vojaštvo. Kjer pa tega varstva ni, je nevarnost, da bodo zmagoviti domačini Italijane poklali, ker jih smrtno sovražijo. PREMIŠLJEVANJE SRBSKEGA VOLA (Nadaljevanje s 4. strani.) ja! Tudi on se baha in hvaii z vstajo, posebno pa s tem. da je njegov praded kot redek j\i-| nak padel v vojni za osvobo-jenje. Ali je mar to njegova I zasluga? Njegov praded je imel pravico, da bi se ponašal, ali on je nima; njegov praded je padel, da bi mogel biti svoboden moj gospodar kot njegov potomec. In on je svobodi n, ali kaj pa počne v tej svobodi? Ukrade tuja drva, sede še sam na voz, jaz pa vlečem njega in drva, on -p» lepo spi na vozu. Zdaj je prodal drva, pa pije žganje, ne dela nič in se ponaša s svetlo preteklostjo. A koliko je bilo med vstajo po-klanih mojih starih, da so se hranili borci, pa ali mar niso tudi moji stari v tistem času vozili vojne potrebščine, topove, hrano, pa nam vendar ne pade v glavo, da bi se mi kitili z njihovimi zaslugami, ker mi se nismo spremenili, mi tudi danes izvršujemo svoje dolžnosti, kakor so jih vestno in potrpežljivo opravljali naši stari. Ponašajo se s trpljenjem svojih prednikov, s petstolet-nim suženjstvom. Moj rod trpi, odkar je na svetu, trpimo tudi mi, dan za dnem hlatpčujemo, pa nikdar ne obešamo tega na veliki zvon. Pravijo, da so jih Turki mučili, klali, nabadali na kole, pa tudi moje stare so klali Turki in Srbi, pekli in bogve na kakšne načine še mučili. Ponašajo se z vero, a ne verujejo nič. Ali sem morda ja* in moj rod kriv, da nas ne spre-mejo v krščansko vero? Vera jim pravi "ne kradi!", a evo moj gospodar krade in pije za denar, ki ga je dobil za ukra- NAVADNEGA deno blago. Vera jim nalaga, da delajo dobro bližnjemu svojemu, a delajo drug drugemu le zlo." Globoko je vzdihnil vol, tako da je njegov dih dvignil prah s ceste. "Ali mar" — grebe on dalje v svojih žalostnih mislih—"nismo jaz in moj rod •boljši v tem od njih? Jaz nisem nikogar ubil, nikogar obrekoval, nikomur nisem nič ukradel, nikogar nisem odpustil iz službe ne krivega, ne nedolžnega, nobenega deficita nisem napravil v državni blagajni, nisem Sel v nepravo poravnavo, nisem zaprl nobenega nedolžnega človeka, nisem razžalil svojih tovarišev, nisem se izneveril svojim volovskim načelom, nisem po krivem pričal, nisem bil nikdar minister in nisem napravil nič slabega državi, a razen tega, da nisem nič slabega storil, delam celo dobro tistim, ki meni zlo delajo. Mati me je otelila, pa so mi takoj zlobni ijudje jemali še materino mleko. In mi vendar kljub toliko mutkam vlečemo ljudem voxo-ve, jim orjemo in jih hranimo. Pa vendar nihče ne prizna teh naAih zaslug za domovino. ..M Vol je sklonil glavo, iu kakor da hi se nekaj zamislil, jo zopet dvignil, jezno šmrknil skozi nos in pogledal, kot da ima nekaj važnega na jeziku, pa ga to muči: nenadoma veselo zamuka: "A, zdaj vem, to bo" — in prede dalje svoje mmli* "To je ttoto: ponašajo se s svobodo in državljanskimi pravicami. O tem je treba resno razmisliti!" Misli, misli, pa nikakor ne gre. V čem so te njihove pravice? Ako jim policija Imenik zastopnikov Proletarea Kdor teli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajati A m. družinski kohdar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobČene zastopnike apeliramo, na i skušajo ob vsaki Ugodni priliki pridobivali naročnike temu lisrj. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevolje popravili. CALIFORNIA. ♦ 4ilMM»IMMtHIHMM pkistopajte k ; SLOVENSKI NARODNI i ; PODPORNI JEDNOTI Fontana: Anton Blftskh. Oakland Attton Tomšič. Los Angelasi Frank Novak. San Francisco: A. Loksan. COLORADO C res t od Buttat Ant. Slftiodnik. Pueblo; Fr. Bolt*zar. Waiamro vi I» okolica» Frank L. Tomll*. ILLINOIS. Chicago; Frank Bitjnk, Joseph Dragici. Jo.*cj>h Oblak, Cha?. Pogore-h*c, Peter Verhovnik, Frank Zaitz in John Rak. Cicero.Berwynt Kritina Turpin. L# S^lle-Oglesbjr; Frnnk Martin.iak in Anton Udovich. Springfield: Jotgph Ovca in John (¡(usek. Vir dent Fr. Ilcraich. Waukegan-No. Chicago: Martin Jud-nich. INDIANA. Clinton: IlOUtC Spendal. Indianapolis: Mar? Stroj. KANSAS. Arm«: Anton Šular. Wact Mineral: John Marolt. MICHIGAN. Detroit: John Zornik. Joseph Klarlch in John Plachtar. MINNESOTA. Buhl: Max .Marts. Chi.holm Frank Klun. Duluth: John Kobi. Ely: John Torun. MONTANA. East Helenat Jnwph Mlhellch. Klein: PeUr Villnr. rtrd Lodge: K. Kr/.noifiik. NEW JERSEY Elizabeth: Amalia Oblak. NEW YORK. Cowanda. .Intoc* DfklfVfl. OHIO. 4krOn-Krnmare-a«r4erton Miki» Ko-pftrll. i Blaine i John Vite« Bridgeport: Jll &H© J. Cleveland: John Krebel. Anton Jan-kovich, Jennie Dagarip in Joseph j Levrr, Girard: John Ko-tin in John Bogatay Glencoe: Albina Kravanja. lisbonrPover Point: Jacob Bcrgant. Piney Fork: Frank Zavrfnik. Warren: Joseph Jri. PENNSYLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Burgettstown Slovan: Joseph Krmcl. Cambria in Somerset okraj: Frank Cveta«. Crafion-Moon Run: Jennie Jerala- Canonsburg-Strabanc: John ferfelj in Marko Teknvc. Export t Jo*. Brits. Forest City: Anthony Dra*|cr Jr. Point Marion: Tony ZujMinčič. Hermini«: Anton Žomik. Imperial. Frank Auguitin. Johnstown in okolica: Andrew Vi-drirh, John Langerholc in Ilija __ Bubalo. La t robe: John ta Mary Fradel. Lawrence: Loui* Brits. Library: Nick Triller. Meadowlands: Martin Baitz. Park Hill - Conemaugh: Frank Pod-boy. Skaron: .lo«pph CvHbar. Sjrgan: Lovrenc Kavčič. Potovalni zastopnik Proletarca. A-' meriakega droitnakega koledarja in Majakcjra Glasa sf , sapadno l*en no Anton 7.01-n i k, Herminio, Pa. WASHINGTON. Seattle: T,nch« JVheljak. WEST VIRGINIA. Stfr City: Lawrenct Selak. Thomas: Lenhnrt Werdinck. WISCONSIN. MiUankoe in Waal AUis. Ix>aia Bar- boilch. SkaJbojrgan: Fr# Jtih. Wjllar^: Mike Krultz. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik in John H- Krsinnik. Roak Springs: John Jareb. «i naročite si dnevnik T « » Stane aa celo leto $6.00, ) \ ! pol Uta $3.00 • 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILL. ► v O tMIIIMIIMlKlIMMIMl'i Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:0C—4:00; 7.0^—8:80 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 221S At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. paily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenta only Residence Tel.: Crawlerd S440 If mo answer —•> CaR _ , Austin 5700 ■«9»«99iiiaaa poslusajte vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dto uro v Chicagu od 9. do 10 ure dopoldne, postajci WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan ...................... BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tol. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ..................... A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION , ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1750 Published Weekly at 2301 So. Lawadala Ava. CHICAGO, ILL., March 26, 1941 VOL. XXXVI. Coal Miners Ask $1-Day Raise The current contract between the 350,000 »oft coal mine wcrkers in the Appalachian area and the operators expiras at midnight. March 31, by which time it U hoped a new contract will be signed. Through the biennial Appalachian Joint Wage Conference, negotiations for a new contract calling for a $1 day increaae in ! wages, vacations with pay, a guarantee of 200 working days* a year and other improvements, began in New Yoik on March u * 4 11. The Appalachian Joint Wage Conference is the largest cd'ective bargaining agency in the United States. It represents about 350,000 mine workers in the Appalachian area and an additional 150.000 in outlying districts. The Appalachian operators represent approximately 70 per cent of the nation's bituminous tonnage. Two days after the conference opened the operators announced their rejection of the miner's demands, making a counter-proposal, that the present agreement be extended for another two years. P John L. Lewis, of the United Mine Workers Union, immediately replied that this couter-proposal was entirely unsatisfactory as any basis for settlement. On behalf of (he UMWA, however, he offered to keep the mines working under present conditions beyond the contract expiration date of March 31, if an agreement was not reached before that data—with changes that might later be agreed upon to be made retroactive to April 1, This proposal was voted down by the operators, and the miners' wage demands were referred to subcommittees of four from each side for further negotiations. A similar proposal to continue work beyond the expiration of the agreement was made by the Mine Workers two years ago, but the refusal of the operators to agree to it then resulted in a prolonged lockout. In presenting the miners' demands. Lewis declared that they did not want to repeat the experience of the last war, when record profits were piled up but the Mine Workers "were forced to fight the rapidly rising living costs... on wife rates far below those paid in comparable industries, simply because out of patriotism they signed a period-of-the-war agreement." Lewis warned that there is likely to be a "different economic aftermath'* to this war to that which followed the last war. * "There must filter through into the pay envelopes of the men who man the mines, factories and other services a larger share of the profit-producing leverages that result from steady operations, regardless of what has heretofore been determined by engineers' charts and graphs as labor's share of increstsed volumn," he said. The Mine Workers did not press any demand for a shorter workday, but declared that "without sacrificing the principle of the six-hour day," they were willing to extend the present seven-hour, five-day week for another two-year period. Their demands included the following: 1. An increase of 12c a ton in combined cutting and loading rates, and an increase of $1 a day for all day men. 2. A guarantee of not less than 200 working days a year. 3. Two weeks annual vacation with pay. 4. Seniority provisions, calling for priority rights to jobs, in event of layoffs, on basis of length of service. 5. Right of Mine Workers ssrfety committees to inspect any mining operations and authorize stoppage of work when dangerous conditions are found. 6. Elimination of existing inequitable differentials within and between districts, including north-south differentials. BRANCH NO. 1 JSF, MEETS FRIDAY CHICAGO.—Tka reg alar month. Ijr meeting a! Branch No. 1 JSF. will be held ihi. Friday, March SS, al tka Slaeena Labor Center, beginning al S p. m. Member« are urged to attand promptly in order tkat «efficient time will remain far tka diecuaeion period after tke meeting. Continuing tka discussion af last month an Democracy, lean Melek will laad aff with "Political Democracy in tka U. S.—Past and P#ksent,N after wkick a general question and answer period will fallow. Member» who missed tke last meeting, be snra to attend this ana, as you are missing ant aa informative talks. Valtin's Book A Review of Jan Valtin's "Out of the Night By WILLIAM E. PATT0N ♦♦ SAVA NOTES ♦♦ i By A. SAVANKA More News About Soc. "Zarjo's" Concert CLEVELAND.—Come one, came all! Where? To the Slovene National Home on 8t Clair Ave. Why? Be-on use "Zarja" is staffing a concert Snd operetta. When? Sunday, April 6, at 3:S0 p. m. The choru* will sing a number of songs, while duets and solos will engage some of the special "Zarja" talent. The younger members are preparing a skit which supposedly takes place in the Slovene homeland. Women folks are on their way to the river to wash clothe* while the men are striking out for the open fields. Beginning early in the morning, it comes to a close with the setting of the sun. All characters will be dressed In Slovene costume. Title of the operetta is "Povodnji moi." It tails the story of a cobbler and his lasy wife, who has a sharp distaste for work of any kind. A hilarious climax b reached when t*he cvbblcr and his wife foolishly and unsuspectingly waste the three wishes granted them by the magical "Povodnji moi." Characters are: Andrew Turkman, as the cobbler; Josephine Turk, aa the cobbler's wife; Tony Peruse* and Sophie Turkman, as a neighboring couple. After the program there will be dancing to Jonny Paeon's Orchestra. Tickets can be purchased from any "Zarja" member.. Why not spend an enjoyable afternoon and evening with us on April 6? Danaa Slabe. Publicity Com. Mauy ex-comrade* have written t the story „of their experiences and kullduggery while in the Communist; »arty, but Valtin has done the most beautiful job of any of them. The, story at times makes the hair stand on end and is a superb piece of work. 1 Regs idles* of the truth or falsity of his charges it is a book thst should be read and it w ill certainly not do the Party any good, nor the Nazis either. The Communist disregard for the lives of workers is one of the main features of the book. The armed uprising in Germany in 1923, instigated by the Party and known to be hopeless, resulted in the slaughtering of thousands of' Worker*, poor diipes who were under the delusion that they were dying for socialism. The story also deals with the attack on the Social Democrats by the Commies and Brown Shirts working side by side. When the writer protested this policy he was reprimanded by Party leaders and told that the Social Democrats were the worst enemy that the Party had and must be destroyed. Hitler was considered s mere wrewbsll who could be disposed of conveniently later. The murder and kidnapping ot workers, both in and out of the Party, is another shocking episode. Sincere, revolutionary workers wrhos«' only crime was in having an idea not marked "Made in Moscow" were disposed of like cattle in the stockyards.! Valtin tells how he wrecked the Swedish Seamen's Union >n orders1 from the Kremlin. On the completion oi the job, with the seamen forced back to work for lower pay and the union busted, he received s wire from his superior, "Well done. Comrade." Valtin finally got into the Gestapo on orders from the Party, but the Nati were not dumb. They held Valtin's wife and child as hostage« against any dereliction on his part. When he broke with the Party in Copenhagen, he was held in a small cottage as a prisoner until such time ss a Russian ship arrived to smuggle him into Russia. He escaped by vetting the house afire. His Gestapo papers which he had turnel over to the Party on his "escape" from Gar-many hsd his picture, fingerprints, etc., dioplsyed on them. His picture was printed in Communist psper* throughout the world under the title, "ON THE WATCH, GESTAPO!" This wss s beautiful piece of ratting and the Germans put his wife into a concentration camp at once. She died a few months later and the child is now a ward of the government. Of Nasi Sadism The reader will need a strong Htomach when he comes to the part where Valtin is a prisoner of the Gestapo. It is one of the most horrible pieces ever written snd reminds one of Herman Melville's ramark, "Man is the most bloodthirsty and ferocious animal on the face of the earth." To say nothing of sadistic. Commies Yell. 'Deport" At the present time the Daily Worker and lesser Commie rag» are screaming for Valtin's deportation. (Not for Mr. Browder or Harry Bridges, of course.) Alao yelling for the law to take its course is New York's PM, which was supposed to have come out from under Communist domination. Valtin's return to Germsny will mean that he will not be troubled with dandruff any more and he won't need Liaterine. However, the royalties which ha is collecting should ensble him to fifht his case successfully. ("Out of the Night" has reached an estimated 30 million readers through Readers Digest and two successive isaues of Life Magasine, both of which carried condensations of the book. Movie rights, it is reported, have been sold for $76,000. Paul Muni and Clsudet Colbert will be starred.) ya- —— JUGOSLAVIA GIVES IN Louis Adomic Writes of TO AXIS DEMANDS Italian Nationality FRANCE VERSUS BRITAIN When a man is hungry and has money in his pocket the legical action is to go to the nearest grocery store and buy food. And if somebody tries to prevent him from doing that it also is logical that he should fight. That is the position in which France now appears to be at the present time. France wants to import food. Britain wants to maintain the blockade of Europe which is preventing France from getting food. So French officials (egged on probably by Nasi rulers) are tsIking about using their battleships against the British. We do not want to appear ridiculous, so we shall not discuss this dilemma in the light of simple justice and absolute right. The world is at war and justice and right are not arbiters of nations in wartime. What we do want to say is that the French threat to Britain gives us a creepy feeling and the thought that "we just ain't seen nothin' yet." Just how widespread will be the poverty and destruction of war before peace and order again come to the world is an vnanswerable question. We Socialists hare been warning for many years that the second World War might mean the end of civilisation, and we are unhappy at the prospect of being true prophets. Surely the rulers of nations have got the common herd into an awful mess. And surely, too, what has come to pass—to say nothing of what may lie ahead—out-horrors even the worst charges which antis hurled against Socialists in former years. Today humsmity is paying a big price for permitting the international private-profit racket to run its course. People who rejected Socialism and maligned Socialism have some explaining to do. —Reading (Pa.) Labor Advocate. Branch 11 JSF, Prepares For May Day Celebration BRIDGEPORT, 0.—The May Day celebration of Branch No. 11 JSF. thia year will also be s 15th anniversary jubilee, for it ia over fifteen >ears ago that the Brsnch was first organised, on Nov. 29, 1825. The affair will be held in Boyds-vflle on Saturday, April 26. An orchestra from Cleveland has been secured for the occasion and undoubtedly many Clevelanders will be among the audience. All of our friends, locally and in the surrounding neighborhoods, are requested to reserve this date and join our celebration. Joseph Snojr. NORMAN THOMAS BROADCASTS CHICAGO. —The Socialist Party announces that for 13 weeks, starting March 16, Norman Thomas will be on the air every Sunday afternoon, from 4:80 to 4:45 p. m., over station WHIP, a MHO kilocycle« station with good coverage of Illinois,. Indiana, Iowa, Wisconsin and western Michigan. Plana are being made by the Call Radio Bureau for a national series of electrically - transcribed talks which will be carried by nearly 40 stations, to he announced later. JSF Conference Date Select«! for Ohio BARTON, 0.—May 25 ha« been selected for the conference of JSF Educational Bureau affiliated organisations in Ohio this year. It will be held In Barton, Ohio. More details later. SSPZ European Film To Be Shown Sunday CHICAGO. — Old folks to whom the memory of their homeland is still dear will have an opportunity to see once again the beautiful scenes of their native land in a technicolor film taken in Jugoslavia last year by the famous Slovene artist, Boiidai Jokac. The film will be shown by the SSPZ United Lodges of Chicago, Sunday afternoon, March 80, begin- I ning at 3 p. m. Masonic Temple (West 23rd A Millard), la the location. All members of the SSPZ and others are invited. Admission will be 25 cents. The younger folks, too, will find a common Interest in this film of Jugoslavia. CONCERT DATES MARCH 30 Dalrait^—The laker ckorns "Sen-bo dm" will present another of its annnal eeaeerts at tke Slovene Worker's Home on Livernois Ave. APRIL 6 Cleveland. — Socialist Singing Soeietr "Zarja" will give its Sprinf Concert at tke Slovene Nationel Home on St. Clair Ave. rke operetta "Povodnji asoft" is beinf featured. MAY II CHICAGO.—"Saea" will pres. eat Its Sprinf Caaeert at tke S. N. P. J. kail, 2S57 S. Lawndele Ave., likewise featuring an operetta "Sanbaii," aleag witk seme krand new seags tke tkersi kaa added ta its repertoire la recent mentks. Swept by waves of turmoil and discontent. and unable to replace ministers who have resigned from the cabinet rather than sign up with the Axis. Jugoslavia is experiencing a grave internal crisis. The agreement Jugoslavia is asked to sign would be a passive but effect» ive alliance WiU. the Rome-Berlin-Tokio axis. Both economic and semimilitary aid is involved in the offer, some sources claim, wliilc another version of the deal states that full axis membership is involved in everything except that Jugoslavia will not provide active military aid to the axis snd troops would not croas Jugoslavia to attack the Greeks, although transportation of war supplies across the country and passage for hospital trains would be permitted. After a stormy all-night cabinct meeting, three ministers have resigned, giving Regent Prince Paul a free hand to pick others who would l>e more likely to approve a German alliance. No one to replace them could be secured. A fourth cabinet member who voted against acquis-cence to Germany, and the minister \ to Russia are said to have sent in ; their resignations. Objecting ministers were Dr. Budi-«avljevich. social welfare; Dr. Bran-ko Cubrilovitch. agriculture, and leader of the Serb Peasant party, and Prof. Mihajlo Konstantinovitch, justice. The pro-German newspaper Vreme gave its version of the agreement as follows: 1. Jugoslavia will join the axist pact. ~ 2. Other signatories will guarantee Jugoslavia's territorial integrity, and independence. 8. Jugoslavia will be specifically | exempted from military clauses of the pact. 4. At the end of the war other signatories will agree to consider Jugoslavia's aspirations for an outlet to the Aegean sea. A supplement to the plan, Vreme says, will specify: 1. Jugoslavia will allow the transportation of war materials thru her territory as well as hospital trains, waiving the right to stop or examine sjch trains. 2. Jugoslavia will agree immediately to halt all antiaxls propaganla within her frontiers. The sgreement was to be signed in Berlin or Viens In the esrly part of this week. A new angle developed when Greece warned Jugoslavia that allowing paaaage of German troops would be considered a "hostile set" Planned In much the same way as the Csechoalovaitla grab, it ia as plain as s wart on rf brids's nose that the Nasi spider is laying its web with typical well-known trickery. CHICAGO.—This Week Magasine, Saturday supplement of the Chicago Daily News, featured an article by Louis Adamic on Its inside cover page of a recent edition. The article is titled "And Proud Of ItT and deals with the problem of race diacrimina-tion in this country as Mussolini's blundering brings it to bear upon Italian citisens of the United States. Th^, author mentions such patriotic heroes of Italian descent as Garibaldi and Mazzini, and compares them with men of the calibre of Washington and Jefferson to ahow that the Italians were courageous fighters under Garibaldi when they were fighting for liberty, because liberty was a good cause—a much better one than their present cause, which is a bid one. It would be simply great if old-stock Americans knew more about such "foreigners" as Masxei, Pulaski, llaym Salomon, von Steuben and many others, the author states. "It would free many of them of prejudice and intolerance toward the newer stocks. It wouVI keep them from passing ignorant remarks about Italian, Polish, Jewish, German and other kinds of Americans—remsrks inspired by events in Europe. "It wouid help us all to realise that America is the creation of people who tame here from all over the world, that In a sense we arc all immigrants here, and that we need to acccpt one another as integral parts of this country, regardless if our name happens to be Simpson, Diroc-co, Goldberg, Zamblaoskas or Star-zlnsky . . ." During twenty-seven years in this country Adamic has covcrad a great deal of territory in connection with tethering material for his books. He has covered every state in the union, and crossed the Rio Grande for "The House In Antigua." He is traveling at. present in preparation of a new book. Chicagoans have seen and heard Adamic in the news reels in local theatres recently. Our Spring Concert a ill introduce much new talent, for the special numbers and the operetta, "Snubeči" niso, will be composed of newcomers and singers who have never made their bows outside the regulat group renditions. We sre all enthused an I are anticipating much pleasure in seeing them perform. Last conceit | Ed Draaler made such a fine impress ion with his singing and acting in "Povodnji mož" that he had everybody talking. »This concert another "rtar" may be born in "Snubsii." Thursday nights are reserved now until concert date, May 11th, for special rehearsals for the "second" part of our program. Things are beginning to hum real tunefully. And the mixed octette will be rehearsing these evenings the beautiful strains of "Schu-bc-rt's Serenade," which one never tires of hearing or singing, and two other English songs. The rest of the program will be confined to the Slovene songs. • A promise was made to keep the pens busy these weeks, turning out publicity notes on our oncoming concert Mary a already had a fine account of it in the Slovene section the past week, and I cannot help but comment on how well Marya writes her native Slovene language. She should take pride in her ability. But—we could write until dooms day—praising and talking about our contemplated event, and have an audience that would fill but a cubbyhole. So-—out we must go snd sell tickets! To sell tickets is the only assurance of an audience that will fill the SNPJ auditorium, on the not too beautiful (we hope) Sunday afternoon in the marry month of May. .4; * Our art acholar, Leo Vider, who by the way alao sings tenor in our chor» 1 us has favored us again with at-tractive, special sketches for our concert placards, which will instantly catch the eye of each passerby. Soon they'll be decorating the windows of our neighborhood stores. Should I say —"watch for them"? . . . « We're very much interested in Cleveland "Zarja's" Spring concert, and especially would enjoy seeing them present "Povodnji moi." which was our musical vehicle last concert. While we were whispering during rehearsal, which is something we can hardly refrain from doing, Mrs. Milko, who played "Uria" so well, said, "I sure would like to see them perform I I wonder how their "Uria" will keep the "klobasa on her nose?" The Slavic-American Music and Dance featival was held at the Chicago Civic Opera House recently. It waa supposed to have been a gigantic ur.ity day of all Slavs, but the re-xmse in attendance was so obviously poor in this spacious Civic Opera House, that the people were asked to come down from the top balcony and select choice seats on tKe main floor. It certainly was disheartening to look down fi-um the fifrh floor and see such u small scattering of people in the expensive main floor seats. What caused this "disunity"? Someone said the Czechs refused to cooperate because they weren't allowed to run the show, and that it was communistic in color, because the Russians were the featured nationality! Whatever the reason, this last one is most absurd, for the affair had more of a clerical tinge than any other. The program began with a "prayer for Slavia," and ended with 'God Bless America." However, th* Russian Chorus, under direction of Mmc Margarita Agreneva-Slaviansky, deserved foremost program consideration, for they were the outstanding performers of the festival. The chorus which is composed of over seventy singers, is well-trained, and their pianissimo singing is beautiful. And never have I seen such dazzling, colorful, extravaganza in costumes, which almost distracted one's attention from the fine singing, for their sparkling brightness was a spec-table in itself. The costumes evidently were replica* of the Russian Imperial Court Choir. We have been accustomed to hearing the finest operatic performance« from this Civic Opera stage, and perhaps that is the reason we expected more than we should have. There wa> not much difference in the quality of voice of the soloists, that is, they were almost all on a level plane, and at this evening performance it would be difficult to say that either this ov the other one was better or more effective or appealing. The entertainer, Kilo Ljubich, from the Yar restaurant was most enthusiastically received, but that because of his simple0 Russian folk-songs and personality. Ann Ben iger, who was the only Slovene on the program, sang two Slovene songs, "Gor čez jezero" and the whimsical "Ptička" by Parma. Miss Ben iger is on the threshold of her career, and if she keeps her heart and mind full of determination and inspiration, she will someday make her operatic debut on this very stage of the Chicago Civic Opera House. IN THE NEWS Natural Course Weather report for slum dwellers: Rain followd by snow, followed by pneumonia, followed by doctors' bills. Try It The idea of a cooling off period before striking has fsw if any parallels in business. Try to ask the light company for a cooling off period when ths electric bill is due. They'll give you a blackout. Nature hath given man ona tongue but two ears, that we may haar from others twice as much as we speak.— Epictetus. NATIONAL RAILWAYS OF MEXICO IN GOVERNMENT HANDS AGAIN According to the International Press Bulletin, iseued by the Mexican Revolutionär)- Party, Mexico's National Railways are agnin in the hands of the Government, since Gen. Enrique Eftrada, Senator of the Republic, has been given chargc of managing the department. Managed for the past three years by the Workmen's Administration, this new step in Mexico's railway management is said to comply with the wishes of Gen. Manuel Avila Camacho, President of the Republic, who has decreed the Law whi h establishes this New Administration. BLAME ALLJS-CHALMERS FOR LONG WALKOUT Refusal of the Allis-Chalniers Manufacturing Co. to accept a government-sponsored ' compromise was cited last week as the stumbling block to settlement of the two-n.onth-old strike conducted by Local 248, United Automobile Workers. The compromise was worked out in Washington, and accepted by the strikers at the suggestion of UAW leaders and the Office of Production Management. Ed Hall, UAW international representative, said the company's reservations "would nullify the entire Washington formula, which was designed to cover and did cover, the union's demands for a guarantee of union security. "Tke company says It will negotiate, but «täte« in advance what results tke negotiatiens mutt Wave, lhat is not negotiation." COST OF LIVING GOING UP For more than a year prices of th*ngs bought and used by the housewife hsve been slowly but surely edging up. Some meat prices are up neatly 20 per cent. Durit* the first week of March, according to the Department of Labor, the wholesale price of food took a spectacular jump of nearly 4 per cent and the Increase will be reflected in retail prices a little later. Rental* in many sections are reported to be skyrocketing, ami sharp advances are predicted for clothing and house furnishings. HILLMAN HITS MYTH OF 'LABOR SHORTAGE' Sweatahoppers who had been clamoring about a "shortage" of skilled worker« as an excuse for breaking down labor standards were handed a stiff jolt last week by Sidney Hill-man, associate general director of the defense program. "There used to be a lot of hulls baloo about a skilled labor bottleneck," Hillman said. "We don't hear much about it any more. That's because we're keeping in step with all needs for craftsmen, and we may be even a step ahead of the procession." Hillman pointed out that with the cooperation of organized labor plus the training program undertaken by liis labor section, practically all demands for trained workers have been met. SKILLED WORKERS TO GET DRAFT EXEMPTIONS National Selective Servicc draft boards were instructed last week to defer skilled workers needed for national defense. Brigadier General Lewis B. Her-shey, draft director, declared there is a growing .shortage of skilled workers and insisted that their ranks be not further depleted. BRITISH LABOR LEADER. BEVIN, CABLES— "Labor in Britain and the United States will never acccpt obedience to a «.lave state nor submit to machinations and wickednesa of a Gestapo," Ernest Bcvin, British Minister of Labor, declared last week in a message cabled to the A. F. of L. snd published in the Americsn Fedrrstionist, official magazine of the American Federation of labor. "Industry and labor sre organizing in Englsnd not merely to withstand Hitler's onslaughts, but to make the great offensive which will cause his destruction." the rugged British Labor leader declared. RESPECT RIGHTS OF LABOR. BOSSES TOLD The most effective way in which Industrialist can land "patriotic cooperation" in tht national defense program ia to recognise the rights of labor. That advice was given recently by Robert J. Watt, American worker«' delegate to the International Laboi Office, at a conference of industrial leaders in Philadelphia. ~ "Recognise ths collective bargaining rights of the workers," Watt suggested. "If you hsvs a union in your plant, don't try to hamstring it. Instead, help your workers to establish free snd independent unions.''