PREDLOG PREDLAGATELJA Izvršnl svet akupščine občine Ljubljana Vič-Rudnikje na avoji 7. seji dne 11. 6. 1986 obravnaval Osnutek odloka o razglasitvl petih podružničnih cerkva za kul-turne apomenlke In sklenll, da ga poaredufe zborom skupščine občlne v obravnavo in sprojem. ¦'.:.;..:: :-,:':.:, ,y> :,.¦!:::-:¦-/: ;¦ izvršnisvet osnutek Na podlagi 18. člena zakona o naravni in kulturni dediščini L h -^n Št; l/81)' 79'in 84' člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudn.k (Ur. I. SRS št. 13/86) ter na predlog Ljubljanskega regi-onalnega zavoda za varstvo naravne in kultume dediščine je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega °.e'a dne...........in na seji zbora krajevnih skupnosti one..........sprejela ODLOK o razglasitvi petih podružničnih cerkva za kulturne spomenike I. SPLOŠNE DOLOČBE ; /,.¦ \ 1. člen Z namenom, da se ohrani zgodovinsko izročilo, kultiirne in estetske vrednote ter zagotovi usklajen nadaljnji razvoj, se raz-glašajo za kulturne in zgodovinske spomenike z lastnostmi umet-nostnih in arhitekturnih spomenikov naslednje podružnične cerkve (v nadaljnjem besedilu spomeniki): 1. Cerkev sv. Petra na Dvoru pri Polhovem Gradcu: Zgrajena je bila na prelomu gotike v renesanso, dograjena 1548. leta. Je ena izmed slovenskih katedral in temeljev sloven-skega cerkvenega stavbarstva. Objekt je velikih dimenzij z izredno bogato ornamentnim šilastoločnim portalom iz I. 1543. Mogočen notranji ladijski prostor je prekrit z ornamentiranim lesenim stropom z letnico 1577. Zlati stranski oltarji so iz 17. stoletja glavni oltar pa kvalitetno delo delavnice Facia iz I. 1739. 2. Cerkev sv. Jakoba v Strahomeru: Zgrajena je bila 1495, prdelana v 17. stoletju. Objekt ima kvali-tetne freske iz poznega srednjega veka, lep primer zlatega glav-nega oltarja iz sred. 17. stoletja ter odlično rezbarsko izdelan stgranski oltar. Celota predstavlja domače Ijudsko izročilo. 3. Cerkev sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom: Zgrajena je bila v gotskem stilu. Objekt je poslikan z izjemnimi srednjeveškimi freskami Janeza Ljubljanskega iz I. 1443. Ikono-grafsko predstavlja klasičen primer kranjskega prezbiterija. 4. Cerkev sv. Primoža in Felicijana v Zgončah: Ima bogato zgodovinsko pričevalnost - gotske osnove ter baročno predelavo arhitekture. Najpomembnejši del opreme te cerkve so srednjeveške freske, ki v celoti prekrivajo prezbiteri-alne stene in strop in so delo furlanskih mojstrov iz druge polo-vice 15. stoletja. 5. Cerkev sv. Ahaca nad Turjakom: Dograjena je bila v prvi polovici 15. stoletja. Pomeni primer zgodnejše variante dvoranske gotske arhitekture z gotsko oltarno plastiko in stensko poslikavo. Cerkev je bila zgrajena v povezavi z matično posestjo turjaških grofov ter njihovo zgodo-vino v bojih s Turki. II. OBSEG NARAVNEGA SPOMENIKA INIMETNIKI 2. člen Spomeniki iz 1. člena stoje na zemljiščih v naslednjih katastr-skih občinah z naslednjimi parcelnimi številkami in izmero po stanju v zemljiški knjigi maja 1986: Spomenik k. o. VI. Par. Kultura Izmera Imetnik št. št. 1. cerkevsv. Rimokat. Petra Babnagora 134 2 cerkev 1262 žup. P. G. 2. cerkevsv. Rimokat. Jakoba Vrbljenje 615 120 cer. indvor. 406 žup. Tomišelj 3. cerkevsv. - Rimokat. Nikolaja Zapotok 60 82 cer. in dvor. 486 žup. Ig 4. cerkevsv. Rimokat. Prim. in Fel. Selo Rob 91 67 cer. in dvor. 569 žup. Rob 5. cerkevsv. Rimokat. Ahaca Turjak 21 83 cer. inpokop. 1719 žup. Turjak 3. člen Vplivna območja spomenikov se opredelijo in urejajo s prostor-skimi deli družbenih planov občine na podlagi strokovnih osnov Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kul-turne dediščine. 4. člen Grafični prikazi spomenikov v merilu 1:2880 so kot priloga sestavni del odloka. (Na vpogled so v komiteju za družbene dejavnosti, Trg MDB 14.) III. VARSTVENI REŽIMI 5. člen Za vse spomenike velja enoten varstveni režim, ki prepoveduje vse posege na spomenikih razen tistih, ki so potrebni pri rekon-strukciji, sanaciji in prezentaciji objektov in so dovoljeni po predhodnem soglasju Ljubljanskega regionalnega zavoda za var-stvo naravne in kulturne dediščine. IV. RAZVOJNE USMERITVE 6. člen Spomenikom se bo zaradi njihovih kultumih, zgodovinskih, estetskih in znanstvenih vrednot zagotavljal nadaljnji obstoj ter dostopnost javnosti. V.NADZOR ."'*"" 7. Clen Strokovne naloge v zvezi z varstvom spomenikov opravlja Ljub-Ijanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. 8. člen Občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s kate-rimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti spomenika. Za nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojna Mestna uprava inšpekcijskih služb VI. KONČNE DOLOČBE 9. člen .....¦ Upravni organ, pristojen za premoženjsko-pravne zadeve občine Ljubljana Vič-Rudnik, poda predlog za vpis spomenikov v zemljiško knjigo. ¦.".";'''":''"'..:':<¦':¦';:-':':': ¦ ¦ 10. eien .¦ .: . . ".",..¦ Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: Predsednik Datum: .... . . . ¦ .-.. ¦ skupščineobčine Ljubljana ¦ Vič-Rudnik . -¦¦¦ ' Peter Vrhunc Varovanje naravne in kultume dediščine ureja zakon o naravni in ktilturni dediščini (Uradni list SRS 1/81), ki tudi nalaga občinski skupščini, da dediščino posebne vrednosti, ki se nahaja na nje-nem območju, razglasi za kulturni in zgodovinski spomenik ozi-roma naravno znamenitost. Z razglasitvijo dobi spomenik ozi-roma znamenitost strožje pravno varstvo. Predlog za razglasitev petih podružničnih cerkva za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnega in arhitekturnega spome-nika je podal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine in ga utemeljil z naslednjo obrazložitvijo: Na vseh petih podružničnih cerkvah že tečejo akcije sanacije in prezentacije, kar imata v programu Ljubljanska kultuma skup-nost in Kulturna skupnost Slovenije. Razglasitev za spomenik je pogoj za nadaijnjo zagotavljanje finančnih sredstev. 1. Cerkev sv. Petra na Dvoru pri Polhovem Gradcu je ena izmed slovenskih katedral in temeljev slovenskega cerkvenega stavbar-stva, zgrajena na prelomu gotike v renesanso. Je velikih dimenzij (dolga 37 m, široka 22 m in visoka 25 m) krita z visoko strmo dvokapno streho. Stene v ladji so členjene z visokimi gotskimi okni ter šilastoločnim portalom na južni steni. Na čelni steni, visoki in gladki je izredno bogat nizek v pravokotnem okvirju s plitvimi reliefi geometrijsko in figuralno ornamentiran šilasto-ločni portal, delo Gregorja Ruchensteina 1543. leta. Mogočen notranji ladijski prostor je razdeljen z dvema vrstama ločno povezanih slopov v 3 ladje, pokrit z lesenim ravnim stropom, ornamentiranim s psevdorebrasto dekoracijo in zgodnjesloven-skimi napisi: »DVOS SSO eni fustobi« in »Tvoie ienu gvelbanie« z let. 1577. Na ladijski steni slavoločne stene stojita ob obeh stra-neh lopi, pod katerima so freske, ki so po motivu sprva nadomeš-čale stranske oitarje. Šest lesenih zlatih oltarjev, ki so nastali med leti 1638-1644 je postavljenih v prostoru ob slopih. Glavni oltar sv. Petra je kvalitetno delo Facia \z I. 1739, slike Metzingerjeve. Odličen je tudi stranski obstenski oltar sv. Valentina iz I. 1627 z mlajšimi kipj Ijublj. frančiškanske delavnice (zač. 18. st.). Ob obeh notranjih stranicah prezbiterija je po ena galerija, povezana z emporami. V glavni osi v središču prostora visi s stropa dvostran-ski kip matere božje z detetom (iz pol. 18. stol.) Prižnica je kamnita, stoji samostojno na stebru. 2. Cerkev sv. Jakoba v Strahomeru z značilnim domačim Ijud-skim izročilom, povezanim s pozno srednjeveško umetnostjo stoji ob vznožju Krima na obrobju Ljubljanskega barja. Cerkveni prostor omejuje nizek zidec. Na čelno fasado prislonjen čokat zvonik z biforo v lini in čebulasto, v zaključku piramidalno obliko-vano streho, služi v podnožju za prehod v cerkev. Prezbiterij je širok ter ima 5/8 zaključeno apsido. Tloris ladje je skoraj kvadraten, prehaja skozi širok slavolok v nizek prezbiterij, krit z obokom, ki ima zvezdasto, s plitvim grebenom poudarjeno mrežno členitev \z 17. stol. Strop v ladji je nizko banjast in sekundaren. Cerkev je bila posvečena leta 1495, predelana v 17. stoletju. Na severni steni je realistično upodobljen Pohod 3 kra-Ijev (delno še pod ometom) z vključenimi žanrskimi motivi iz zadnje četrtine 15. stoletja. Stensko opremo dopolnjujeta glavni oltar sv. Jakoba; lep primer »zlatega oltarja« iz 1/2 17. stoletja ter odlično rezbarsko izdelan stranski oltar sv. Antona Padovan-skega, ki ga v celotl oblikuje mesnati akant iz zač. 18. stoletja. Pomemben je tudi Križev pot - občuteno delo 2. pol. 18. stoletja. 3. Cerkev sv. Nikolaja na Visokem pod Kureščkom je po dimen-zijah skromna gotska cerkvica, stoji na vrhu griča nedaleč od vasi Visoko. Čokat zvonik je pokrit s piramidalno streho in prislonjen v os čelne fasade. Vhod v pravokotni ladijski prostor vodi skozi zvonikovo lopo. Prezbiterij je 5/8. Kritina so skodle. Najpomemb-nejši umetnostni element, ki ga ima objekt, so njegove freske. Na severni zunanji steni ladje je poleg Krištofa freska Luxurie, podoba nage plesoče žene, ki ji kači sesata prsi, hudič pa vleče z verigo. Ikonografsko je to izjemna srednjeveška upodobitev. Notranjščina ima ravnostropno, z lesenim patroniranim cik-cak poznogotskim ornamentom krito ladjo (17. stol.). Slavoločna šilastoločna stena je vsa opremljena s freskami, enako tudi celo-ten, križnatorebrasto obokani svod ter celotno ostenje. Ikono-grafsko je klasičen primer kranjskega prezbiterja. Avtor fresk je slikar Janez Ijubljanski - 1443 I. V notranji prostor se poleg dominantne živopisanosti stenske in stropne poslikave vključu-jeta glavni oltar, izdelan sredi 17. stol. ter poznogotski (omara). 4. Cerkev sv. Primoža in Felicijana stoji na robu strmega gre-bena, ki se dviguje nad Robsko dolino. Cerkev je majhnih dimen-zij: 6.08 m x 9 m x 5.86 m. Zahodni stranici je prislonjen čokat zvonik, ki se zaključuje z biforno lino. Krit je s čebulasto streho. Pod zvonikovo lopo je bogat, mediteransko občuten kamnit, z gotskim zoborezom členjen šilastoločni portal. Južna stranica je členjena s pravokotnim gladkim portalom in baročnim oknom. Severni steni je prizidana kapela. 5/8 zaključen prezbiterij ima (zazidana) šilastoločna okna. Zidava prezbiterija in ladje je v značilnih plasteh. Ladja je v notranjščini barokizirana. Kor sloni na 2 kvadratnih slopih (18. stol.). Najpomembnejši del cerkvene opreme so srednjeveške freske, ki v celoti prekrivajo prezbiteri-alne stene in strop. Motivno so podrejene ikonogravskemu kanonu kranjskega prezbiterija zgodnjega obdobja. Izstopa motiv Kristus v mandorli, ki nosi v ustih meč, ki se končuje z lilijo. Stilno so freske furlanskih mojstrov sredi 15. stol. Objekt ima bogato zgodovinsko pričevalnost: kontinuiteto z antiko: v nepo-sredni bližini je potekal rimski limes; s srednjim vekom: pridatki ob skeletih, najdenih v ladji; umetnostno-prostorsko povezavo, ki predstavlja stičišče mediterana z osrednjim slovenskim prosto-rom, kar kaže portal pod korom v zahodni stranici. 5. Gotska cerkev sv. Ahaca stoji na vrhu gozdnatega Malega Ločnika. Samostojno stoječi mogočni zvonik s piramidalno streho je služil protiturški obrambi. Cerkev je bila zgrajena v povezavi z matično posestjo Turjaških grofov ter njihovo zgodo-vino v bojih s Turki. Stilno je arhitektura primer zgodnejše vari-ante dvoranske gotske arhitekture s križnatorebrastimi oboki na oktogonalnih nosilcih. Centralni prostor je še prvobiten, prezi-dave so vidne le v prezbiterialnem delu. Križni oboki imajo kon-zolne zaključke, izdelane v kamniti plastiki, ki se stilno povezuje s srednjeevropskim parlerijanskim kamnoseškim vplivom zgodnjga 15. stoletja. Stene izkazujejo pod sedanjim beležem prvotno polihromacijo. V interieru je oltarna plastika časovno opredeljena z gotiko; skupina Križanja, tipičnega, že originalno polihromiranega oltarja 17. stoletja do Potočnikove predstavitve oltarne fresko dekoracije. Pravne obveznosti in odgovornosti imetnikov spomenika ter vlogo strokovne organizacije, ki nastopa do imetnika zaradi zaš-čite spomeniško varstvenih interesov, določa zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine. Posebno pomembne določbe akta o razglasitvi so določbe o režimih varovanja, katerih namen je ohraniti obstoječe lastnosti spomenika. Za kršitev določil tega odloka se smiselno uporabljajo kazenske sankcije, predpisane z Zakonom o naravni in kulturni dediščini ter drugimi posebnimi predpisi. Upravni organi občine imajo pomembno vlogo pri nad-zoru nad izvajanjem razglasitvenega akta. Pri vseh upravnih odločitvah o kakršnemkoli poseganju v spomenik morajo spošto-vati in uveljavljati varovanje razglašenega spomenika. Upravni organi, pristojni za nadzor in za upravo kazenski oz. kazenski pregon morajo pri svojem delu poudarjeno preprečevati dejanja in ravnanja, ki bi ogrožala vrednote spomenika. ! Stroške izdelave strokovnih osnov pokriva občina, za kar so zagotovljena sredstva v proračunu za leto 1986. Stroške sanacije pokriva Ljubljanska kulturna skupnost in Kultuma skupnost Slo-venije, za kar so planirana sredstva v višini 91.000.000 din za obdobje 1986-1990. Stroškl postavitve oznak spomenlkov bodo krlti iz proračuna občine, vendar zneski še niso znani, ker so oznake 4ele v izdelavl.