BETWEEN TRIEST AND VIENNA IS A SMALL COUNTRY CALLED SLOVENIA Between the high mountains of the west there lie lovely green valleys and quiet lakes. Clear tor- rents rush down in roaring water- falls from the alpine plateaus co- vered with dark green pine-forests and verdant pastures, and noisy rivers force their way through the wild rocks on either side of ro- mantic gorges. The picturesque re- gion of the barren Karst with its vast caves full of glitering sta- lactites and stalagmites and with its many underground rivers, ex- tends as far as the sea, where pleasant beaches lie below sweet smelling gardens. The wooded smooth summits of the mountain ranges in the east are exchanged for hills covered with vineyards which in their turn lose them- selves in the vast Pannonian Plain. Many spas, well known even to the old Romans, lie bet- ween the hills. Slovenia is a country of very ancient culture, the rich prehisto- ric and historic collections of the various museums, treasuries, and monuments bearing witness to this. The country is made espe- cially picturesque by a great num- ber of little churches and old castles on lovely hills. LJUBLJANA, the Capital of Slovenia, is a pleasant alpine town with 120.000 inhabitants and an important junction of interna- tional roads. Along the traces of the old Roman north-south road runs the line which connects Pra- gue and Vienna with Italy, from which the Orien-Express line bran- ches off to the East, towards Is¬ tanbul. KI ČRPAJO SILE PRASTARIM ORJAKC TISOČKRAT MISEL PRIJAZNA ME PELJE V ALPE AVSTRALSKE K FANTOM ZASTAVNIMM, MOJIM ROJAKOM, KI ČRPAJO SILE PRASTARIM ORJAKOM. VEM, DA SRCE VAM TISOČKRAT PLAKA; TEŽKA IN GRENKA VAŠA JE TLAKA. PUSTO KAMENJE, MRTVI GOZDOVI, OSAMLJENA SRCA, NAVRTANI ROVI. ŽELJA ZA DOMOM, OGNJIŠČEM IN SREČO V NOČI RAZJEDA VAM DUŠO BEDEČO. VEM, PRED DEVETIMI LETI SEM STALA V BURJI KOŠČIUŠKA, ZA DOMOM JOKALA. PRVI POJEDLA TAM TUJI SEM KRUH. RES NISTE SAMI: JE Z VAMI MOJ DUH. PAVLA MILADINOVIČ. KEGLJIŠČE “TRIGLAV” V AVSTRALSKIH SNEŽNIH GORAH Zgoraj vidimo zbrane naše fante v Tumut Pondu na Snowy Mountains. Sami so zgradili lastno kegljišče in ga krstili po naši najvišji gori v domovini. De¬ lali so res po udarniško. Pobudnik in voditelj je bil G. SLAVKO LUDVIK iz Ilirske Bistrice. Ti isti fantje so se tudi domenili, da bodo pomagali slovenskemu tisku. Tudi za ŽAR so zbrali lepe prispevke kot že objavljeno. Prav tako niso pozabili sydneyskega Slovenskega društva. Fotografiran v njihovi sredini je tudi Field in- dustrial officer ameriške tvrdke Kaiser — Walsh —Perini — Raimond G. VLADI¬ MIR MENART iz Ljubljane. Z vseh strani Slovenije so zbrani ti fantje, ki delajo skupaj z raznovrstnimi narodnostmi na tem vilikem projektu, ki bo obogatil Avstrali¬ jo z vodo in elektriko. PODPIRAJTE SVOBODEN SLOVENSKI TISK! SPODAJ Z LEVE NA DESNO: ANTON ŠPICLIN, IVAN GO JAK, STANIS¬ LAV HORVAT, PETER TOMŠIČ, JOŽE PLEVNIK, SUPERINTENDANT ANTON ŠTUKELJ IN ANTON ČESNIK. ZGORAJ (Z LEVE NA DESNO): IVAN ČUFAR, FRANC ŠIFTAR, MIRKO MUHA, JOŠKO GRL, ANTON BUTINAR, VLADIMIR MENART, DRAGO KEŠ, ED¬ VARD ŠVENT, OTON KEŠ, FRANC BROŽIČ, FORMAN JOŽE, SLAVKO LUDVIK. DRUGA PLAT ZVONA SLOVENSKI ČASOPIS V AVSTRALIJI Urednik: LJENKO URBANČIČ Naslov uredništva in uprave: 232 Alfred St., NTH. SYDNEY, N.S.W. TELEPHONES: FB 1085 XB 4929 0 Urednica ženske priloge: VLASTA CERGOL Naslov uredništva in uprave za Melbourne: EMONA — AGENCY, 78 BRIDPORT ST., ALBERT PARK, VIC. TEL.: MX 1395 Naročnina za 12 številk, vključno poštnino & 1-10-0 0 Društva, skupine in posa¬ mezniki, kateri nam želijo poslati fotografije v ponatis prosimo za jasne fotogra¬ fije. Slaba fotografija pome¬ ni še slabši kliše (block). Klišarne računajo približno 30/- za minimalne 4 kv. in- che in 1/6 za vsak nadaljni kv. inch, zato je važno, da so fotografije skrbm izbra¬ ne. 0 Cena oglasom: 10/- za inch tega stolpca. Popust do 8/- za inch v stolpcu, kadar se stranka obveže za skupno 200 inchev ali več oglasnega prostora. 0 Printed by “Italprint’ 4 Denby St., Marrickville, N.S.W. 0 Advertising: 10/- for 1 inch of this column. Reduced to 8/- per inch when contrac* is signed for 200 inches or more. 0 0 OBVEŠČAJTE 0 DOPISUJTE Gospodu L.V.Š. na njegov čla¬ nek v Žaru (božična številka) 1957 pod naslovom “Korak nazaj v St. Albansu?” Stara dobra navada je, da lju¬ dje, ki imajo kaj važnega poveda¬ ti javnosti, to store pod svojim imenom. Takoj veš, da imaš op¬ raviti z osebo, ki se ne boji od¬ govornosti za povedano in je tudi sicer na mestu. Sodeč po pokroviteljskem tonu članka morete biti nekaj več kot član tuk. Slovenskega društva, bo¬ disi, da ste iz S K M ali celo Z S K (to je zveze). S tem no¬ čem reči, da ste bili od navede¬ nih dveh društev pooblaščeni, po¬ dati dotično poročilo. Kar hočem reči je to, da sem prepričan, da članek v listu ne bi nikoli izšel, če bi ga Vi bili prisiljeni podpi¬ sati s pravim svojim imenom. Ne glede na siceršnjo odgovornost se skromen in pameten človek, ne bo vmešaval v stvari, ki jih ne razume ali pa o njih ni dovolj poučen. Vaše poročilo z nobeno besedi¬ co ne omenja dejstva, da je bil občni zbor pravilno sklican in da je bil, kar je zelo važno, sklep¬ čen, to se pravi, da je bilo nav¬ zočih toliko članov, kolikor je po pravilih potrebno za veljavne skle¬ pe. Dalje poročilo tudi ne pove, da občni zbor formalno ni bil ot- vorjen in seveda tudi ne pojasni vzroka te pomanjkljivosti. Zamol¬ čali ste kajpa tudi dejstvo, da so odborniki imeli svoja poročila pri¬ pravljena, da pa teh niso mogli podati, ker jih je prehitel sklep “prisotnih odbornikov”, da “zara¬ di splošnega nezanimanja članst¬ va nima pomena sklicevati nove skupščine niti voliti nove upra¬ ve”. Kaj je torej občni zbor sklenil? Mnenja so bila in so še različna, kakor so različne želje. Eni pra¬ vijo, da se je društvo obsodilo le na začasno spanje, drugi trdijo, da na smrt. Da se razpodi vsak dvom, je prišla izpod Vašega pe¬ resa merodajna razlaga: “Sloven¬ ski klub v St. Albansu je s tem formalno prenehal obstojati.” Torej smrt. Kadar sodišče izreče smrtno ob¬ sodbo, določa tudi način smrti. Ker je društvo pravna oseba in ne fizična, ki bi se jo moglo obesiti ali obglaviti, morajo biti nekje določbe o tem, kdaj in kako dru¬ štvo neha živeti. Pravo pozna tri načine konca društvenega obsto¬ ja: razid po lastni volji, razpust po volji oblasti in pozabo. Drugi in tretji način za naš primer ne prideta v poštev, ostane torej le prvi: prostovoljni razid. Če torej obstoji želja, da se razidemo, bo pameten človek segel po društve¬ nih pravilih, kjer bo videl zapi¬ sano sledeče. Klub se more raziti po odločitvi 2/3-ske večine v ta namen sklicane skupščine, na ka¬ teri je navzoča najmanj polovica vsega članstva.” Ne bo se tako lahko raziti, g. L.V.Š. Sklep občnega zbora v tem smi¬ slu, kakor ga Vi tolmačite, je to¬ rej nasproten jasnim določbam pravil in zato neveljaven. Mnenje onih dobro mislečih elanov, ki pravijo, da se je občni zbor obso¬ dil samo na začasno spanje, bi bolj držalo če se ne bi pridružila še druga polomija v obliki posta¬ vitve “poverjenika”. To ni samo na videz, temveč prav zares nesla¬ ven korak. Kdo je še kdaj slišal, da bi kak društveni občni zbor ob zadostni udeležbi svoje društvo spremenil v “poverjenika”, ne da bi prej poslušal poročilo funkcio¬ narjev in prerešetal vse možnosti dela in prospeha. Zamislite si ta položaj, g. L.V. Š. Občni zbor najprej sklene, da je prenehal obstojati, potem si pa postavi “poverjenika”, a vse sku¬ paj naj dobi blagoslov od zveze, ki nima s to stvarjo nič opraviti, zlasti, ker zveza po mojem mnen¬ ju pravno niti ne obstoja. Skratka, vsa ta zmešnjava je na¬ stala zato, ker se nekaj članom (ali nečlanom) ni hotelo poslušati morebiti neprijetnih poročil. In Vi g. L.V.Š., veste ravno tako do¬ bro, kot jaz, da je iz te zmešnja¬ ve samo ena pot: da predsednik nadzornega odboru napravi to, kar bi moral že tedaj, ko je od¬ stopil predsednik, namreč, da skliče izredni občni zbor. Tam je mesto, da si povemo, kar smo dol¬ žni povedati in odločamo o društ¬ venih stvareh v smislu društvenih pravil. Vse drugo je teptanje pra¬ va. In ko že govorite o doraščajoči mladini, dajajte ji dober zgled, ne pa slabega. Slab zgled je namreč, da z napačnim tolmačenjem društ¬ venih pravil zavajate članstvo k napačnim in nehotenim odločit¬ vam. STANKO ZITTERSCHLAGER Po objavi pisma, v katerem g. J. Klemenčič v božični številki od¬ govarja g. F. Novaku, smo prejeli več komentarjev. ŽAR zasleduje linijo nepristra- nosti in bo v zmernih mejah ob¬ javljal raznovrstne izjave, če bo za to naprošen. Pisma ali članki s podpisi ali pa samo s šiframi piscev, ne izražajo vedno ŽAROVO mišljenje. NAŠA OLIKA NA ZABAVAH Tudi mirnega človeka lahko po¬ pade jeza in se težko premaguje, ko vidi nerazumljivo postopanje neolikanih ljudi, ki se prištevajo med civilizirane in olikane. Med vsemi slovenskimi zabava¬ mi v Sydneyu, lahko rečemo, da je bila “Županova Micka” 4. ja¬ nuarja naj lepša in najpomembnej¬ ša. Vsi smo lahko občudovali us¬ peh požrtvovalnosti, dela in talen¬ tov naših melbournških gostov. Videli smo tudi izvrstno organi¬ zacijo, skratka: vse je bilo dob¬ ro — samo nas iz N.S.W. so os¬ ramotili suroveži. Ko je režiser in igralec g. Sreč¬ ko Košir spregovoril nekaj besed, ga je skupina — prav maloštevil¬ na — prekinjala z neokusnimi ša¬ lami. Kdaj se kaj takega zgodi med Avstralci? Res je, da so vsi pri¬ sotni obsojali početje, vendar lah¬ ko trdim, da je nekoliko krivde tudi na večini nas vseh. Zakaj do¬ puščamo, da se na naših zabavah pojavljajo razgrajači in grobija¬ ni? Do sedaj še nisem doživel, da bi na naših prireditvah vsaj en¬ krat zavladal mir, ko bi lahko go¬ vornik nemoteno povedal svoje mi¬ sli. Vzemimo samo zadnje štefano- vanje v Paddingtonu. Pevski zbor “TRIGLAV” iz Melbournu nam je zapel nekaj pesmi, vendar ka¬ kšna blamaža, da poslušalci niso mogli utigniti vsaj za četrt ure. Nekateri starši se sploh niso bri¬ gali za otroke, kateri so letali prosto po dvorani in pomagali us¬ tvarjati hrup. Nekaterim je bilo malo mar, če slišijo slovensko pe¬ tje ali ne, ne meneč se za one, ki bi z veseljem poslušali nemo¬ teno. če se kdo spomni, kako lepo je zapel pred nekaj leti Anton Der¬ mota v sydneyskem Town Hallu, se bo gotovo tudi spomnil, kakšna tišina je vladala tamkaj, če bi isti Dermota pel naši neolikani družbi v Paddingtonu, bi ga mno¬ gi smatrali za nepomembnega vsiljivca. Tam v natrpani dvorani pa so ga Avstralci poslušali v ne¬ beški tišini in ga primerjali z Giglijem! Gostje iz Melbourna, oprosite! Mi pa ustvarimo disciplino na naših prireditvah in plesih ter sku¬ šajmo važnost iste tudi tolmačiti onim, ki se še niso povzpeli do te stopnje; tako se bomo vsaj v osno¬ vi strinjali in civilizirano zadrža¬ li. IVAN KOBAL Cooma, NSW. PAGE 2 ŽAR, JANUARY, 1958 NE RIBNICA, TEMVEČ TOOWOOMBA... G. TONI KARLIN, slovenski pos- tajenačelnik v BLAIR ATHOLU, Qld. je bil povišan na drugo sto¬ pnjo postajenačelništva takoj po Božiču, nakar je tudi prevzel po¬ stajo v Toowoombi, ki je drugo mesto po velikosti v Queenslandu. ČESTITAMO! — ★ — TITO ZAPIRA SOCIALISTE Dva bivša predvojna socialistič¬ na voditelja sta bila obtožena v Beogradu zaradi prevratništva. Aleksander Pavlovič, podpred¬ sednik socialistične stranke, (star 75 let) je bil bsojen na osem in pol let težkega zapora. Bogdan Krekovič, ustanovni član iste stranke, ki je star 70 let pa na sedem let zapora. Dr. Milan Žujovič (58 let) bivši poddekan pravne fakultete na be¬ ograjski univerzi pa je bil obso¬ jen na štiri leta zapora. Vsa skupina je bila obtožena, da je iskala na skrivaj zveze z ame¬ riško ambasado. Vse za socialistično domovino! — ★ — Slišmo... da naš poznani športni par Plečko pričakuje naslednika. Radovedni smo ali bo dobra metal¬ ka kroglje ali pa še boljši nogo- metnik. — ★ — V januarju je prispelo v Mel¬ bourne pet ladij z emigranti. Naj¬ več je prišlo Slovencev z ”AU- RELIO” 20. januarja. DROBNE NOVICE KONGRES KRALJEVEGA FONDA ZA AVSTRALIJO V dneh 28. in 29. decembra se je v Melbournu v Domu Ukrajin¬ ske zveze vršil kongres kraljeve¬ ga fonda za Avstralijo, ki je imel namen izbrati glavno upravo za Avstralijo ter sklepati o novih smereh svojega udejstvovanja. Udeleženci so prišli z vseh kra¬ jev Avstralije in so, čeprav ne preveč številni, pokazali precejš¬ njo enotnost v mišljenju in veliko voljo za delo, kar nam kaže ob¬ sežen program, ki so si ga zadali' za bodočnost. Iz “VESTNIKA” kraljevega fon¬ da posnemamo, da je bil za dos¬ mrtnega častnega predsednika Gla¬ vne uprave za Avstralijo izbran biv. divizijski general g. D. Živa- — ★ — BREZ PLAČNIKOV “Ž A R” NE BO OREL — * — GA. MILKA STANIČ, poznana organistka iz Sydneya je zapusti¬ la te dni bolnico po težki opera¬ ciji. VSE NAJBOLJŠE! NOV SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V MELBOURNU Na melbournski univerzi je pred kratkim diplomiral naš rojak g. VILKO SKAČEJ. Tako je postal poleg g. Kurta Miglica že naš drugi kvalificirani in po tukajšn¬ jih zakonih legalni zobozdravnik v Melbournu. Trenutno g. Skačej še ne raz¬ polago z lastno ordinacijo, kot je to primer pri g. Miglicu, temveč ordinira v ordinaciji Dr. Kings- LASTNIK KROJAŠKEGA. SALONA “ELITE” J. SERNEL 55 BRUNSWICK ST., EITZROY, MELBOURNE, VIC NAROČAJTE VSE OBLEKE — MOŠKE IN ŽENSKE — PRI SLOVENSKEM KROJAČU. SPECIALISTI ZA POROČNE OB¬ LEKE. TEL.: JA 4758 novič. Eden štirih podpredsedni¬ kov je naš rojak iz Sydneya g- Franci Novak. Na kongresu je bilo prečitano pozdravno pismo in brzojav kral¬ ja Jugoslavije Petra II. ter pismo predsednika Unije kraljevskih klu¬ bov v Ameriki g. P. Babiča. Poleg drugega je Kongres skle¬ nil, da bo povečal svoje delovan¬ je na prosvetnem in publicistič¬ nem polju, da bo iskal sodelovan¬ ja z ostalimi jugoslovanskimi or¬ ganizacijami ter da bo v bodoč¬ nosti povabil kralja, da obišče Av¬ stralijo. Na prvi večer kongresa je bila prirejena slavnostna akademija, na kateri sta tudi nastopila že povsod poznana harmonikarja bra¬ ta Ješe. Kako daleč gre požrtvovalnost nekaterih članov, nam kaže dejs¬ tvo, da je eden udeležencev poklo¬ nil Fondu zemljišče, eden pa ček za 200 funtov. INŽ. JOŽE KORDEŠ Na ”University of W.A.” v Perthu so promovirali ”s častmi” za inženirja kemije in fizike g. JOŽETA KORDEŠA. Woroloo. Gimnazijo je začel kot begunec na Koroškem, maturiral je pa že v Avstraliji na Northam H. School. Med univerzitetnim študijem je stanoval v novem zavodu ”St. Thomas Moore College”, ki ga vo¬ dijo jezuiti. G. dipl. eng. Jožetu Kordešu čestitke in najboljše želje za veli¬ ke uspehe v akademskem poklicu. — ★ — ...Gerthrud Street v Fitzroju sedaj razpolaga z res veliko iz¬ biro restorantov. Vrste se: Evro¬ pa, Jugoslavija Bosna, Beograd in Triglav. Le škoda da niso v manj razvpitem predelu Melbouz-- ne. — * — ...G. Ivo Soljan, katerega smo imeli priliko slišati na proslavi 1. decembra, je dobil angažman, kot pevec v hotelu Chevron na St. Kilda Rd. tona, 94 Collins St., Melbourne. Tel.: MF 4000. G.V. Skačej je kljub temu, da je ž e v domovini prakticiral kot zobozdravnik, moral ponovno obiskavoti tukajšnjo univerzo, kar mu ni bilo najlaže, ko si je mo¬ ral istočasno služiti kruh. Prav zato naj mu velja naše večje priznanje. Iskrene čestitke! SYDNEY! SYDNEY! ZABAVE SLOVENSKEGA DRUŠTVA V SYDNEYU V LETU 1958 <2. marca (nedelja) ob 8. zvečer v Maccabean Hall-u, Darlinghurst Rd., Darlinghurst. Paddington Town Hall 7. APRIL (PONEDELJEK) 8. JUNIJA (NEDELJA) 31. AVGUSTA (NEDELJA) 26. DECEMBRA (SV. ŠTEFAN) REZERVIRAJTE MIZE NA NASLOV: SECRETARY SLOVENE ASSOCIATION 121 QUEEN ST., WOOLLAHRA, NSW ALI PA PO TELEFONU: FB 1085 PRINESITE PIJAČO S SEBOJ! SLOVENSKA KUHINJA V DOMU VAS VABI VSE DNI V TEDNU! V ROKAH G. KARLA DOLENCA SI NAŠA KUHINJA V SLO¬ VENSKEM DOMU PRIDOBIVA DOBER GLAS. ČE ŽELITE NARO¬ ČITI KAJ SPECIALNEGA, TELEFONIRAJTE NA ŠT.: FB 1085 ALI PA PIŠITE NA NASLOV: 121 QUEEN ST., WOOLLAHRA, WWWWWWWVtA«VWWWWWWWUW\/WWWWWWWV\ ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 3 L IH HA u (ZA 200-LETNICO ROJSTVA) Steze popustil nemškega Parnasa je pisal zgodbe krajnske star’ ga časa. Komu Matiček, Micka hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dokler mrtvi se zbudijo, domače bote ga Talija, Klijo. Biti je moral Linhart zares po¬ memben mož, da je s pohvalo sko¬ pi Prance Prešeren počastil nje¬ gov spomin z nagrobnim napisom. Ko je slovenska igralska skupi¬ na pravkar otvorila v Melbourne naš oder v Avstraliji in tudi pr¬ vič gostovala v Sydneyu z “žu¬ panovo Micko”, je preko zabave opozorila na še sveži 200-letni ju¬ bilej rojstva moža v naši narodni povestnici, ki mu pripada prvo mesto med našimi dramatiki in zgodovinarji, kot pripada njegove¬ mu sodobniku Valentinu Vodniku prvo važno mesto med slovenskimi pesniki in pisatelji. Linhart je zares Slovan staro¬ avstrijskega kova. Njegov oče Venčeslav Linhart se je rodil blizu Brna na Moravskem, služboval pa je na gradu grofov Thurnov v Ra¬ dovljici na Gorejnskem, kjer se je poročil z Radovljičanko Terezijo Homanovo. Tako je po očetu češ¬ kega, po materi slovenskega rodu, oblikovala pa ga je nemška šola, vzgoja in družba vse dotlej, da je pod baronom Zoisom postal na¬ vdušen slovenski narodnjak. Rojen 11.12.1756. v Radovljici je devetletni Anton izgubil slovensko mater. Oče se je vnovič poročil z Ljubljančanko Nežo Kapunovo. Prerana smrt matere je osirotela še dva bratca in dve setrici. Iz drugega zakona so se rodili še šti¬ rje otroci. Vsi so živeli pozneje s starši v Ljubljani. Enajstletni deček je v Ljublja¬ ni 1767. vstopil v jezuitsko gim¬ nazijo, ki jo je 1773 z odličnim uspehom v latinščini, grščini, nem¬ ščini, zemljepisju in zgodovini dovršil. Sošolca sta mu bila kas¬ nejši slavni matematk Jurij Vega in nabožni pisatelj Jurij Gollma- yer. žeja po znanstvenem delu ga je gnala med jezuite, toda vlada je 1773 razupustila jezuitski red. Po končanem študiju filozofije v Ljubljani je jeseni 1776 vstopil v cistercijanski samostan v Stični, kjer je sprevidel, da ni rojen za samostansko življenje, za duhovski stan. Dne 21.11.1778 ga je iz Ljubljane, tedaj še zelo provinci- jalskega mesta, odvedla poštna kočija v razkošni, baročni, cesars¬ ki Dunaj, kjer je vladala z naj¬ večjim sijajem obdana cesarica Marija Terezija, najpomembnejša žena, ki je v teku petstoletne di¬ nastije Habsburžanov zavzemala cesarski prestol prostrane monar¬ hije, ki se je vprav tedaj začenja¬ la organizirati v moderno uradniš¬ ko državo. Na Dunaju se je mla¬ di Linhart posvetil študiju finanč¬ nih, policjjskih in trgovskih ved. Že 1780 se vrne zopet V Ljublja¬ no, Razočaran vsled misli brezpo¬ selnosti na povratek na Dunaj in se poigrava z mislijo, da bi šel iskat kruha v Ameriko, ki je te¬ daj vodila borbo za neodvisnost od Anglije, za svobodo. Kasneje vendar najde zaposlitev kot ško¬ fijski arhivar pri škofu Karlu Herbersteinu, s katerim prideta 1783 zelo navzkriž. Tedaj stopi Linhart v državno službo, se povz¬ pne 1786 do okrožnega šolskega komisarja in pozneje še do tajni¬ ka kranjskih deželnih stanov in tako do dokaj dobrega gmotnega položaja. Junija 1787 se poroči z Ljubljančanko Jožefino Detelovo, ki mu je rodila dve hčerki. 1792 postane vladni svetnik in ima v načrtu zidavo lastnega do¬ ma v Streliški ulici. Toda sredi ze¬ lo plodnega delovanja mu v 39. letu starosti srčna kap 14. julija 1795 nenadoma pretrga nit živl¬ jenja. Njegovo prerano smrt spo¬ roča baron Žiga Zois Vodniku s pomembnim žalnim pismom: “S katerimi besedami naj Vam na- DR. IVAN MIKULA znanim žalostno sporočilo? Linhar¬ ta ni več!... Naše najboljše glave se trudijo, da bi očrtale Linhar¬ tove zasluge... Triglavski pevec mu jih mora v slovenščini. Jaz bom posvetil nepozabnemu prija¬ telju solze — in ga kmalu obiskal v grobu... Izza Linhartove smrti me nič več ne veseli, bolan sem, zlovoljen, melanholičen, nemiren ... .” Nad Linhartovimi zemeljski¬ mi ostanki so zasuli grob na sta¬ rem ljubljanskem pokopališču sv. Krištofa. Na Dunaju se je Linhart poleg strokovnega študija z vnemo učil zlasti francoski in angleški, se ze¬ lo zanimal za gledališče, poglabl¬ jal v nemške, francoske in angle¬ ške pisatelje. Najgloblje ga je pre¬ tresla Shakespearjeva edinstvena, nedosežna dramatska umetnost. Ob vzoru edinstvenega mojstra je zložil nemško petdejansko žaloig- ro Miss Jenny Love. “Dajte, da z deškimi koraki stopam, koder je hodil Shakespeare. Pot je spolzka, pri vsaki stopinji je padec, kdo mi poda roko?” Vpliv Shakespear- ja se pozna zlasti v snovi, v kruti igri usode z življenjem in smrtjo. Baročno preobložena tra¬ gedija je izšla 1780, a v nemških literarnih krogih ni vzbudila zani¬ manja. V Ljubljani je izšel 1781 almanah nemških pesmi “Blumen aus Krain”, da nemškim sosedom spriča, da “tudi na daljnem Kran¬ jskem uspeva nemška poezija”. Sedaj se Linhart loti svojega najpomembnejšega dela: Poskus zgodovine Kranjske in drugih avs¬ trijskih južnih Slovanov. Prvi del je izšel 1788, drugi 1791, nadalje¬ vanje pa je preprečila prerana smrt. Prva naša kritična zgodovi¬ na obsega preteklost vseh Sloven¬ cev preko provincijalnih meja, pa tudi zgodovino Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov. Knjiga ne zaostaja za najboljšimi stroko¬ vnimi deli avstrijskih sodobnih zgodovinarjev. Našla je priznanje strokovnjakov, ki jo uporabljajo kot vir za slovansko zgodovino. “S tem delom smo Slovenci ujeli korak z zapadno Evropo, četudi smo na drugih področjih še daleč zaostali za njo. Mnogo tega kar je Linhart podal z znanstveno na¬ tančnostjo, je potem Vodnik s pridom uporabil v” Povedanju od slovenskega jezika”, namenjenem preprostejšim bralcem”. (A. Gs¬ pan) Tako je Linhart “pisal zgo¬ dbe krajnske star’ga časa”. Pod vplivom Zoisovega kroga, češ, da je za Slovence vedra snov primernejša od žaloigre, se je Lin¬ hart odločil za prirejanje veseloi¬ ger. Ko je Linhart študiral na Duna¬ ju, so tam v dvornem in joseph- stadtskem gledališču kot nameček, ki je sledil žaloigri, radi igrali dvodejanko “Die Peldmiihie” (Pol¬ jski mlin) ki jo je napisal Dunaj¬ čan Josef Richter 1777. To delo je potem Linhart priredil za Slo¬ vence kot “županovo Micko”, ki jo moremo mirno imenovati pre¬ vod nemške šaloigre, ki je med Nemci pozabljena in se je po Lin¬ hartovi zaslugi med Slovenci oh¬ ranila zarad zabavnega dejanja in kot prvo slovensko dramatično de¬ lo. Tudi socialno županova Micka pomeni velik korak v svobodo, ker ima Linhart pogum, na odru zas¬ mehovati ošabno grajsko in meš¬ čansko gospodo, ki se je domišl¬ javo in v tujem jeziku šopirila pred ljudstvom. 29.12.1789 se je “županova Mic¬ ka” prvič predstavljala v deželnem gledališču v Ljubljani. Micko je igrala ga. Linhartova, Linhart sam je bil šepetalec, moške vloge so igrali 4 doktorji in bogat suknar, res odlični igralci. Takratni ljubl¬ janski tednik je pohvalno poro¬ čal: “Včeraj so naši prijatelji gle¬ dališča vnovič stopil na oder in nam hkrati dokazali, da je sloven¬ ščina gibčna, prožna, krepka, da vsebuje dovolj melodije, da se prav prijetno čuje iz Talijinih ust, kakor ruščina, češčina, poljščina.. . Izvrsten prevod je dal igri vso notranjo popolnost in že prizna¬ na umetnost igralcev in igralk je presegala vse pričakovanje občin¬ stva. Vam, gospodje in gospe te družbe, se ne zahvaljuje iz vsega srca le siromak, tudi ves narod je ponosen na vas in vas bo v lite¬ rarnih letopisih ovekovečil in de¬ jal: “Ti so bili, ki so položil te¬ melj izpopolnitvi svojega materi¬ nega jezika in ga naredili uporab¬ nega tudi za oder.” Izvirna naslova Linhatovih ve¬ seloiger se glasita: SHUPANOVA MIZKA. Ena K o m e d i a v Dveh Akteh. Prenarjena po tej nemški: Die Feldmtihle, inu v Lublani jegrana v Lejti 1790. Stiskana per Joan Frideriku Egerju. Ta VESSELI DAN ali: MATIZHEK SE SHENI. Ena K o m e d i a v Pet Aktih. Obdelana po . ti franzoski: La folle journee, ou le Mariage de Figaro par M. de Beaumarchais. Stiskana v Lublani v Lejti 1790 per Lgnazi od Kleinmayerja. Že prva igra ima protifevdalis- tično ost, še bolj očitno je nag- nenje Linharta in njegovih sodob¬ nikov za gesla francoske x-evoluci- je, saj je o Figaru kasneje dejal sam cesar Napoleon, da je bila uprizoritev te komedije že revolu¬ cija na pohodu. Linhart je pres¬ tavil dejanje veseloigre s Špans¬ kega na — Gorejnsko, vse dejan¬ je je zgostil in zato tudi besedilo skrajšal, zelo se je oziral na ob¬ čutljivo avstrijsko cenzuro, ki je bila 1785 prepovedala igranje fra¬ ncoske komedije na Dunaju. Vse razlike je pripisovati Linhartovi iznajdljivosti; ni niti se naslanjal na Mozartovo slavno opero “Fi- garos Hochzeit”, ne v pevskih vlo- žnicah, ne v besedilu. V igri Lin¬ hart zahteva družabno enakoprav¬ nost ter upoštevanje in enakopra¬ vnost slovenskega jezika! Linhartu bodo Slovenci vedno ohranili slaven spomin z Muzo zgodovinopisja, Talijo in Muzo veseloigre Klijo, kot je označil naš Prešeren pomembno Linharto¬ vo delo za slovenski preporod in procvit. PAGE 4 ŽAR, JANUARY, 1958 MELBOURNE MELBOURNE mONAGENCr 76 BPIDPORT ST ALBERT PARK TEL: 1395 VSE VRSTE ŽIVIL, TEKSTILNEGA BLAGA, RADIO APA¬ RATE, ŠIVALNE STROJE ITD. POŠILJAMO V DOMOVINO HITRO, TOČNO IN PO NAJNIŽJIH CENAH. ZAHTEVAJTE NAŠE CENIKE! STANDARD PAKETI EMONE AGENCY SO NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE DARILO NAŠIM DRAGIM V DOMOVINI... Štev. 10 1 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 3 kg Sladkorja kristal 1 kg čaja “CEYLON” 200 gr Mila toaletnega .. £2.2.9 Štev. 11 2 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 2 kg Sladkorja kristal 1 kg čaja “CEYLON” J kg Popra v zrnju.£2.19.0 Štev 12 3 kg kave “SANTOS” extra 1 a 3 kg Sladkorja kristal 3 kg Riža “CAROLINA” ..£4.5.0 Štev 13. 1 kg Kave “MINAS” 6 kg Sladkorja kristal 2 kg Riža “CAROLINA” £2.18.0 Štev. 14. 2 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 2 kg Riža “CAROLINA” 4 kg Sladkorja kristal i kg Rozin 1 kg Popra v zrnju i kg čaja “CEYLON” .. £4.5.0. Štev. 15. 3 kg Kave “MINAS” 10 kg. Sladkorja kristal 3 kg Testenine bele 1 a i kg čokolade mlečne 1 kg Popra v zrnju 1 kg Čaja “CEYLON” 1 kg Rozin 200 gr mila toaletnega .. £6.12.0. Štev. 16. 3 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 10 kg Sladkorja kristal 2 kg Masti svinjske 2 kg Olja olivnega 1 a i kg Rozin I kg Popra v zrnju.£7.9.0. štev. 18. 3 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 10 kg Sladkorja kristal 10 kg Moke bele 00 2 kg Riža “CAROLINA” 1 a 1 kg Rozin 100 gr Popra v zrnju 1 kg čokolade mlečne 100 gr čaje “CEYLON” 200 gr Mila toaletnega 10 kom Vanilije v stroku £7.14.0. Štev. 20. 3 kg Kave “SANTOS” extra 1 a 10 kg Sladkorja kristal 15 kg Moke bele 00 5 kg Riža “CAROLINA” 1 a 5 kg Testenine 1 a 3 kg Masti svinjske 2 kg Olja olivnega 1 a i kg čokolade mlečne l kg čaja “CEYLON” 1 kg Popra v zrnju 1 kg Mila za pranje .. £11.17.6. URADUJEMO: od ponedeljka do petka 5,30 — 8,30 zvečer v sobotah od 9 ure zjutraj do 1 ure AGENCIJA EMONA Vam uredi sledeče: 1. URADNO PRESTAVI DO¬ KUMENTE, PROŠNJE, ITD. 2. SESTAVIJA PROŠNJE za državljanstvo, delo, vpoklic sorodnikov iz domovine itd. 3. Pomaga z nasveti pri iz- polnevanju davčnih formu¬ larjev. 4. Daje strokovne nasvete za vlaganje denarja v delnice delniških družb širom Avst¬ ralije. 5. daje splošne nasvete in pomoč v civilno-pravnih zadevah. Na sam božičen dan sta prispela v novo zgrajeno hišo g. Dušana in ge. Saše Lajovic iz Fairfielda, g. Milivoj Lajovic star. s soprogo Marijo. G. Milivoj Lajovic star. je oče g. Milivoja Lajovica, pred¬ sednika sydneyskega Slov. društva. G.M. Lajovic je poznan ljubl¬ janski tovarnar, njegov brat je slovenski skladatelj. Lajovičev par uživa zaslužen mir v družbi živahnih vnukov; za njim pa so neprijetni spomini iz “socialistične” domovine in dolgo¬ letnih zaporov zaradi “reakcije, belogardizma, plavogardizma in špionaze”. Dobrodošli in vso srečo! POČKAJEVI iz Coome so nas obiskali za Božič. Odpeljali so se z “ROMO”. Po sedmih letih gre¬ do obiskat Švico, domovino ge. Po¬ čkajeve. S seboj peljejo tudi dve hčerki. Ena govori poleg angleš¬ čine tudi švicarsko — nemško na¬ rečje. SREČNO! IME SERDINŠEK boste čitali vtisnjeno na osnovi raznih glina¬ stih in porcelanskih vaz, pepelni¬ kov, gondol in majolk, kadar bos¬ te nakupovali po mestnih trgovi¬ nah s hišno opremo in okrasi. Nekateri izdelki prav lahko pri¬ hajajo iz peči našega rojaka Mak¬ sa Serdinška iz Bankstovma (N. S.W.). Tudi Slovenskega društva se je naš mojster spomnil. Poda¬ ril mu je 51 kosov svojih umetnin. Hvala za nov kamen v naši slo¬ venski stavbi! NEVA RUDOLF, naša pesnica je prav lepo povzdignila avstrals¬ ke Slovence, ko ji je pred Božičem argentinska Slovenska Kulturna Akcija podelila tretjo nagrado za zbirko črtic “ČISTO MALO LJU¬ BEZNI”. čestitamo, Neva! Le naprej, v tujini, čeprav “.. po Krasu, po naših trtah in breskvah nikjer ne diši”. GREGORČIČEVO “človeško sr¬ ce” mi je prišlo v roke — v ang¬ leščini. Prevajalec je bil pokojni ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman. Tretja kitica se glasi ta- ko-le: “A glowing word the heart inspires, a loving look enkindles fires, , Ah angry look — the heart will ache, A bitter word — the heart will break.” PO DVANAJSTIH LETIH sem prejel za Božič voščilo iz Trsta. Napisal mi ga je poznani sloven¬ ski pisatelj in novinar Mirko Ja¬ vornik. Javornik je znan kot glavni urednik bivšega ”Slovenskega do¬ ma ’ in pa kot potopisec. Njegova “Pomlad v Palestini” je potopis, ki na umetniški način podaja ekonomsko, zgodovinsko, družabno in politično sliko židov¬ ske domovine pred vojno. Gotovo bi Javornik napisal zanimivo knji¬ go, če bi obiskal Izrael sedaj, ko mladina gradi in ustvarja iz pes¬ ka plodna polja. Javornik tudi želi ves uspeh ŽARU pri “prebrihtavanju” Slo¬ vencev, kot je to napisal na praz¬ ni strani fotografije, na kateri vi¬ dimo pisatelja z zbrano družino okoli križa na Stolu. Kako dobro bi bilo imeti Javor¬ nika v avstralski “puščavi!” NA ŽELJO MNOGIH Č1TALCEV PRINAŠAMO NASLOV IN OR- DINACIJSKE URE POZNANEGA ZDRAVNIKA, DALMATINSKE¬ GA ROJAKA, S KATERIM LAHKO OBČUJETE PO SLOVENSKO: DR. S. MADIRAZZA 28 RAILWAY STREET PETERSHAM LM 6738 10 — 1 pm poned. do sobote 7 — 9 pm poned. do petka 147 CABRAMATTA ROAD CABRAMATTA UB 3232 2.30 — 6 pm poned. do sobote ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 5 PAVLA MILADINOVIČ KJE SI, MATI DOMOVINA? IN NJENE STRELICE UBOGA ŽUPANOVA MICKA Lačna zdrave duševne hrane še iz predvojne Ljubljane sem k Micki Županovi krenila, že pri vhodu po stari navadi nas srbska je kletev “bodrila”. Ne bodi len, naš Ljenko, sekretar poskušal biti je žandar; v smokingu, z besedo fino. In gledalci? Spredaj resni poslušalci nesramnih se opazk so sramovali, ki so sydneyski butalci neduhovito jih metali. In gostje? Menda jim Sydnepa je dosti. Zdaj po novem letu je za čistko čas! Zinimo še bolj na glas: s škodljivci pometimo in za Melbournom krenimo. PAVLIHI — BABJI VABI Si Pavliha, dragi naš rojak, pretrd in pregrenak. Ljudem odpuščaj in odpri srce, nasmehni se življenju, saj svet je poln krasne vabe. Če pa slovo si dal dekliškemu poštenju, well — Pavliha vabi BABE! IN ŠE O POKOJNEM LETU Iz Adelaide in Melbourna zdramila se je akcija kulturna. Kristjanski demokrati, prijateljski Hrvati, četniki, ”zboraši”, glumači in igralci, pevci, pivci in plesalci, glasen šepetalec, tamburaši iz Melbourna in Adelaide v bratski Sydney ajde, ajde! Tam za letos je kulturi naši zadnja ura že odbila, je v ljubezni domo — vinski uto¬ nila ! ★ Jugosl, festival, kjer je sodeloval tudi “Triglav”. * Takole k “županovi Micki” vas vabi oglas: po programu na odru prosta zabava. Kako velikodušna je naša uprava! JE ŠE ZA KONEC LETA PRISOPIHAL ZAMUDLJIVI “ŽAR”. NAROČNIKOM JE DODAL V PRIPOROČILO IN DOLŽNIM V OPOZORILO, KAR NJEMU JE NAJBOLJ PO¬ TREBNO — KALENDAR! NE ODLAŠAJTE Z NAROČNINO. POŠLJITE ŽE DANES 30 ŠILINGOV! Ko čas beži na nogah urne srne, ko mladost moja v prazen dan beži. Zaklical bi v praznino to nemilo: “Počakaj, čas, postoj mi še za nekaj dni!” Oh, prosim te, ne jemlji mi poguma, ne trgaj srca, ki komaj še živi! A čas gre dalje kot kraška burja in moja mladost v prahu leži. Usoda je vrgla jo v žrelo nesreče, ki trga in melje brez diha vso noč, a čas mi ukradel zadnjo kapljo je sreče, po temi zdaj tavam, otrok jokajoč. Je* Ko ozrem se krog sebe, povsod je tema, nad mano se sklanja mačeha tujina, krog vrata pa čutim ledeno roko, oh, kje si mati domovina? FRANCI NOVAK. SLOV. KLUB MELBOURNE 4. REDNA SKUPŠČINA ZA POSLOVNO LETO 1958 JE IZVOLILA SLEDEČI ODBOR: PREDSEDNIK: g. Marjan OPPELT PODPREDSEDNIK: g. Martin ADAMIČ TAJNIŠTVO: g. Branko VODOPIVEC gdč. Marija RUDEŽ BLAGAJNIK: g. Alojz KOZOLE GOSPODARJA: g. Viktor ČAR g. Franc HARTMAN NAČELNIK ČLANSTVA: g. Maks HARTMAN NAČELNIK ODSEK “DOM”: g. Marjan LAUKO NAČELNIKA PRIREDITEV: g. Tone SLAVIČ g. Franci JANEŽIČ NAČELNIK KULTURNEGA ODSEKA: g. Virgili GOMIZELJ REŽISER DRAMSKEGA ODSEKA: g. Srečko KOŠIR NAČELNIK ŠPORTNEGA ODSEKA: g. Stanko HARTMAN SOCIALNI REFERENT: p. Bazilij VALENTIN, OFM UREDNIK “VESTNIKA”: g. Karel KODRIČ ODBORNIKI BREZ LISTNICE: gdč. Ana SRNEC gdč. Rozina ŽIŽEK g. Cveto MEJAČ g. Anton WERGLES NADZORNI ODBOR: g. France BENKO PREDSEDNIK: g. Stanko ŠAJNOVIČ ČLANA ODBORA: g. Zlatko VERBIČ VAŽNI NASLOVI: “MISLI”, SLOVENSKI LIST 66 GORDON ST., PADDINGTON, N.S.W. REV. DR. IVAN MIKULA, CONVENT OF SACRED HEART, NEW SOUTH HEAD RD., ROSE BAY (SYDNEY), N.S.W. REV. BASIL VALENTIN OFM (TEL. WM 8118), PADUA HALL, 19 A BECKETT ST., KEW (MELBOURNE), VIC. REV. TIERNEY, CATH. IMMIGR., 175 ELIZABETH ST., SYDNEY. TEL.: BM 2752. SLOVENSKI KLUB, MELBOURNE: 6 BANCHORYST., ESSEN- DON. TEL.: FX 2861. “VESTNIK SKM” ISTO KOT SLOVENSKI KLUB. SLOVENSKI KLUB GEELONG: LOT 32, THOMPSON ST., NAR- LANE, VIC. SLOVENSKI PEVSKI ZBOR TRIGLAV: 387 0’HEAS RD., PASCOE VALE, VIC. ZVEZA SLOV. KLUBOV ZA VICTORIJO: 112 EGLINTON ST., KEW E4, VIC. SLOVENSKI KLUB ADELAIDE: 8 BOEBUCK ST., MILE END, SOUTH AUSTRALIA. “PLANINKA”, C/ MR. JANEZ PRIMOŽIČ, 39 DICKENSON ST. CARINA, S.E., BRISBANE, QLD. PAGE 6 ŽAR, JANUARY, 1958 PRED OLTARJEM ČESTITAMO ULJAN-HRVATIN 1. februarja je g. Ivan MIK¬ LAVEC, doma iz Dutovlj pri il¬ irski Bistrici popeljal pred oltar nevesto Anico PETRAČ iz Podgo- re. Poročil ju je č. g. dr. I. Mi- kula v St. Mary’s, Maroubra, Sydney. — ¥ — 4. januarja pa sta si obljubila zvestobo g. Renco TRINKO iz slovenske Benečije in gdčna. Ivan¬ ka REBEC. Družici pri poroki, ki je bila v Sydneyu, sta bili gdčni Albina Vičič in Rada Bubnič, pri¬ či pa nevestin brat Alojz in g. Pe¬ ter Trešnjak. — ★ — 28. decembra sta šla pred oltar g. VINKO VOLK in gdčna. VIL¬ MA ŠKRJANC iz Melmora (Syd- ney). — * .— V družini g. Janeza in ge. Mil¬ ke Rutar iz Strathfielda šo krstili hčerko na ime Dana. — * — V družini g. Jožeta in ge. Mari¬ je NEMANIČ iz Leichhardta so krstili prvorojenko na ime Micka. — ★ — V družini g. ANTONA ŠVIGL¬ JA (Burvvood) pa so dobili 15. de¬ cembra dečka, če drži, bo njegovo ime Boris. — ¥ ~ V Cronulla Hostelu je krstil 12. januarja č.g. dr. Mikula v družini naših prekmurskih rojakov g. Šte¬ fana in gospe Ane KAVAŠ deč¬ ka, ki nosi očetovo ime. 28. DECEMBRA 1757. STA SE POROČILA V SYDNEYU G. RUDI ULJAN IN GDČNA. MARICA HRVATIN. Z LEVE NA DESNO STOJIJO: G.G. STANKO OGRIZEK, MAKS ROBIČ (PRIČA), GDČNA MARIJA CELIN (DRUŽICA), ŽENIN, NEVESTA, GDČNA. DORA KALčIč (DRUŽICA), G. SILVESTER TOMŠIČ (PRIČA). /////////////.w///////////////////////////////////////////////////////////////////////////y 18. januarja sta se poročila v Paddingtonu g. ANTON KONDA, doma iz Gornje Lobnice pri Met¬ liki in gdčna. ANICA REDEK iz Trebnja na Dolenjskem. Poročil ju je g. p. Bernard. Družica je bila gdčna Milena Valenčič, priča po g. Ivan Maruško. ' ¥ — V sydneyskem Domu smo dobili že drugega novorojenčka v druži¬ ni g. Franca in ge. Ivanke VA¬ LENČIČ. 26. januarja so ga krstili na ime Janez. Botrica je bila teta Vinka Skok, boter pa Silvo Tom¬ šič iz Pivke. F0T0:SILA — CORONET V družini g. arh. EMILA FRE- TZETA so dobili tretjo novorojen- ko. Za botra bo kar ŽAROV ured¬ nik takoj pri dokončanju nove hi¬ še, ki jo Fretzetovi gradijo v Cam- meroyu, Sydney. — ★ — Dne 21. decembra sta se v cerk¬ vi sv. Jožefa v Northcotu poročila g. JOŽE KRIŽMAN in gdčna. AN¬ GELA KAKOVIČ. — ★ — V cerkvi sv. Jožefa v Malvernu pa g. FRANJO KLEMENČIČ in gdčna. FRANČIŠKA ŽIVOTNIK. — ¥ — 26. decembra sta se poročila v St. Jamesu, Nth. Richmond g. FRANCE BURLOVIČ in gdčna. SLAVA JELENIČ. 28. decembra sta se poročila v St. Albansu g. KAREL ZORJAN in gdčna. MARIJA SKRBIŠ. ¥ ~ 18. januarja sta se poročila v cerkvi sv. Družine v Bell Parku (Geelong) g. ANTON PETEK in gdčna. ELIZABETA HAZIČ. — ★ — V Viktoriji so krstili v družini g. Jožeta in gospe Anice PEKOL v Keon Parku 4. januarja dečka na ime Anton. — ¥ ~ V družini TORBICA iz Mayfiel- da so tudi krstili pred kratkim (Podatki neznani. Kje ste dopis¬ niki?) (IZ "VESTNIKA”) 'SSSSSSS/S/SSS/SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS/SSSSSSSSSS//SSSSSSSSSSS/SSSSSSSSSSSSSSSSS/SSSS//SSSSJ ŽIV ŽAV V NAŠEM DOMU V soboto, 18. januarja popoldne so priredile slovenske mame iz Sydneya prvo otroško maškerado v Slovenskem domu. Pobudo zanjo je dala naša pesnica ga. Pavla Miladinovičeva. Bil je lep živ-žav, ki ga malčki ne bodo hitro pozabili in bodo verjetno povabili prihodnjič še več svojih prijateljev. Fotografija kaže prikupne in izvirne maske. SPODNJA VRSTA (Z LEVE NA DESNO): “BALERINA" LI¬ LIJANA GRUJOVIČ (7); "CIGANKA" MILICA KAPETANOVIČ (8); "DAMA” GABRIJELA SANDER (9) ; "NOČ" ALENKA MAN¬ DIČ (10); "PLESALKA” JELENA KAPETANOVIČ. SREDNJA VRS¬ TA: "PAJAC” MICHELE WICKERT (10); "VILA" SONJA CERGOL (7); "CIGANKA" MARIJA HODALJ (10); "GOBA MUŠNICA" JUDITA BEZJAK (6). ZGORNJA VRSTA: “COWBOY” ANDREJ TORY (6); "PAJAC” DUŠ¬ KO MILADINOVIČ (8) “DAWEY CROCKETT” DUŠAN MAN¬ DIČ (8); "BALERINA” DENISSE WICKERT (7). ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 7 JV/eno Ogledalo OD 40 PA NAVZGOR ALI 20 PRAVIL ZA TEŽAVNA LETA 'h 1. Nikar si ne lazite, da ste prav tako mlade in prav toliko zmorete in vzdržite kot pred 20 leti. 2. Spite vsaj osem ur dnevno; toda brez tablet, zavedajoč se, da ima vsaka ura pred polnočjo dvo¬ jno vrednost. 3. Redno vršite vaje: razgibalne in dihalne, nekoliko minut vsak večer in vsako jutro. 4. Pozabite na naporen šport, toda poskrbite, da se vsak dan do¬ bro razgibate in nikar ne dovoli¬ te masti, da se nabira na različ¬ nih delih telesa. 5. Vsak dan, ne oziraje se na vreme, pojdite na izprehod. 6. Izmerite telesno težo enkrat na teden. 7. Nikar se ne spuščajte v hitro in strogo hujšanje. V teh letih škoduje zdravju in povzroča ohlap¬ no kožo, ki se naguba. 8. Jejte redno,toda malo. Jejte zdravo hrano, polno vitaminov in kalorij in jedi često menjajte. 9. Ne premagujte utrujenosti s črno kavo, čajem in močnimi od¬ vajalnimi sredstvi; samo počitek resnično pomaga in pomlajuje. 10. Tudi kadar ste zelo zapos¬ lene, si privoščite kratek počitek med delom. Nekaj minut počitka poživi telo in duha. 11. Ako je le mogoče, si privoš¬ čite masažo telesa enkrat na me¬ sec. 12. Utrjujte telo na soncu m v vodi, vendar se varujte pred pre¬ močnim sončenjem. Koža sicer res potemni, istočasno pa se pre¬ več izsuši in naguba. 13. Pazite na hojo, držo in gi¬ banje telesa ter jih držite pod strogo kontrolo. To počasi preide v navado. 14. Ne pozabite na lase; dolgi, do ram so samo za zelo mlade; kratka enostavna pričeska pomla¬ di splošni izgled. 15. Posebno negujte kožo na ob¬ razu. Krema za noč je obvezna. Masirajte obraz v malih krogih s konci prstov, pazite pa, da pri tem ne raztegnete kože. Še bolj priporočljivo je lahno udarjanje z vrhovi prstov. 16. če nosite očala, si poiščite pri optikarju okvir, ki vam naj¬ bolj pristoja, — nikdar pa naj ne bodo brez okvirja! 17. Ne belite las preveč svetlo. Rumeni kot slama dajejo obrazu trd izraz. 18. Negujte noge prav tako zve¬ sto in skrbno kot obraz. 19. Privoščite si od časa do ča¬ sa parno kopel. 20. Pretirano pazite na celoku¬ pni zunanji izgled. 40 in navzgor je privlačna starost, če si jo same naredite prijetno. Različne oblike “vreče” so priš¬ le iz Evrope. Sprednji del je po¬ polnoma gladek, zadnji pa ima gornji del bogato nabran v pasu in daljši, tako da visi preko pasu kot kaka napol prazna vreča. Elegantno ali ne — stvar okusa. ¥ Kadar greste na prireditve v zaprte prostore, kjer se zbira veli¬ ko ljudi in je vročina, uporablja¬ te lahke vonjave in zelo previdno. Kajti v vročini eterična olja spre¬ menijo svoj prijeten vonj in po¬ vzročajo glavobol in občutek za¬ tohlosti. Priporočljivo je tudi, da nosite v torbici kolonjsko “paličico” z vašim osebnim scentom. To je ko- lonjska voda v trdi obliki kot šminka v etuiju. Nekoliko poteg- Ijajev po čelu prežene utrujenost in osvežuje. — * — Velike in male bele pike na tem¬ nomodri podlagi so v modi za prehodno obleko iz poletja v je¬ sen. Kombiniramo jih s čevlji, tor¬ bico itd. v beli ali rdeči barvi, nikdar v črni. — + — Francoski modisti zopet poizku¬ šajo uveljaviti pajčolane preko obraza. Pravijo, da so zelo ženks- kostni; prepričani so, da se bodo dame zanje navdušile, ker skrivajo male napake kože na obrazu in da¬ jejo očem misterjozni izraz. — ■¥■ — Odgovarjajoči plašč, jopica ali ogrinjalo je edina pravilna kombi¬ nacija z večero obleko. Kožuhovi¬ na v vsaki obliki, daje vtis nedo- vršenosti, pravi Faith. Slo-uemza tem- TAKO JE MATI D’JALA Ni samo slučaj, da smo rojeni člani slovenske skupnosti, temveč je božja volja in Njegova mo drost. Smo le točka v velikem na¬ črtu božjega vsemirja, kjer ima vsako bitje svoje odločeno mesto, svoj vzrok in namen. Naša nacionalnost je od Boga namenjen dar, ki nam je dan po naših starših. To je največja de¬ diščina, ki je ne smemo prezreti. Vsak pameten dedič skrbi za svo¬ je materialno premoženje in ga pametno in modro vodi ter ga po¬ izkuša povečati in z njim napre¬ dovati; to je njegova dolžnost. Prav tako ja naša dolžnost, da čuvamo našo narodno dediščino a se zavedamo njenega bogastva, njene vrednosti in lepote in da smo ponosni nanjo. Večina nas trdi, da so Sloven¬ ci in vsak bi bil užaljen, če bi kdorkoli dvomil, njegovi trditvi. In vendar: ali smo res Slovenci? Ne samo po kraju,kjer smo se ro¬ dili in po jeziku, ki ga govorimo. Ali smo res Slovenci z dušo in s srcčm? Ali res čutimo, da pripadamo tej narodni skupini, da je sloven¬ ska kri, ki je v naših žilah, da so nas rodile slovenske matere in da je oče Slovenec z delom in pri¬ dno roko za nas skrbel? Ali se tega res zavedamo vedno in pov¬ sod in predpostavljamo nacional¬ no pripadnost pred vse drugo, pred vse one male in nepomembne osebne probleme in nasprotja, ki so tako majhni in nevažni v pri¬ merjavi z veličino narodne vza¬ jemnosti? Dolžnost nas vseh je, da to de¬ diščino, ki smo jo pri rojstvo do¬ bili, ki smo jo z materinim mle¬ kom popili in jo vdihali z zrakom domačih krajev, čuvamo, bogato in lepo, in jo takšno izročimo no¬ vi generaciji. To je svetinja, za katero se moramo mnogo čemu od¬ reči, še več, celo žrtvovati. Brez žrtve in napora ni uspeha. Toda koliko nas je pripravljeno odreči se malenkostnim komod- r.ostim in prijetnostim v korist narodne skupine. Koliko nas je pripravljeno žrtvovati prosti čas, delo, napor in tudi denar, da zg¬ radimo močno slovensko skup¬ nost? Naša dolžnost v tujini je, da se med seboj povežemo in postanemo kot ena sama družina, kjer velja eno geslo: vsi za enega, eden za vse! Naj ne bo med nami starih razprtij, političnih strank in na¬ zorov; kako brezpomembno in malenkostno je vse to sedaj, kako brezciljno in brezplodno. Najvaž¬ nejše je, da smo Slovenci, vedno in predvsem! Velik del te odgovornosti pada na ženo in mater. Ona daje ton v družini. Ona vzgaja otroke; če jih bo vzgojila v narodni zavesti, jih naučila domačega jezika, ljubezni domačih navad, spoštovanja doma¬ čih običajev, ponosa, da so Sloven¬ ci; bodo zrastli v dobre in zaved¬ ne člane svojega naroda. Mnogi nas, ki so tukaj že več let, dobivajo avstralsko državlja¬ nstvo. To še ni razlog, da pozabi¬ jo na svoj dom tam daleč in pos¬ tanejo brezbrižni do svojih roja¬ kov, da pozabijo na svojo narod¬ nost. Državljanstvo ni pripadnost narodu! Država je le zunanja oblika v kateri narod živi. Nekateri narodi menjajo ime, oblike, meje, ustavo, kaže zgodovina skozi stoletja, vlade, socijalno in gospodarsko ureditev, nastajajo in izginjajo, imajo svoje države, drugi manjši se združijo z bratskimi ali prija¬ teljskimi narodi. To je popolnoma priroden pojav, saj so države umetno stvorjene celine in so podvržene spremem¬ bam časa in prilik. Narod je organska osnova. Ne menja svojega imena, ki ga ima že stoletja, ne jezika, le razvija ga. Ne menja tradicij in navad, ker so del naroda. Nevarnost iz¬ umiranja preti narodu samo, ka¬ dar je slaboten — ne majhen — in med seboj razprt. Kadar ni do¬ volj narodne zavesti in spoštovan¬ ja do običajev, dovolj ljubezni do domače zemlje in jezika. PAGE 8 ŽAR, JANUARY, 1958 IN ONA O PERFUMIH Parfem je zelo važen del ženske osebnosti; skoraj tako kot podpis, zato je važno da si izberemo par¬ fum, ki nam res odgovarja. N. pr.: če ste eno onih. deklet, ki ra¬ de preživijo svoje proste ure v športu na prostem — šmarnica ni za vas. Prav tako ne odgovar¬ ja vonj po svežem usnju oni, ki presedi ure ob knjigi, klasični glasbi in vezeninah. Tukaj 'navajam splošno znana imena različnih scentov; morda vam bodo pomagala pri izbiri: APPLE BLOSSOM CUSSONS Jabolčni cvet nalahno pomešan z vonjem sadeža. APRIL VIOLETS YARDLEY Svež čist vonj po vijolicah. ASHES OF ROSES BOURJOIS Klasični pravi vonj rdeče vrtnice. BLUE HYACINTH CUSSONS Poln vonj na novo odprte hija- cinte. GARDENIA BRONNLET Čist vonj gardenije, težak. Pri¬ meren za večer. GOLDEN JASMIN POTTER and MOORE Sladak vonj jasminovega cveta. LILAC BLOSSOM CUSSONS Jutranji vonj cvetočega španskega bezga. 0mm0mm0m0Wm0i0i0ii0mm Takrat obstoja možnost, da ve¬ liki in močni narodi asimilirajo slabe in nepovezane. Nihče, ki je zaveden del naše narodne skupine, ne bi smel do¬ voliti, da se kdaj pojavi takšna možnost med nami, da se radi na¬ še mlačnosti, brezbrižnosti in ma¬ lomarnosti izgublja slovenski ži¬ velj. Brez ozira, v kateri in kakšni državi živimo, kakšno je naše po¬ litično prepričanje, vedno je važ¬ no in najbolj važno, da smo Slo¬ venci. LILLY of the VALLEY POTTER and MOORE Zvesto posnet vonj šmarnice. LINDEN BLOSSOM CUSSONS Kontinentalni vonj cvetoče lipe. L’AIMANT COTY Za starejše žene-zmes jasmina, vrtnice in sivke. JOY JEAN PATOU 130 različnih cvetnih vonjev z predominirajočim jasminom in vrtnico. NO 5 CHANEL Lahak cvetni vonj. NO 22 CHANEL Močnejša cvetlična mešanica z do¬ datkom meda, L’ORIGAN COTY vonj po gozdu, pomešan s toni po¬ maranče, španskega bezga in na¬ gelj čka. PASSPORT GOYA Sladka pikantnost jasmina pome¬ šanega z vrtnico in vonjem gozda po pomladnem dežju. PEUT-ETRE LANCOME Zmes španskega bezga, vrtnice in lipovega cvetja s posebno primes¬ jo čajnega cveta. Zelo primeren za svežo mladost. 20 CARATS DANA Kombinacija cvetličnih vonjev z prevladujočim medom divjih če¬ bel. NIGHT AND DAY ELIZABETH ARDEN Sladko-grenak vonj cvetlic. TABU DANA Kombinacija meda z nijanso li¬ mone, sadeža in cveta. MARRAKECH LANCOME Izrazito ženski parfume cvetnega vonja s svežim usnjem kot ozad¬ je. NO 5 GOYA Močan vonj na rusko usnje, pri¬ meren samo za zvečer; priljubljen tudi pri moških kot voda po brit¬ ju- JV/en J^abiralnik CONQUETE LANCOME Jugoslavanski mah pomešan s ci¬ preso. Zelo popularen, ker hitro razširi vonj. CANOE DANA Zmes limone in praproti. EMIR DANA Cipresa v polnem soncu. “N” LUCIEN LELONG Sveže sadje; lahek in sladak. Vse te parfume lahko kupite v Avstraliji in vsak ima svoje od¬ govarjajoče satelite: kolonjsko vo¬ do, parfume za kožo, milo in prah. Vedno uporabljajte vse te artikle v istem vonju, kajti nepravilno mešanje najbolj žlahtnih vonjev ima lahko porazne rezultate. Vsak scent tvori različno frag- ranco, ko pride v dotik s posame¬ znimi tipi kože. Zato ga vedno v trgovini preizkuste predno ga ku¬ pite. Denite kapljo na notranjo stran zapestja, prav tam, kjer ču¬ tite bitje žile, in počakajte neko¬ liko trenutkov da se razvije vonj ob toploti krvi. Kadar kupujete scent, poizkusite samo tri ali šti¬ ri, potem vaš nos, naj bo še ta¬ ko občutljiv, ne bo več pravilno rzalikoval različnih vonjev. Ko ste se odločile, kupite prav malo stekleničico in jo preizkusite naj¬ boljena onem posebnem in prav važnem fantu, če vam bo rekel, da prijetno dišite, ste našle svoj osebni scent in ga ne menjajte pogosto. Ne pozabite, da imajo moški boljši smisel za fragrance! Razpršite parfume v omaro za obleko in v predale za perilo. Med robce in nogavice denite male ke¬ pice vate, namočene v vaš pril¬ jubljeni scent. Isto v žep plašča, jopice, v torbico in tako dalje. Tako bodo vsi deli vaše garderobe imeli isti vonj in vam bo treba uporabljati manj perfuma na tele¬ su samem. Vendar, ne parfumirajte torbice ali žepa, če kadite,ker bo tobak prevzel nase duh in ne verjamem, da vam bodo prijale “parfumira- ne” cigarete. OBISK IZ CANBEBRE EDVARD VODOPIVC je primorski rojak, doma iz De¬ kanov. V Avstralijo je prispel z “ROMO” v preteklem juliju. Bil je le mesec dni v Bonegilli. Obis-- kal je Slovenski dom in ŽAROVO uredništvo, kjer se je srečal z nekaterimi znanci. G. Vodopivc je eden onih mirnih fantov, ki se rajši učijo angleščino in posegajo po dobri knjigi kot pa po kozar¬ cu. Čevljar po poklicu, misli, kako bi se počasi osamosvojil, potem pa tudi poiskal nevesto, kot se 27 — letnemu fantu spodobi. PING — PONG Igrati ga je lepa stvar, plačiti kaj, jim ni mar. Zelena miza se podira, loparjev krog že tudi hira. Da žogica skakala bo, napravimo zdaj sklep tako: če hočemo še kaj igrati, bo treba tud prispevke zbrati! IVA DRČARJEVA. “ŽAROV” TISKOVNI SKLAD Darovali so: £ 10-0-0 ga. Ana Tille iz New Guinea; £ 8-10-0 fantje iz Eucumbene Portala, Sno- wy. £ 6-10-0 slovensko kegljišče "Triglav” iz Tumut Ponda; po £ 1-10-0 A. Dvoršak iz Snowy, Janez Malavašič iz Canberre, Milena Ko¬ lenc iz Randwicka, Joško Lovec iz Bege; po £ 1-0-0 Ivan Križman iz Wellingtona, Nace Božic iz Mt. Ise, Rudi Keršič iz Burwooda, Ka- NAROČNINA: 30 ŠILINGOV rel Kalin iz Pascoe Vale, Miloš Zaleznik iz Yarravilla, Božidar Počkaj Iz Coome, Neimenovana; po 10 šilingov: Gizela Kerec, Fer¬ dinand Strehar, Andrej Gornik, Franci Novak, Slavko Habek, Ma¬ rija Pipan, I. Vadnjal, Marija Ve¬ likovec, Marta Zalta, Zlata Černe, Gizela Šuster, Artur Batagel,. Ivan Kalin. VDOVA, SLOVENKA želi spo¬ znanja s fantom, doma okoli Krš¬ kega ali Brežic. ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 9 SLOVENSKA BESEDA V TUJINI Govor bivšega predsednik^ Slo¬ venskega kluba Melbourne g. ZLATKA VERBIČA na gostovan¬ ju v Sydneyu 4. januarja t.l.: “Dragi rojaki, prijatelji, v imenu SKM izrekam toplo za¬ hvalo predsedniku Slovenskega društva, Sydney g. Milivoju Lajo¬ vicu za njegove vzpodbudne be¬ sede, vam rojakom pa globoko pri¬ znanje za tako številen odziv na to prvo kulturno slovensko prire¬ ditev v vašem mestu. Prepričan sem, da so misli mno¬ gih ostalih Slovencev danes uper¬ jene v vaše lepo mesto Sydneye, kjer bomo skupno praznovali ve¬ čer slovenske besede. Naj na tem mestu izrečem v imenu SKM vso zahvalo gg. p. Bernardu Ambrožiču in Ljenku Urbančiču osebno, kakor tudi obe¬ ma slovenskima glasiloma “MIS¬ LIM” in “ŽARU”, katera sta pri¬ pomogla k uspehu tega gostovan¬ ja. Danes zvečer naj ponovno spoz¬ namo, kako potrebna nam je iz¬ seljeniška organizacija v tujini, organizacija, ki naj ohranja lepo¬ te naših običajev, organizacija, ki naj predstavlja del malega, trdo¬ živega in kulturnega naroda, raz¬ tresenega po vsem kontinentu. SKM stremi vsa tri leta svoje¬ ga obstoja samo za tem. Povem vam, da ni lahko pozabiti ono, kar smo preživel in dobi revoluci¬ je doma in taboriščih po Evropi. Naj nam nihče ne očita, da smo politikanti, če v tujini ne tajimo, da smo Slovenci in katoliški na¬ rod. Sramujemo in očitamo si lahko samo takrat, kadar bi tajili mate¬ rino besedo. Dragi rojaki, naj nam današnji večer vzbudi ponos, da smo del malega naroda, ki želi ustvarjati tudi v svoji novi domovini, v Avs¬ traliji. i‘WV^WW^W^WS^WWWV‘ « ^WVrfVW> JOŽE URBAS, bivši gospodar v Slovenskem društvu (Sydney) nas je obiskal te dni. Kot slišimo, je logaški fant postal forman v Tumut Pondu, Snowy. Vsi tisti “veterani”, ki ga poz¬ najo še iz začetka obnavljanja Slovenskega doma, cenijo njegovo požrtvovalnost, smisel za praktič¬ nost, iskrenost in vedro voljo. ČESTITAMO! SLOVENSKA DEJAVNOST Qa&tje ig, MelM-o-u/ma “Slovenska beseda, kako toplo zveniš in odjekneš v izseljeniških srcih. Cenimo te danes bolj kot kdaj koli poprej. Naše bogastvo si in naš ponos, naša ljubezen, ki nas na vse lepo in drago spomin¬ ja. Ti nam pričaraš v misli belo Ljubljano in Gorenjske planine, goriško brdo in štajerske vinske gorice, dolenjske griče in burjas- ti kras, ljubki Bled in tržaško ob¬ alo... Govoriš nam o domu z na¬ geljni na oknih, kjer sem te prvič slišal, in o materi ter drugih, ki sem jih pustil doma.” To je del besedila na naslovni strani sporeda kulturnega večera, ki ga je priredil Slovenski klub Melbourne, 4. jan. 1958 v Syd- neyu. Resnično, prinesli so nam slovensko besedo v pesmi in igri Vlasta Cergol in nam jo pokazali v vsej njeni lepoti. Kakšen je bil gmoten uspeh, ne vem, vem pa,da so v vseh nas sydneyskih Slovencih vzbudili žel¬ jo, ponos in občutek sramu. željo, da bi se taki večeri še večkrat ponovilli in vzbudili isto prijetno ozračje domačnosti in doma, da bi vzbujali narodno za¬ vest v mlačih srcih in ljubezen in spoštovanje do lepe slovenske be¬ sede. Ponos, da je med nami Slovenci skupina ljudi, ki še ni izgubila vere v človeški idealizem ter nam z nesebično požrtvovalnostjo us¬ tvarila in priredila tako prijeten večer. Zato naj jim gre vse pri¬ znanje! Obenem pa se nam je v srcu oglasil sram. Prav tiho je šepetal glas, komaj slišno, toda trdovrat¬ no je očital, da nismo smeli čaka¬ ti, da nam Slovenci zi Melbourna pokažejo pot, temveč da smo mo¬ rali že zdavnaj sami prirediti kul¬ turni večer. Toliko govorimo, kaj vemo in kaj zmoremo, naredli pa nismo nič. Kaj res raje pijemo in plešemo, še zapojemo ne več? Hvala vam, Slovenci iz Melbour¬ na, dali ste nam to, kar si sami nismo mogli dati. In edini razlog je lenoba, nemarnost in brezbriž¬ nost. Na zabavi v Paddington 26. dec. 1957 je nastopil pevski zbor “Tri¬ glav” iz Melbourna. (Kaj je vsa moč in življenska sila slovenstva emigrirala v Melbourne?). Priz- aati moram, da nastop ni uspel. Ne radi pevcev, pač pa radi piv¬ cev. Res je da je dvorana menda ena najbolj neakustičnih v Syd- neyu in res je da so fantje nas¬ topili že pozno v noč, vendar to ni opravičilo in razlog za obna¬ šanje, ki so ga mnogi obiskovalci večera pokazali. Večina ljudi se je po prvi pesmi naveličala poslu¬ šati ter je nadaljevala svoje kaj glasne pomenke klicala drug dru¬ gega od mize do mize in se spre¬ hajala ter nestrpno čakala, da se bo petje končalo in bo zopet začel ples. Nemir v dvorani je bil tako velik, da tudi oni, ki so želeli po¬ slušati, niso mogli ničesar slišati. Nekako bala sem se vprašati fante o vtisu, ki so ga dobili o sydneyskih Slovencih. V toku ve¬ čera pa mi je večkrat prišel na misel oni izrek: “Metati bisere pred svinje...” Zato pa so Srbi in Hrvatje na Silvestrovi zabavi sydneyskega Ju¬ goslovanskega kulturnega društva pokazali koliko bolj spoštujejo, cenijo in ljubijo slovensko pesem. Ko so ‘triglavski” fantje nasto¬ pili s svojimi pesmimi, je vladala popolna tišina. Želi so ogromen aplavz. Ni treba omeniti, da smo najbolj glasni bili mi Slovenci, ki nas je bilo okoli 40. In ko so pevci odšli v gosjem redu z odra skozi dvorano, jih je pozdravljalo burno ploskanje z vseh strani. Kar ponosna sem bila na te za¬ stavne slovenske fante, ko so stali na odru v temnih hlačah in belih srajcah, ki so jih na prsih krasili modri srčki,delo ge. Miladinovič. Pa mi je bilo kar težko, ko sem pomislila, da so nam potrebni dru¬ gi ljudje, da nam pokažejo naše lastne vrednosti. SLOVENSKI DOM V SYDNEYU 121 QUEEN ST., WOOLLAHRA, NSW. TEL.: FB 1085. REDNE URADNE URE TAJNI¬ ŠTVA IN UPRAVE DOMA SO: PENEDELJEK DO PETKA: OD 2.-6. URE POPOLDAN; SOBOTA: OD 10.-12. URE DO¬ POLDAN; NEDELJA: OD 6.-10. URE ZVE¬ ČER. Kdor ne bi mogel opraviti pos¬ lov v omenjenih urah, naj se zme¬ ni po telefonu s tajnikom, kakšen čas bi bil najprikladnejši. Tajnik prav tako prosi, da se rojaki potru¬ dijo in skušajo zaposliti tajnika za vse poti izven pisarne v urah, ki niso navedene zgoraj. Na pr.: če hoče kdo iti na emigracijski urad, na sodišče, k advokatu itd, naj upošteva, da bo tajnik zapustil pi¬ sarno v rednih uradnih urah le v najnujnešem primeru, kot so na- primer: pogreb, poroka, prihod la¬ dje in podobno. KDOR ŽELI REZERVIRATI PRENOČIŠČE V SLOVENSKEM DOMU, NAJ TO STORI PISME¬ NO ALI PA TELEFONSKO. Kadar v Sydneyu in želite prenočišče, poizkusite prvo v Do¬ mu, kjer boste verjetno našli pri¬ jatelje, ki jih niste videli že dolgo časa. V Domu boste našli rojake, zna¬ nce in izvedeli novice. OPOZARJAMO TUDI NA KNIJŽNICO V DOMU: SLOGA JAČI — NESLOGA TLAČI! PAGE 10 ŽAR, JANUARY, 1958 V AVSTRALIJI Pričujoči članek ne izraža mišljenja uredništva, čitalec naj si sam ustvari ali vsaj poskuša ustvariti sliko. Red¬ ko se sliši, da so vsi udele¬ ženci na volitvah priznali, 9cuma buJmna (MISLI OB LETNI SKUPŠČINI SLOVENSKEGA KLUBA V MELBOURNU) da so bile volitve pravilne in pravične, če hočemo najti očitke, jih bomo vedno našli. Vsekakor ŽAR rad ustreže rojakom in jim odstopi pro¬ stor za izraz svojega neza¬ dovoljstva ali pa odobravan¬ ja, v kolikor so resna in ni so žaljiva. Težko je reči, ali so take polemike zelo koristne, vendar svoboden tisk — v nasprotju z diktaturami — daje možnost vsakemu, da pove svoje. Uredništvo ima vedno pol¬ na in prava imena piscev, kateri pa ne želijo vedno pi¬ sati pod pravim imenom. To ni anonimnost, vendar tudi ne najbolj idealna zadeva. Uredništvo. Redni občni zbor ima v vsaki organizaciji nalogo, da oceni de¬ lovanje njenega vodstva v pretekli poslovni dobi, izreče priznanje članom, v kolikor je bilo njih de¬ lo uspešno, pokaže in pokara even¬ tualne nepravilnosti, izbere vod¬ stvo za prihodnje leto, mu postavi smernice za delo ter v tej zvezi spremeni društvena pravila, če se to pokaže potrebno. Delo občnega zbora se v vseh organizacijah, zgrajenih na podla¬ gi moralnih pojmov zapadnodemo- kratičnega sveta vrši v gotovi ob¬ liki, ki morda ni predvidena v pra¬ vilih organizacije, nego se je oh¬ ranila v nezapisanem običajnem poslovniku, več ali manj do po¬ drobnosti enakemu vsem ustano¬ vam, ki ne slone na prikritem ali neprikritem nasilju posameznika ali skupine ljudi. Delo občnega zbora ali skupšči¬ ne je v vsaki organizaciji uspeš¬ no le, če vsi udeleženci, tako čla¬ ni kakor funkcionarji sodelujejo iskreno, pošteno ter spoštujejo in upoštevajo mnenje vsakega člana. Pri vsem razpravljanju morajo zavzeti stališče, da kritika upravl¬ janja ni istočasno kritika društva samega in da so vsa mišljenja izražena v veri, da služijo v ko¬ rist društva. Seveda pa mora po¬ tek razpravljanja biti v okviru do¬ stojnosti in reda, po katerem se vrši skupščina. VZORNA POŽRTVOVALNOST Ob priliki redne skupščine SKM, 19. januarja t.l., smo opazili pre¬ cej stvari, ki so vredne pohvale, po drugi strani pa tudi graje. Predvsem je treba izreči prizna¬ nje funkcionarjem društva, ki so na svojih mestih v preteklem le¬ tu vzdržali celo poslovno dobo, žrtvovali ogromno časa in so do¬ segli tudi temu primerne uspehe na gotovih področjih klubovega de¬ lovanja. Kljub temu, da ni namen tega članka hvaliti, nego le poka¬ zati nekatere nepravilnosti, bi bilo napačno, če ne bi naglasili, da je dosedanji odbor vložil v svo¬ je delo toliko truda, da bo njego¬ va doba v tem pogledu lahko slu¬ žila kot primer. Ta velika dejavnost pa seveda ni dovolj, da bi zaprli oči in uše¬ sa pred tem, kar je vredno gra¬ je. Ustavimo se predvsem na orga¬ nizaciji občnega zbora. Zunanji vtis je bil dober. Pros¬ torna cerkvena dvorana, v ospre¬ dju mali govorniški podstavek, za katerega čelno stran je služil grb SKM. Ob strani miza za zapisni¬ karje z lepim šopkom v slovens¬ kih barvah. V desnem kotu dvo¬ rane zvita slovenska trobojka. Obisk: Približno 100 ljudi, vključ¬ no z odborom. Nihče se ni spomnil, da ugoto¬ vi, ali je na skupščini dovolj pri¬ sotnih članov in bodo tako njeni sklepi lahko polnoveljavni. Nihče ni ugotovil če so vsi navzoči bili člani kluba in so kot taki imeli pravico glasovati. Gospoda, ki je vodil skupščino in je kar zadovoljivo vršil svojo nalogo, bi morali izbrati vsi pri¬ sotni in nikakor ne bi smel biti prosto imenovan po dotedanjem odboru. Poročila članov uprave so bila kratka, jedrnata in so razločno prikazala delovanje odbora. Neko¬ liko nejasnosti je povzročilo dej¬ stvo, da je blagajniško poročilo podal g. Polanec, čeprav smo bili pod vtisom, da je bil za blagajni¬ ka nedavno imenovan nekdo dru¬ gi. Morda se to da opravičiti s tem, da je g. Polanec do konca dejansko vodil blagajniške knji¬ ge. Toda nihče skupščini tega ni pojasnil. Izredno prijeten'vtis je na navzoče napravil s svojim ne¬ pripravljenim, toda gladko teko¬ čim poročilom g. Košir. Največja napaka pri poteku skupščine je bilo to, da čas za razpravljanje o poročilih odborni¬ kov in delu odbora sploh, kakor se je pokazalo, ni bil predviden. Pregled blagajniških knjig. Ne da bi s tem hoteli izraziti kakr¬ šenkoli dvom o vsem pravilnem vo¬ denju, je bil način pregleda edin¬ stven. Ker iz obžalovanja vredne¬ ga razloga nadzorni odbor ni ob¬ stojal več, je skupščina na pred¬ log odbora pooblastila dva člana, ki sta se zato prostovoljno javila, da pregledata blagajniške knjige. V rekordnem času (približno 30 minut) sta gospoda smelo izjavila, da da sta našla knjige v najbolj¬ šem redu. —- Sreča, da je klub razpolagal z res poštenim blagaj¬ nikom. LEP FINANČEN USPEH Dosedanja uprava je prejela v pričetku svoje poslovne dobe £ 619 imovine. V svoji poslovni dobi je imela zavidanja vredno sumo pre¬ jemkov in sicer £ 1534.16.51. Od teh prejemkov je ostalo v klubski blagajni le £ 601.3.6. SKUPNO JE BILO TOREJ IZDANIH & 933.12.11! Od tega je bil najman¬ jši izdatek za dobrodelne in so¬ cialne namene £ 35.8.4. Skoraj de¬ setkrat več je bilo uporabljeno za izdajanje “Vestnika” £ 377.1.1. — Ostalo je bilo izdano v kulturne namene ter v akcijo za Dom. Da¬ nes razpolaga SKM z imovino v vrednosti £ 1220.8.0. O finančnem uspehu SKM v preteklem letu se izrazimo lahko samo najlepše. Novi odbor pa ga bo izboljšal samo tako, da bo skr¬ čil izdatke in spremenil razumerje med njimi tako, da bodo socialni in dobrodelni prišli na bolj važno mesto. O vsem tem skupščina ni imela časa razpravljati, kajti zdi se, da so bile vodstvu važnejše spremem¬ be pravil. Prvi predlog v tej zvezi, predlagan po starem odbo¬ ru, je bil, da se doda pravilom točka, po kateri ima upravni od¬ bor v primeru odstopa nadzorne¬ ga odbora pravico, odnosno dolž¬ nost imenovati nadzorni odbor. Protipredlogi pa so bili, da mora upravni odbor v teku enega mese¬ ca po odstopu nadzornega odbora sklicati skupščino, ki naj izbere nadzorni odbor, in pa da si uprav¬ ni odbor izbere dva neopredeljena poklicna preglednika računov (Chartered accountants). Pri glasovanju je bil sprejet prvi predlog, po katerem si bo v danem primeru upravni odbor sam izbral nadzorstvo. To pravilo je po svoji nelogiki prav gotovo edin¬ stveno. Povsem se je pri debati spregledalo dejstvo, da dolžnost nadzornega odbora ni omejena sa¬ mo na pregledovanje blagajniških knjig, nego obsega večji delokrog: paziti mora da se klub upravlja po klubskih pravilih in v smislu navodil skupščine. Naj se ozrem še na volitve no¬ vega odbora. Tudi te so bile iz¬ vršene na svojevoljen način. Svo- jevrstnost načina se kaže v rezul¬ tatu volitev, tako karakteristične¬ mu za sistem, radi katerega smo poiskali svobodo izven domovine. Z 98% večino je bila izvoljena li¬ sta, predlagana po dosedanjem od¬ boru. Način volitev je tako avto¬ ritaren, da bi za vsako nadaljne razpravljanje o njem bilo škoda časa in prostora, želeti bi bilo le da, se ne bi nikoli več ponovil pod imenom volitve. Samo mali primer: Po kakšni logiki lahko Upravni odbor sam odredi, da mo¬ ra novi odbor kandidirati najmanj 15 članov. Kaj ni pravica skupš¬ čine, da sprejema take odločitve? Novoizvoljeni odbor prav goto¬ vo stoji na razpotju in upajmo le, da bo ubral pravo pot in vodil klubske zadeve tako, da bodo pravila kluba zopet po- stalu temelj klubovega ob¬ stoja, da bo dobrohotno upošteval mnenje vsakega poedinega člana, kot dobronamerno, da ne bo umetno ustvarjal med članstvom skupine z imenom “naši” in ”vaši”, da ne bo sam sebe istovetil s SKM, da bo skušal v okviru SKM us¬ tvariti ozračje sožitja in ne razdora, da se bo dosledno izogibal kak¬ ršnekoli strankarske opredel¬ jenosti in dejavnosti, da se bo zavedal: Slovenci niso samo oni, ki imajo članske izkaznice SKM, da bo skušal utrditi, ne pa ru¬ šiti ostale slovenske organi¬ zacije, da bo skromen pri slavopojkah samemu sebi, da se bo pri načrtih svojega de¬ la držal realnosti, da bo štedil pri nepotrebnih iz¬ datkih in bolj širokogruden pri dejanski pomoči potreb¬ nim rojakom. da se bo pri vsem svojem delo¬ vanju vedno držal načela is¬ krenosti, možatosti in odkri¬ tega poštenja, da bo prihodnjo skupščino orga¬ niziral tako, da bo lahko res pokazala izraz volje večine članstva kluba. O.F. MELBOURNE. ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 11 VPRAŠUJEJO DEKLETA, FOTOGRAFIRANA V SYDNEYSKEM SLOVENSKEM DOMU. SEDIJO (Z LEVE NA DESNO): ANGELA ŠTEMBERGER, NADA BAŠA, SLAVA VALENČIČ, PAVLA VALENČIČ. STOJIJO (Z LEVE NA DESNO): MARIJA ŠIFLER, PAVLINA STRLE ZORA-ANTONIJA PRIMC, ROZALIJA MILAVEC, AN¬ GELA URH. V GORNJEM DESNEM KOTU JE SLIKA V OLJU, KI PREDSTA¬ VLJA MATER IN DETE, DELO NAŠEGA UMETNIKA STANIS¬ LAVA RAPOTCA. KAJ PA VI? • ALI PODIRATE NAŠ TISK, KI NAS V TUJINI DRUŽI, OBVEŠČA, MEDSEBOJNO SPOZNA¬ VA IN RAZ VESELU JE? • ALI STE NAROČNIK, PLAČNIK ALI SAMO— BRALEC? • ALI STE ŽE PRIPOROČILI “ŽAR” PRI PRIJATELJIH, KI SO RAZTRESENI PO GOZDOVIH IN PLANINAH TER SAMOTNIH FARMAH? • ALI BOSTE POSLALI ŽE DANES NASLOVE ROJAKOV, KI BI HOTELI ČITATI ŽAR, PA ZANJ ŠE NIKOLI SLIŠALI NISO? • ALI BOSTE NAPISALI PISMO, DOPIS ALI ČLANEK ZA ŽAR? POMAGAJTE ŽARU, DA BO TUDI ON LAHKO POMAGAL VAM. KAKO LEPA ZAHVALA IN ODGOVOR BO ZA UREDNIŠTVO IN UPRAVO, ČE BOSTE OD¬ GOVORILI NA .GORNJA VPRAŠANJA S KRATKIM IN ISKRENIM — “DA”! -^o^vz****/ vsssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss. \ \ NAJUGODNEJŠE PLAČILNE POGOJE VAM NUDI $ ' «WWVWWWWWWWWWWMWWWWWWWW\/V\AA/\/»' KARL BEZJAK 60 BERESFORD RD., STRATHFIELD ^ | ŠTEDITE £££ PRI NAKUPU TELEVIZIJSKIH APARA- § 5 ^ ^ TOV, RADIOGRAMOV, ELEKTRIČNIH HLADILNIKOV, PRA- ^ | LNIH IN PISALNIH STROJEV, ČISTILCEV ZA PODE IN Š 6 PREPROGE. KLAVIRJEV. HARMONIK TTD J § PREPROGE, KLAVIRJEV, HARMONIK ITD. $ § $ KRATKOROČNO BREZ OBRESTI! ^ | UM 9124 Š s s PAGE 12 RADIO PROGRAMMES FOR NEW AUSTRALIANS THE AUSTRALIAN BROADCASTING COMMISSION PRESENTS THE NEW AUSTRALIAN PROGRAMME: Sundays at 7.45 a.m., 2BL and regionals. Serial: In a Sunburnt Country. Musič by New Australian artists and Question Time. MAKING FRIENDS (for New Australian Women): Mondays to Fridays 10.15 am., 2BL and regionals. ENGLISH FOR NEW AUSTRALIANS: Saturdays 8.15 a.m. and 12.45 p.m. 2BL. 7.00 a.m. — 7.15 a.m: and 7:15 a:m: — 7.30 a.m. Regionals. LET THE A.B.C. HELP YOU TO KNOW AUSTRALIA! VWtAAA/V\AAA/WV\AAAA/WWWU\/WWWWtStA/WVW\A/W ŽAR, JANUART, 1958 STANDARD PAKETI slovenske tvrdke: Dr. •/. KOCE. G. P. O. Box 670, PERTH W. A. Standard paketi tvrdke Dr. J. Koce so najlepse, najboljše in najhitrejse darilo, ki ga morete poslati Vašim dragim doma. Moja tvrdka Vam daje garantirano najboljše blago po zmernih cenah. K vsakemu Standard paketu lahko dodaste 3 pare najboljših Nylon nogavic Dupont po ceni 11/6 za 1 par. st. 21 2 kg kave Santos extra prima 2 kg sladkorja v kockah *4 kg čaja Ceylon % kg popra v zrnju 4h kg.£ 3-5-0 St. 22 1 kg kave Minas la 3 kg sladkorja kristal 14 kg čaja Ceylon 200 gr mila Palmolive 4.45 kg . £ 2-2-0 St. 23 3 kg gave Santos extra prima 3 kg sladkorja v kockah 3 kg riža Zlato Zrno 9 kg . £ 4-15-0 St. 24 1 kg kave Santos extra prima 6 kg sladkorja kristal 2 kg riža Zlato Zrno 9 kg . £ 2-18-0 St. 25 2 kg kave Santos extra prima 2 kg riža Carolina Ardizzone 4 kg sladkorja kristal V 2 kg rozin % kg popra v zrnju % kg čaja Ceylon 9 kg.£ 4-6-0 St. 26 3 kg kave Minas la 10 kg sladkorja kristal % kg popra v zrnju Ya kg čaja Ceylon 13£ kg.£ 5-8-0 St. 27 1 kg kave Minas la 10 kg sladkorja kristal 2 kg riža Zlato Zrno 34 kg popra v zrnju ^4 kg čaja Ceylon . 13£ kg.£ 4-4-0 St. 28 2 kg kave Santos extra prima 8 kg sladkorja kristal 7 kg riža Carolina Ardizzone 1 kg rozin 18 kg.5-12-0 St. 29 3 kg kave Santos extra prima 10 kg sladkorja kristal 214 kg (5 Ibs) svinjske masti 2 kg olja olivnega y 2 kg rozin % kg popra v zrnju 18 kg . £ 7-10-0 St. 30 1 kg kave Santos extra prima 8 kg sladkorja kristal 2*4 kg (5 lbs.) svinjske masti 5 kg riža Zlato Zrno 1 kg olja olivnega y 2 kg čokolade .150 gr popra v zrnju .200 gr čaja Ceylon 18.10 kg . £ 6.4.0 St. 31 1 kg kave Santos extra prima 10 kg sladkorja kristal 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg kele moke 00 1 kg olje olivno 2% kg (5 lbs) svinjske masti V 2 kg rozin 100 gr popra v zrnju 100 gr čaja Ceylon 100 gr cimeta v prahu 2 kom vanilije 25.10 kg.£ 6-16-0 St. 32 2 kg kave Santos extra prim« 10 kg sladkorja kristal 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg bele moke 00 2*4 kg (5 lbs) svinjske masti 1 kg rozin V 2 kg čokolade švicarske V 2 kg čaja Ceylon *4 kg popra v zrnju y 2 kg mila Palmolive % kakao holandski 25 kg. ,...£8.12.0 st. 33 3 kg kave Santos extra prima 5 kg sladkorja kristal 5 kg riža Carolina Ardizzone i0 kg bele moke 00 1 kg rozin *4 kg čokolade švicarske 200 gr popra v zrnju 200 gr čaja Ceylon 100 gr cimeta 200 gr Palmolive 25.20 kg . £ 7-14-0 St. 34 1 kg kave Minas la 5 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 1 kg rozin 10 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg spagetti la 1 kg olja olivnega 1 kg mila za pranje kg mila Palmolive ^ kg popra v zrnju % kg čaja Ceylon 35 kg . £ 7-17-0 St. 36 2 kg kave Santos extra prima 7 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 8 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg. spagetti la 1 kg rozin y 2 kg čaja Ceylon y 2 kg čokolade y 2 kg kakao holandski y± kg popra v zrnju 100 gr cimeta v prahu 200 gr mila Palmolive 5 kom vanilije 35.10 kg . £ 9-7-0 St. 37 2 kg kave Santos extra prima 10 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 10 kg spagetti la 5 kg riža Zlato Zrno 1 kg rozin 1 kg mila za pranje 500 gr čokolade svincarske 200 gr čaja Ceylon 200 gr mila Palmolive 100 gr popra v zrnju 45 kg .£ 10-19-0 St. 38 3 kg kave Santos extra prima 10 kg sladkorja kristal 15 kg bele moke 00 5 kg spagetti la 5 kg riža Zlato Zrno 2 kg pšeničnega zdroba 3 kg olje olivno 1 kg rozin y 2 kg mila Palmolive ^4 kg čaja Ceylon % kg popra v zrnju 45 kg.£ 11-12-0 St. 39 45 kg bele moke 00 10 kg sladkorja kristal 17 kg svinjske masti 3 kg kave Santos extra prima 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg spagetti la 1 kg rozin V 2 kg čokolade švicarske 200 gr čaja Ceylon 200 gr popra v zrnju 100 gr cimeta v prahu 87 kg ..., . £ 15-7-0 St. 40 5 kg polenovke (orig. norveški Sstockfish) 10 kg sladkorja kristal 10 kg bele moke 00 5 kg riža Zlato Zrno 5 kg spagetti la 2 kg kave Santos extra prima 2 kg holandskega sira (cel hlebec) 1 kg rozin 2 kg mila za pranje y 2 kg mila Palmolive */4 kg čaja Ceylon *4 kg popra v zrnju 43 kg . £ 12-2-0 St. 41 Paket špecerijskega koloni- jalnega blaga 3 kg kave Santos extra prima 1 kg čokolade švicarske 1 kg kakao holandski *4 kg čaja Ceylon *4 kg popra v zrnju ^4 kg cimeta 2 kg holand. sira (cel hlebec) 2 kg mila za pranje 1 kg rozin y 2 kg čokolade švicarske y 2 kg kakao holandski y 2 kg čaja Ceylon *4 kg popra v zrnju 200 gr mila Palmolive 73.95 kg.£ 13-2-0 st. 43 45 kg bele moke 00 17 kg svinjske masti 62 kg . £ 9-12-0 St. 44 90 kg (2 vreči) bele moke 00 .. # 8 - 8-0 st. 45 17 kg svinjske masti .... £5-0-0 St. 46 45 kg (1 vreča) bele moke . £ 4-4-0 st. 47 3 pare Nylon Dupont la, 60/15 Den. £1-15-0 z vključeno poštnino. St. 48 4 h kg pomoronc la £ 2-0-0 st. 49 9 kg svežih pomoranc la 1 kg Ananas v konzervi (kot sveže) 10 kg. £ 4-8-0 St. 50 Paket z okrepcevalno hrano za dojenčke, otroke, stare in bolehne ljudi. *4 kg Ovomaltine % kg “MILO” Nestle *4 kg Fosfatne moke “Falieres” % kg mlečne moke Nestle 14 oz kond. polnomastnega mleka 100 gr mesnega ekstrakta “Cirio” 21/2 kg . £2-14-0 St. 51 Londonski Tekstilni paket A. 3 m originalnega angleškega volne¬ nega blaga za moško obleko s kom¬ pletno podlogo . £12-0-0 St. 52 Londonski Tekstilni paket B. 3 m originalnega angleškega volne« nega stofa za zensko obleko, 6 m poplina, 6 m flanele in 1 par Nylon Dupont nogavic la .. £ 14-0-0 St. 53 Steyr-Puch kolo (“Tourenad”) kom¬ pletno, to je z vzoncem, torbico z orodjem, sesalko (pumpo), dinamo- svetilko, “očesom” prtljažnikom in ključavnico . £19-0-0 St. 54 a) 3 kg kaveMocca . £3-19-0 b) 3 kg kave Santos fancy £3-10-0 c) 3 kg kave Santos prima £3-4-0 d) 3 kg kave Santos, navadne . £2-18-0 e) kg kave Minas . £2-14-0 St. 55 3 kg kave Mocca y 2 kg čaja Ceylon *4 kg črnega popra v zrnju 31 kg . £ 4-18-0 St. 56 3 kg kave Santos extra prima 3 pari Nylon Dupont nogavic la 3.10 kg . £ 5.12.0 st. 57 3 kg kave Minas prima 10 kg sladkorja kristal 13 kg . £ 4.12.0 St. .58 3 kg kave Santos extra prima 5 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg špageti “Napolitano” 5 kg sladkorja kristal 18 kg . 6-12-0 st. 59 3 kg kave Santos Fancy 5 kg riža Carolina Ardizzone y 2 kg čaja Ceylon % kg popra v xrnju 81 kg . £ 5-12-0 St. 60 3 kg kave Santos extra prima 3 kg riža Carolina Ardizzone 3 kg špageti Fedelini 3 kg bele moke (00) najboljše 3 kg sladkorja kristal 3 svinjske masti 18 kg.£ 6-6-0 St. 61 3 kg kave Santos extra prima 1 kg čokolade, švicarske 5 kg sladjorja v kockah 9 kg . £6-0-0 St. 62 100 lbs (v dvojni vreči) bele moke (00) najboljše 3 kg kave Santos extra prima 5 kg riža Carolina Ardizzone 10 kg sladkorja kristal 63 kg . £ 10-0-0 St. 63 10 kg bele moke (00) najboljše 10 kg sladkorja kristal 10 kg špageti “Napolitano” 10 lbs svinjske masti 5 kg riža Carolina Ardizzone 2 kg kave Santos extra prima 1 kg mila za pranje 1 kg toalet, mila Palmolive 44 kg . £10-.L4-o St. 64 5 kg polenovke (orig. norveške' 2 kg olivnega olja 3 kg kave Santos extra prima 2 kg sladkorja v kockah */4 kg popra v zrnu y 2 kg cimeta y 2 kg čaja Ceylon 1 kg čokolade, švicarske 1 kg mleka v prahu 2 kg mila za pranje 2 kg riža Zlato Zrno 5 kg kom vanilije 19 kg.£ 11-14-0 St. 65 3 kg kave Minas prima 5 kg riža Carolina Ardizzone 5 kg sladkorja kristal 5 kg sladkorja v kockah 2 kg mila za pranje 3 kg špageti Fedelini 1 kg cokodale švicarske y 2 kg popra v prahu y 2 kg čaja Ceylon 24.75 kg.£ 8-14-0 St. 66 3 kg kave Santos extra prima 10 kg sladkorja kristal 10 kg riža Zlato Zrno 1 kg rozin y 2 kg popra v zrnju 1 kg mlečne čokolade švicarske 2 kg olivnega olja 10 kom vanilije 27.50 .£ 10-15-0 Po najnovejsih predpisih mora vsak prejemnik paketa plačati takoimeno- vano "Koletarno takso”, ki znaša 220 dinarjev, kar bo doma tudi za najmanjši paket vsak rad plačal. Z ozirom na tako majhno takso, smo mišljenja, da ni treba se posebej pošiljati denar za nje plačilo. Ce pa kdo le zeli, smo mu tudi v tem pogledu pripravljeni ustreči. MR R OLIP ZASTOPNIK: 44 VICTORIA ST., POTTS PT., SYDNEY, N.S.W. PISMA “ŽARU” VSI IMATE PRAV Niti sam niti kdo drugi me ni klical, da bi Vam meril krvni pri¬ tisk radi Vaših toplih voščil, ki sem jih čital v zdnji številki ŽA¬ RA. Vendar ker sem Slovenec in še fant povrhu, imam tudi sam pravico v kampanji za pobijanje ženske domišljije. Koliko Vam bo¬ do koristile moje vrste, ne vem, vendar eno je gotovo: ŽAR se ne bo smejal s svojimi belimi lisami, kakor je to bilo v zadnji številki. V naslednjih vrsticah bi želel ko¬ mentirati nekatere zanimive dopi¬ se. Ga Miladinovičeva, kolikor časa že čitam MISLI in ŽAR, vedno najdem Vaše lepe misli na papir¬ ju. Ostala ste Slovenka, čeprav imate vse pogoje za odtujitev. Šla ste v Sydney, da si ogledate Slo¬ venski dom. Poleg presenečenja pa ste naletela tudi na razoča¬ ranja. Zdi se pa, da ste slišali ki niso slovenskega, temveč italijanskega porekla... Ga. Mila¬ dinovič, povem Vam, da se je tre¬ ba mnogokrat narediti gluhega, zakaj mnogi fantje so prišli iz gmajne v bush; niti doma niti tu¬ kaj niso slišali za bon-ton. Kjer imamo moški priliko se zaposliti, tam niso doma lepi izrazi. Povem vam tudi, da če bi Avstralcu pre_ povedali izgovarjati nekaj besed, verjetno sploh ne bi znal več go¬ voriti. Kar se tiče naših južnih PISMA “ŽARU” bratov pa kar smelo dalje, zakaj slabši od njih nikakor nismo. Tudi z Vami, g. BABAVABA bi se rad nekoliko pomenil. Tudi Vaše pismo me je zanimalo, čep¬ rav je bilo preostro Niste prav za prav nič slabega povedali, le da bi se drugič tudi podpisali, zakaj prav lahko se zgodi zmešnjava; nas Babavab je namreč več. Če se se motim, Vam to ime tudi dobro pristoja. G. Podgoršek, tudi Vaš dopis sem prečital. Zdel se mi je kot glas vnebovpijočega v puščavi ali pa kot: “Mama, sosedov Janez mi je pa kamen vrgel — uuu...” Za dekleti pač fantje ne smemo teka¬ ti kot koza za soljo. Poleg tega tudi ne smemo pozabiti, da niso naša dekleta postavila glavo na kocko, ko so prestopala mejo. Ni¬ majo namena, da bi se pustila os¬ rečevati po nas fantih, še na do¬ mači postelji so sanjale o druga¬ čnih ciljih... Z običaji, s katerimi smo fantje strašili po vaških gostilnah, si tu¬ kaj pač ne bomo mogli več poma¬ gati. Če pa le nikakor ne bo uspe¬ ha s Slovenko, bo treba poizku¬ siti z Avstralkami, saj so tudi one lepe, le njenim željam se je treba prilagoditi pa pot do uspe¬ ha morda ne bo dolga. MIRKO BRENČIČ Mt. ISA, Qld. /ssssssssssssssssssssssssssssssssssssss/sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss/ssssssss. SLOVENSKE PLOŠČE PO £ 2-2-0 NABAVITE JIH LAHKO PRI “ŽARU”, ČE POŠLJETE POLOŽNICO ALI ČEK PISMA “ŽARU” Cenjeni, pregovor pravi: “Bolje kasno kot nikoli!” Kar nič se ne poču¬ tim v zadregi, kateri obeh listov na naročim: oba sta mi draga, oba sta nam potrebna na tem kontinentu. Le z združenimi moč¬ mi bomo lahko vzdrževali slovens¬ ki tisk v tujini. Želel bi čitati v ŽARU več novic iz domovine. Ob tej priložnosti bi pa tudi rad povedal nekaj glede Zedinjenja. Bil sem povabljen na proslavo is¬ tega v Melbournu. Vendar me je vznemirilo dejstvo, da na povabi¬ lu ni bilo slovenskega besedila. Ubogi mali slovenski narod! Ved¬ no so nas pehali z vseh strani. Postavimo se po robu in bodimo prijatelji vsem onim, ki so naši is¬ kreni prijatelji. Samo na enako¬ pravnosti bomo dosegli lepo sožit¬ je z brati Srbi in Hrvati. Oprostite slabi slovenščini, ker nisem nikoli obiskoval slovenskih šol. Bog Vas živi! PAVEL RUPNIK Port Melbourne, Vic. Spoštovani, Oprostite nama ako nisva po¬ ravnala naročnine za ŽAR takoj. PISMA “ŽARU” Zaposlena sva bila kar se da. Is¬ kali in shranjevli smo za hišo in nam je vendarle uspelo priti do nje. Zdi se mi, da je stara okoli 100 let in potrebuje mnogo popra¬ vil; kar je važno je, da je naša. SLOVENSKI PAR ADELAIDE. ŽAR je zelo pester. Objavite klofutanje, kdorkoli in kadarkoli ga kdo napiše; malo zamižite in popravite napake, ker le tako bo¬ ste pridobili naročnike. Na zaved¬ nost Slovencev ne dajte nič, ker te ni ali pa premalo. Štajerci se večkrat ponašajo, da so Nemci, dočim so Primorci Italijani; kje smo potem Slovenci? SLOVENEC IZ MT. ISA, QLD. Dragi Slovenci, večkrat sem že bral v ŽARU, da isti ne bo grel, če ne bo vsakdo storil svoje dolžnosti. Tudi jaz posegam v žep, ker sem eden onih, ki mislijo, da bi bilo škoda, če bi ŽAR prenehal greti. ALOJZ MAHER Cairns, Vic. ssssss/sssssssssssssssssss/sssss/sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssss/ssssssssssssssssss “Kakor znano, je naš veliki cesar Napoleon v novembru 1806 za¬ sedel Berlin,” je začel pripovedovati sivolasi colonel Garsault. “Tam se pa nismo ustavili, temveč smo podili sovražnika noter v Vzhodno Prusijo in se z njim pri Jilavi hudo spopadli. Srdito so se v nas za¬ letavali pruski in ruski jezdeci in kar na lepem me je ruski konj treščil ob tla. Ko sem se osvetil, sem ležal v lazaretu. No, okreval se kmalu. Potem so me poslali v Berlin ter me dodelili ondotni ko¬ mandi. Postal sem kurir in veselo jezdaril po deželi. STRAN A 1. PETELINČKA BOM VPRA¬ ŠAL 2. ŠUŠTAR NEČEM BIT’ 3. SO PTIČICE ZBRANE 4. LJUBA SI POMLAD ZELENA STRAN B 1. PRI FARNI CERKVICI 2. PLENIČKE JE PRALA 3. MOJA KOSA JE KRIŽAVNA 4. PO TEMNEM GOZDU LOVEC HODI Po 13/3 so naslednje plošče A. JANEZ IN MICKA (Bojan Plahuta) B. Od Sušaka pa do Lipe A. SRČEK DELA TIKA-TAKA B. Cest si bon (R. Velič in Ivo Robič) A. MLADI ALPINISTI (Slov. polka — Bojan Plahuta in. Franci Goričan) B. Sve ptičice iz gore PODPIRAJMO SLOVENSKI TISK! Nekega dne sem dobil nalog, naj ponesem važno pismo h coio- nelu Gribeauvalu, komandantu mesta Sagan v Šleziji. Pot bo trajala kakih pet dni, so mi rekli. Prenočil sem med drugim v Kottbusu. Ko sem hotel navsezgodaj odjezditi, pristopi major Rougeron, mestni po¬ veljnik Kottbusa: “Baron Hochvvitz, ki ima grad v bližini, me vabi na obisk. Bil sem že večkrat njegov gost. Sijajen družabnik, vam rečem! Govori francoski! Zdelo se vam bo, da ste v Parizu. Pridite z me¬ noj!” “Pa moje kurirsko pismo?” — me je zaskrbelo. ”En dan prej ali slej — s colonelom Gribeauvalom sva dobra prijatelja, napišem mu par vrstic in nič ne bo godrnjal.” Dal sem se pregovoriti: “čez pol ure bom pripravljen.” ”Tres bien,” je dejal in odšel. Pismo me je motilo. Bilo je nekoliko obsežno. Mar ga naj vza¬ mem s seboj na obisk? Kako nerodno! Ali bi ga komu izročil v vars¬ tvo? Ne! Nikakor ni treba, da kdorkoli voha po moji kurirski malhi. To je slab kurir, ki pusti zaupano mu pošto v tujih rokah. Oziral se se po sobi, kar mi šine v glavo misel. Stopil sem k postelji, odgrnil rjuho in skrbno vtaknil pismo v slamnjačo. Nato sem posteljo po pravilih zopet pospravil. Ko pridem v vežo, priteče birt Schnabelhold in se prikloni: “Monsieur, kako ste spali, če smem vprašati?” "Hvala! Ostanem še eno noč,” sem mrmral in mu stisnil v roko kovanec. “Kottbus seveda ni Berlin — se pozna tudi pri posteljah,” sem hudomušno pripomnil. ”0!” se je delal osuplega. "Torej niste čisto zadovoljni z menoj in mojo hišo?” PAGE 14 ŽAR, JANUARY, l&oo '^'"""'""‘'"""sssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssjsssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssssS 'SSSSSSSS*SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSArSS*fSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS/yySSSSSSSSSSSSSSSSSS/SSS/SSSSSSSSSSSSSSS , CITRUSOVE Stanislav Frank DARILNE POŠILJKE CITRUS AGENCY Gift Parcel Service 8 Roebuck Street MILE END /ADELAIDE Pošiljamo samo prvorazredno blago. Naše pošiljke so v celoti zavarovane in povrnemo vsak uradno ugotovljeni primanjkljaj. Pošiljke dospejo v roke srečnega obdarovanca v roku 10 do 15 dni. DARILNE POŠILJKE HRANE IN TEHNIČNIH PREDMETOV SO ŠE VEDNO EDINI IN NAJBOLJŠI NAČIN ZA POMOČ SVOJCEM DOMA, MNOGO BOLJŠI KOT POŠILJANJE DENARJA PO BANKAH. Naročila izvršujemo po vodilni tvrdki Vašega zaupanja CITRUS, Import-Export Pošiljamo pakete s hrano po naročilu in standardne pakete kot tudi vse orn vrste tehničnih predmetov vseh svetovnih znamk: radijske in televizijske -i-KS-T, VIR Tomebianca 27 aparate, harmonike, šivalne stroje, pisalne in računske stroje, bicikle in motocikle, lambrette, Puch Rollere, avtomobile, frižidere, štedilnike, plu¬ ge, traktorje, gospodarsko in obrtniško orodje, sploh vse, kar Vaši dragi potrebujejo v gospodinjstvu in gospodarstvu. Za carinske predpise se Vam ni treba brigati, ker je naša skrb, da bo prejemnik dobil pošiljko brez carine. Zahtevajte naše cenike, informacije in NAROČAJTE Money Orders na ime STANISLAV FRANK, ADELAIDE ali pa pri naših MR BRANKO VODOPIVEC, 39 Victoria Rd., AUBURN, vsak dan po 6 p.m, telefon WB 1559, V N.S.W.: MR. J. ČUJEŠ, 170 Canterbury Rd., CANTERBURY, Tel. UW 1720. direktno pri naši AGENCIJI, zastopnikih za VICTORIJO: ' in CITRUS I H r O H T . E X P O R T ▼lanfti Alekundn Coljevttck VI« Torrcbianea 27 • TRIESTE - TRST - Poit Bo* 522 Tili*« IM4T Obl,, ACRUCJTRUS Ako trenutno nimate pri roki našega cenika, lahko naročite po veljav nem ceniku katerekoli tvrdke z darilnimi paketi. PIŠITE nam za cenike, NAROČAJTE pri naši tvrdki, ki posluje po SOLIDNOST BRZINA načelih GARANCIJA — KVALITETA 'SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS/SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSS/SSSSSSS "Zadovoljen, pač, pač! Samo — če je Berlin prestolnica, mar ni v redu, da ima tudi boljše postelje? Sploh ja — to je pruska za¬ deva. Pomnite: vzel bom tale ključ s seboj, pustite mi sobo čez dan v miru!” Odjezdil sem z majorjem in njegovimi tovariši vred. Pri baronu Hochwitzu smo bili deležni ljubeznivega sprejema. Ni mi bilo žal, da sem pristal na povabilo. Obdajali so nas na gradu s toliko pozorno¬ stjo, da je človek kar pozabil, da živi v zasedeni deželi. čim sem stopil v svojo sobo, sem se napotil k postelji gledat po pismu. Grom in strela! Le kje je pismo? Zmetal sem na tla vso posteljnino. Potem sem kakor nor brskal po slamnjači. Dvignil sem jo na rame in jo odnesel do sredi sobe, kjer sem jo še enkrat preti¬ pal na vse strani — zaman, pisma nikjer! Pripokal sem dol k birtu: “Katerega vraga ste mi pustili v so¬ bo?” “Za Boga milega, oprostite!” je jecljal. ”Ko sem pomislil...” “Kaj mislil, vi nesrečnež?” "Mislil, gospod stotnik — da bi radi malo bolje spali!... Zato se dejal sam pri sebi: bo prav, ako daš gospodu slamnjačo na novo nabasati — veste, da boste mehkeje ležali.” ”Vas je sam hudič nabasal ne vem s čim. Brž povejte, kdo si je dajal opravka z mojo slamnjačo?” Krčmar je poklical postrežnico Greto. Bila je ne več mlado de¬ kle z bolj dobrodušnim nego brihtnim obrazom. “Kaj ste našli v slamnjači?” sem jo trdo prijel. ”Nič,” je dahnila. Tresla se je kakor trs na vodi. "Nič?” sem vzrojil. ”Le trdite mi to še enkrat! Nič, pravi ta ženščina!” "Kakor ste ukazali, gospod,” se je vsa bleda obrnila do Schna- belholda. “Vzela sem staro slamo ven — pobasala noter novo — “No — in kaj potem? Kam ste spravili staro slamo?” sem roh¬ nel. Ugibala je nekoliko, nato je boječe jecljala: “Odnesel jo je Georg, mislim, da na gnoj.” Že me Greta ni več zanimala, marveč sem se lotil hlapca Geor¬ ga. Ta spočetka ni hotel ničesar vedeti, ko sem pa vedno huje gr¬ mel in mu grozil s prekim sodom, se je vdal in prišel z resnico na dan: namesto da bi vrgel slamo na gnoj, jo je rajši prepustil baj¬ tarju Joachimu, ki biva tam za vodo. Major Rougeron mi je dal nekaj jezdecev in kakor bi me veter nesel, sem brzel k Joachimu. Tudi ta se je delal nedolžnega, ali mo¬ ja odločna beseda ga je kmalu pripravila do tega, da se je vrnil spomin. Priznal je, da sta popoldne prišla k njemu dva popotna člo¬ veka prosit vbogajme — prav takrat, ko je Georg pripeljal slamo. V naglem diru smo jo ubrali za njima. Bila je že malodane noč, ko smo ju dohiteli. Korakala sta brezkrbno po cesti. Umljivo, da nista hotela ziniti. Dal sem ju pri priči preiskati. Nič! Naravno, sem dejal, pismo je že prevzel kak zaupnik. A kdo je ta zaupnik in kje tiči? Mladeniča nista hotela ničesar izdati. Se rada bosta govorila, sem se zaklel. Odredil sem, da ju pritirajo pred majorja Rougerona. Ta ju je zaslišaval na dolgo in široko, jaz sem pa stal zraven. Bilo je vse zastonj. Niti tedaj, ko sta slišala, da bo¬ sta ob zori ustreljena.se jima ni hotel jezik razvozljati. Trdila sta venomer, da ničesar ne vesta. Vstopil je vojak ter javil, da sitnari krčmar Schnabelhold že celo uro na pragu hiše. šel sem ven. čim me Schnabelhold zagleda, se izvije straži in steče k meni: “Gospod, gospod — čujte! A brez za¬ mere prosim! Veste — Greta, tista neumna, trapasta Greta... da m takoj zinila, gos neumna! Veste, da mojega ukaza niti ni izvršila? Lena, kakor je od rojstva, je šla ter meni nič tebi nič zamenjala Vašo slamnjačo za ono iz sosedne sobe.” Kakor Elija v nebesa sem švignil v krčmo, si dal odkleniti dru¬ go sobo ter skočil k postelji. S tresočo roko sem ril po trebuhu slamnjače — o mili Bog v svetih nebesih, kaj sem mahoma privle¬ kel ven? Zares, bilo je kurirsko pismo! ŽAR, JANUARY, 1958 PAGE 15 KITAJSKI ZID, ki je dolg 1500 milj je gradila tretjina podlož¬ nikov kitajskega cesarja Sih Hvang Tia dvesto let pred Kristosom. Zid je služil kot obramba pred divjimi Tartarji. Cesar Sih Hvan Tai je bil nasprotnik knjig. Ukazal je uničici vse knjižnice. Vse one pa, ki so ljubili knjige, je poslal na prisilno delo-gradit zid. Oni, ki so bili slabotni, so nadzorniki dali pobiti. Telesa so po¬ metali v temelje, na katerih so potem gradili zid. Pri tleh je bil zid širok 25 čevljev, na vrhu pa 15 čevljev. Vi¬ sok je bil zid od 15 do 30 čevljev. Na vsakih dvesto korakov, pone¬ kod tudi na vsakih 100 korakov so sezidali utrjen stolp. Veliko delo človeških rok imenujejo tudi “najdaljše pokopališče na svetu.” TERMOPILE, kamenita soteska, vrata v Atene in južno Grčijo so bile priča špartanski hrabrosti v avgustu 480. leta pred Kristusom. Napadalec je bil mogočen perzijski kralj Kserks, ki je hotel osvojiti Grčijo z velikoštevilno vojsko in mornarico. Termopile je branil špartanski general Leonida z deset tisoči borci. Čez 4000 Špartancev je hrabro padlo, ostali so se umaknili le po zaslugi hrabrega Leonida in 300 njegovih bojevnikov. Dogodek je poznan v zgodovini; kot zagotavlja poročilo, je uspe¬ lo Perzijcem zmagati le zato, ker so našli med Grki izdajalca po imenu Efijalt. Nagrobni kamen pa svari popotnika, da je tam mesto, kjer so junaki umrli za domovino. NEDELJA 2. MARCA: ZABAVA V MACCABEAN HALLU, DARLINGHURST. Avstralski Ironvvorkers Federated Ironvvorkers' Association of Australia ČE STE ČLAN NAŠE UNIJE, BODITE TUDI FINAN¬ ČEN ČLAN. ALI STE ŽE PORAVNALI ČLANARINO BODITE AKTIVNI V UNIJI. POSEČAJTE SESTANKE IN ODLOČAJTE PO DEMOKRATSKO O SVOJIH INTERE¬ SIH. KADARKOLI POTREBUJETE NASVET ALI POMOČ, OBRNITE SE NA UNIJO. FUNKCIONARJI SO VEDNO PRIPRAVLJENI POMAGATI. WEAR YOUR UNION BADGE : Supplies at Branch Office UNIJSKI TOLMAČI VAM BODO TUDI POMAGALI, ČE BOSTE IMELI JEZIKOVNE TEŽKOČE. L. SHORT, zvezni tajnik 188 GEORGE ST., SYDNEY TEL.: BU 4021 CENA MALIH OGLASOV JE 10/- ZA ZAČETNIH 5 VRST. VSAKA NADALJNA VRSTA 1/6. PROSTOR V MALIH OGLASIH JE ODPRT BREZPLAČNO ZA VSE ONE ROJAKE, KI SO BOLNI ALI PA BREZPOSELNI. — ★ — G. VINKO BERCE, doma iz Ljubljane (35 let)! Kdor ve zanj, naj mu, prosimo, javi, da stopi v stik z uredništvom. SOBO Z VSO OSKRBO oddajam v Balmainu. Cena & 5-10-0. Nas¬ lov v uredništvu. NAČRTE ZA HIŠE in ostale zgradbe izdeluje naš rojak iz Trs¬ ta WALTER DE WALDER- STEIN, 121 Queen St., Woollahra 2 BLOKA PRODAJAMO v St. Al- bansu v Grist St. Informacije v sydneyskem uredništvu ali pa v melbournski podružnici: 78 Brid- port, Albert Park, Melbourne. AVSTRALSKI DELAVEC (38 let) želi spoznanja z Evropejko, ki ima smisla za trgovanje. Cilj je poroka. FRED DAVISON, 50 London St., Enmore, NSW. r SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSffS M. FIORELLI PTY. LTD. 106-118 COMMONWEALTH ST., SYDNEY DOSTAVLJA NA DOM ČRNO IN BELO VINO PO 12/6 GAL. NA ZALOGI VSE VRSTE LOKALNIH IN KONTINEN¬ TALNIH LIKERJEV, ŽGANJA, VINA IN PIVA. VSE VRSTE IMPORTIRANIH GROSERIJSKIH IZDEL¬ KOV, SUHIH RIB, OLIV, OLIVNEGA OLJA, POLENTE IN SIRA. PROIZVAJA VSE VRSTE TESTENIN POD ZAŠČITNIM IMENOM “VETTA”. POKLIČITE: BA 4243 SOBO S KUHINJO ODDAMO V ANNANDALE, SYDNEY, NASLOV V UREDNIŠTVU. KAMENŠEK BORIS iz Kočev¬ ja, star 27 let! Kdo ga pozna in kdo ve njegov naslov, naj mu, prosimo sporoči, da ga išče g. Vladimir VIDIČ iz Sydneya, c/o “ŽAR”. POŠTO V SLOVENSKEM DO¬ MU (Sydney) naj dvignejo slede¬ či: G. g. F. Koštrin, F. Omers, J. Vengust in gdčne: Štefi žudič, Ivanka Valentin, Lidija in Nada Simčič, Julija Bergant. TEL.: LA 6672 JOŽEF MOŽINA DAMSKI IN MOŠKI KROJAČ 39 JOHN ST., WINDSOR, MELBOURNE KVALITETA IN ZMERNE CENE MELBOURNSKI NOGOMET Jugoslovanski nogometni klub v Melbournu JUST je zmagovito sto¬ pil v novo leto svojega obstoja na vrhu lestvice, katero sestavlja 12 klubov nanovo ustanovljene Vic- torian State Soccer League. Za novega predsednika je bil izbran pokrovitelj in mecen kluba g. Ivan Kukec. G. Vinko Ogorelec, dosedanji marljivi blagajnik, je dobil bolj mirno in prominentno mesto predsednika nadzornega od¬ bora. Prav tako je v odboru ostal še vedno naš rojak g. Ivo Uršič. JUST si je v preteklem letu tretjič in za stalno priboril pokal, tako da se letošnje tekme vrše za drugi na novo poklonjeni pokal. Program tekem je sledeč: 24/1/58 JUST: Slavia 31/1/58 JUST: George Cross 14/2/58 JUST: Polonia 28/2/58 in 7/3/58 bodo polfinal¬ na in finalna tekma, v katerih bo JUST igral, sveda le če bo prd- hodno zmagal v predtekmah. Vse tekme se bodo vršile na Show Grounds ob 8h zvečer pri umetni razvetljevi. PAGE 16 ŽAR, JANUARY, 1958