Štev. 4. Y Ljubljani, aprila 1901. Letnik IV. Vsebina: Fr. Rojina: Praktična navodila za april. — A. Žnideršič: Izdelovanje umetnega satja. A — Likozar: Prezimovanje čebel v letošnji zimi. — J N. Babnik : Čebelar v spomladi. — Kurbus: Zakaj vidimo toliko praznih čebelnjakov. — Dopisi. — Raznoterosti. — Vprašanja in odgovori. — Letošnji novi udje. — Listnica uredništva. Grlasilo „Slovenskega čebelarskega društva" za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko s sedežem y Ljubljani. Urejuje Frančišek Rojina. Izhaja po enkrat na mesec in se pošilja ndom brezplačno. Praktična navodila za april. (Fr. Rojina.) Letošnja zima je bila čebelam zelo nevarna in le najprevidnejši čebelarji so prezimili svoje čebele brez izdatnih izgub. Če se sliši o čebelarju, da jih izgubi 40 plemenjakov, je to prava nesreča, in kolikor jih je palo po vsej deželi, so bili vredni tisoče in tisoče, kateri tisoči bi se čez leto lahko podvojili ali potrojili. Škoda jih je! Pa zdaj še ni konec umiranja plemenjakov, in april zahteva še veliko žrtev, celo tja do češnje, a tudi pozneje se izteče še marsikak slabič, ker nima ljudstva, da bi porabilo bogato pašo. Tak opešan panj še hrane, ki mu jo čebelar poklade, ne more vzeti, ali pa samo prav malo, kot bolnik na smrtni postelji, zato mu tudi ni drugače pomoči, kot ga prestaviti na mesto močnega, in močnega na njegovo mesto. Seveda se na ta način dobremu panju močno „pušča", a mora biti, če se hoče tako zelo oslabljen panj ohraniti! Največkrat je vendar bolje, ako se slabič kasira. Sicer bi pa vseh teh sitnosti treba ne bilo, ako bi se ravnalo po nasvetih lanskega „Čebelarja" in prejšnjih, kako čebele vzimiti. Kdor ima močne panje, ki so še zdaj z medom obilno preskrbljeni, naj poskusi s špekulativnim pitanjem. Predno pa o tem kaj več, naj omenimo, da se špekulativno pitanje večkrat primerja dvoreznemu meču, katerega je treba z vso previdnostjo rabiti, in za začetnike sploh ni. Gerstung je razposlal -+♦8 42 začetkom predlanskega leta priznanim čebelarskim prvakom po vseh nemških krajinah sledeča vprašanja: a) ali pospešuje špekulativno pitanje dobavo medu, b) kakšni kraji in kakšni panjovi so zato priporočljivi, c) kaj naj se pita, d) kdaj naj se začne pitati, e) na katere nevarnosti in neprilike se je pri tem ozirati, f) kakšni razlogi so proti temu načinu pitanja? Izmed obilno odgovorov priobčil je potem 15 doslovnih pisem raznih slovečih mojstrov: n. pr. Schönfeld, Herbart, Bohnenstengel, Klein, Böhm, Elsässer, Herrgen itd., pa čudno, skoraj vsak je druzega mnenja; nekateri priporočajo, drugi zopet odsvetujejo, ali vsaj opisujejo kot nepotrebno delo, zamudo časa in čestokrat zapravljanje medu. Volimo toraj srednjo pot, ki bo za naše razmere najbolj prava in pitaj mo : 1. V krajih, kjer ni spomladanskega resja. V krajih z resjem narava sama najbolj prav in obilno pita, in naj čebelar samo takrat vmes poseže, ako je več dni zaporedoma vreme neugodno. Kjer ni resja, naj bo čebelar vesel, da čebele ne začno prekmalu zalegati ter naj pita za potrebo samo take panje, katerim bi utegnilo zmanjkati, in sicer kot je bilo že omenjeno, v velikih porcijah, kajti če bi hotel v krajih brez zgodnje paše špekulativno pitati, bi zakrmil lahko čebele in še čebelnjak povrh. 2. Kdaj ravno naj začnemo špekulativno pitati, se ne more natanko določiti. Čim preje pričnemo, tem večja je nevarnost, da se nam „špekulacija" ne obnese, zato večina zvedencev priporoča pričeti še-le, kadar prične grozdjiče cvesti, toraj nekako sredi aprila. 3. Kaj naj pitamo? Najboljši je ajdov med in sicer ne izmetan, ampak iztisnjen, ker v tem se nahaja tudi cvetni prah; še boljši pa je stlačen med. Jeseni se namreč celi medeni sati v močni leseni posodi s tolkačem kolikor mogoče na drobno stolčejo, da postane iz medu, voska in cvetnega prahu nekaka kaša, ki se dene v medene posode. Sladkor za špekulativno pitanje ni priporočljiv, ampak samo za pitanje za zimo in v sili. Pač pa priporočajo pitanje z mlekom, posebno Dzierzon, ki ga pita že veliko let. V zadnji lanski številki „Bienenvater-ja" opisal je v nekem članku pitanje z mlekom ter pravi, da sveže mleko prekuha, pusti nekaj časa stati, posname smetano in osladi z medom ali s sladkorjem ter da čebelam mlačno v majhnih porcijah, v lepih dnevih pa postavi plitvo posodo z mlekom ven pred čebelnjak, kjer ga srkajo čebele. 4. Kako naj pitamo? V tem so mnenja raznih čebelarjev tako različna, da bi lahko navel več ducatov „receptov", kako je špekulativno pitati, vendar mi ugaja najbolj navodilo, katero sem slišal v čeb. tečaju na Dunaju, namreč pitati samo kakih 14 dni, in sicer vsak drugi dan. Prvič 2 do 3 žlice, drugič nekoliko več, tretjič zopet več in tako dalje do V8 l (frakel). Ta množina zadostuje pa samo močnim panjem, ki imajo sami dovelj zaloge; slabe pa •a 43 na- sploh ni špekulativno pitati, da ni vedno lakote pri hiši, kajti to množino povžije zalega lahko sproti, in p;orje, če postane slabo vreme! V zibelkah prosi tisoče otrok kruha, a pri hiši je ni skorjice. Nastane prava kitajska lakota, ko pojedo, če je res, kar se včasih bere, stariši svoje otroke; no prav taka je tudi v takem panju, in lahko se naredi za letos križ čezenj, gotovo ne bo rojil, ali pa tja o Kresu, ko bi bilo bolje, da bi ne. — Nekateri priporočajo pitati prvi teden samo dvakrat, drugi trikrat, tretji štirikrat dokler je šesti teden vsak dan pitati; v takem razmerju je pomnoževati tudi med, dokler se ga zadnji teden ne porabi cel kilogram. No, jaz se že ne bom ravnal po tem nasvetu, in vsakemu panju izmetal že na vse zgodaj najmanj 4 kg medu, ker ob dobri paši si čebele same čudovito hitro opomorejo, in bi se reklo v takem času pitati, vodo v morje nositi. Sicer pa po mojem mnenju popolnoma zadostuje pri nas, kjer imamo v maju več kot dovelj paše, samo 14 dni špekulativno pitati. In prav dam Graf-u, ki pravi, da se mu zde čebelarji, ki lazijo vedno s polnim piskrom okoli čebelnjaka, nadležni, kajti čebele se ravnajo same po toku, ki teče od zunaj v panj, in se pri tem dobro razvijajo; pomagati pa jim je v slabem vremenu. Za vsako pitanje naj bo zdaj med zmešan z dobro tretjino mlačne vode. Čebelar naj ve, da potrebujejo čebele v aprilu toliko, kot celo zimo. Zunaj dobe že precej, zato se tudi zelo hitro množe, in koncem meseca, ko je paša vedno boljša in so zadej že čez satje zasedene, bo treba v panjih s premakljivim delom vališče razširiti. To se zgodi na tri načine: od središča ali od unanjih dveh strani, ali samo od ene unanje strani, to je od zadej. Razširjanje od središča naj se prične ob dobri paši. Poleg srednjega sata, na katerem mora biti zalega v sredini sata popolnoma godna, ko mlade čebelice že začno iz celic prihajati, se obesi izdelan sat, in čez 3 ali 4 dni, če paša drži, na drugo stran srednjega sata, zopet drug prazen izdelan sat. Ker pride matica na srednji sat v sredino, kjer je godna zalega ravno izlegla, zopet jajčeca zalegat, zaleže jih ob jednem tudi v sredini obeh novih satov, in kakor se razširjajo dan za dnem krogi zaleženih jajčkov na srednjem satu, v takem razmerju se razširjajo tudi na obeh novih satih. Čez 10 do 14 dni so obesi pred oba unanja sata po jeden prazen sat ali pa tudi lahko samo umetna medstena, ker zdaj jo čebele pri obilni paši prav rade izdelajo. To popisano razširjanje se izvrši najlažje pri gerstun-govcih ali Drory-jevih panjih, ki se odpirajo zgoraj, in se satniki lahko razmaknejo, pri družili naj se pa, da ni treba toliko satov ven jemati, razširja samo od zadej. V navadnih panjih potegujejo čebele satovje kar same, a napravijo navadno veliko čez potrebo trotovega satja, kar za blagor panja ni dobro. Druge posebnosti za ta mesec so že vsakemu čebelarju več ali manj znane, vsaj jih je gosp. Hinko Likar v predlanski številki za april prav natančno opisal. Omeniti bi le še bilo, da je potrebno v tem mesecu skuhati satje, kar se ga je do zdaj nabralo, da se ne zarede vešče v njem. Pri tej priliki priobčimo sliko nove priprave za kuhanje voska, katero je izumil Gerstung. Kadar jo preskusimo, poročali bomo kako se dela ž njo, sedaj je 4 * na potu. Upamo da bo kaj posebnega, ker razni listi zelo hvalijo ta najnovejši topilnik „Simplex", s katerim se topi vosek z vrelo vodo, ne s parom. Kdor ima v zalogi izdelano satovje ali vlite medstene, naj jih ima na prepihu obešene, oziroma naj jih, kjer ima spravljene, vsakih 14 dni ali 3 tedne nekoliko zažveplja, radi vešč. Ivonečno polagamo vsem čebelarjem na srce, da morajo imeti čebele v aprilu hrane v izobilju, ker se ravno zdaj dela temelj za celo leto. -*- Izdelovanje umetnega satja. A Žnideržič. Naprednega in dobičkonosnega čebelarstva si ni danes misliti mogoče brez umetnega satja. Imenovati se more le oni naprednim čebelarjem, kateri ga mnogostransko uporablja. Pravo je tedaj zadel oni dopisnik, ki je imenoval umetno satje „krono naprednega čebelarstva", kajti le to nam omogoči, urediti čebelni stan čebelam ugodno, nam pa dobičkonosno. Zlasti pa je umetno satje za nas Kranjce važnega pomena, ker ne zida nobena pasma trotovega satja v taki meri, kot naša. Ako nimamo v spomladi dovolj gotovih satov za razširjenje plodišča, nam ni pomoči brez umetnega satja. Ako preidejo roji k zidanju trotovega, kako jim bodemo to zabranili brez umetnega satja! Ako se kaže potreba, izločiti iz plemenjaka prestaro satje, ni to drugače izvršljivo, kot nadomestiti ga z umetnim. Skratka: Umetnega satja ne more današnji napredni čebelar nikakor več pogrešati. Umetno satje pa ni samo za to za čebelarstvo važnega pomena, ker si ž njim velikokrat iz zadrege pomagamo, uporabljamo ga tudi zaradi tega, ker se nam ž njim pridelek medu poviša. Znano je, da porabijo čebele 12 kg medu s cvetnim prahom vred, za izdelovanje 1 kg satja; zdi se nam tedaj brez pomena, še posebej naglašati veliko korist Podoba i. umetnega satja. Izdelovanja umetnega satja poprijela se je tudi velika industrija. Znane so nam nemške tvrdke, katere se s tovarniškimi napravami izključno z izdelovanjem tega bavijo, a tudi na Kranjskem izdelujejo nekatere tvrdke precejšno množino umetnega satja na stroje; žalibog se od teh zadnje imenovanih uporabi malo njihove produkcije v deželi, ker gre večinoma v nemške kraje. Na veliko izdeluje se umetno satje s posebnimi valjičnimi stroji, tako, da se s pomakanjem steklene šipe v raztopljen vosek napravijo najprej gladke voščene plošče, v katere vtisnejo kovinasti valjiči celične začetke. Ogromna ta produkcija svedoči nam, v kako veliki meri se uporablja v čebelarstvu umetao satje. Nepošteni izdelovalci, primešujejo pa pristnemu vosku rastlinski in zemeljski vosek, kateri je izdatno cenejši in ga nevešč čebelar od čebelnega voska niti ločiti ne more. Pripeti se tudi, da uporabljajo prodajalci pri izdelovanju umetnega satja vosek iz gnjilobnih panjev, kateri zam6re kupo-valcu zatrovati vse njegove čebele. Razven tega ima pa na valjiče izdelano satje slabost, da se v panju razteza, akoravno se ga v okvir samo za zgornji kraj prilepi, ob straneh in spodaj se ga pa za 1 cm izoži, oziroma skrajša. Vse to govori v prilog, napravljati si umetno satje iz zanesljivega, doma Podoba 2. pridelanega, ali od zanesljivih čebelarjev kupljenega voska. Večina čebelarjev to tudi dela. Čebelar ni s tem samo gotov, da ni v njegovem satju nikake primesi umetnega voska, da je prosto gnjilobnega trova, prihrani si tudi dobiček, katerega bi moral dati prodajalcu umetnega satja. Domače izdelovanje priporočljivo je vže vsled tega, ker je Rietsche-jeva stiskalnica, katero nam kaže slika, povsem pripravna in priročna, in se vsak brez težave takoj nauči umetno satje izdelovati. Rietsche izdeluje te stiskalnice iz galvanično pocinkanega bakra (kufra), v vseh velikostih. Njegovi izdelki so sicer malo dragi, nadkriljujejo vendar do danes vse izdelke družili tvrdk. Pri nas Slovencih se umetno satje skoro nič ne uporablja; zaradi tega podati hočem v naslednjem navodilo, po katerem je v stanu vsak čebelar na Rietschejevo stiskalnico si sam izdelovati umetao satje. -(-»a 46 Vosek raztopi se v primerno velikem navadnem loncu. Da se ne prismodi, prilije se mu 1/i1 vode. Rietsche podaja posebne pečice s špiritno kurjavo, na kateri se greje vosek v 24—28 cm široki in 12 cm visoki emaj-lirani ponvi. Mi pa topimo vosek v čistilniku za med, pri kateremu ni nobene nevarnosti, da bi se vosek prismodil. (Podoba 2.) V lonec, ponev ali čistilnik vstopi se mrežasto sito, katero zabranjuje, da ne zajamemo z voskom nesnage. Izhaja pa se tudi brez tega, ako se pri vsakem zajetju odpihajo pene in nesnaga, katera plava na vrhu. Za zajemanje voska iz lonca služi prilično 9—14 cm široka in 3-5 cm visoka ponvica z držajem. V neposredno bližino lonca, v katerem se topi vosek primakne se srednjeveliko mizo z ravno ploščo, katera nekoliko proti levi sbrani visi. Na Podoba 3. Podoba 4. to razgane se štirikratno zložena, dobro mokra platnena ruta. (Okapljen vosek se raz to prav lahko pobere in zravna s« z njo tudi mizino ploščo, če ni popolnoma ravna.) Pred se na ruto položi se stiskalnico, na levo stran pa krožnik z ločilno tekočino. Ta napravlja se iz y4 litra medu, >/a litra vode in s/4 litra vinskega cveta (špirita), ali pa iz '/*litra medu in 1 navadnega žganja. Pred stiskalnico položi se malo krtačo in okrogel nož. Ko je vse gotovo, privzdigne se za obročkast roč zgornjo polovico stiskalnice in vlije vmes ločilno tekočino. Gornjo polovico znižamo na to tako daleč, da stopi tekočina do roba, na kar jo odlijemo zopet na krožnik. Rietsche priporoča še vrhu tega, razkrtačiti tekočino po stiskalnici, Mi ne delamo tega in ne potrebujemo krtače. S palcem leve roke privzdigne se zgornjo polovico, ostale prste raz-prostri se za poznejši pritisek. Z desno roko zajamemo iz lonca polno ponvico voska ter ga kolikor mogoče hitro vlijemo v stiskalnico in takoj zapremo 47 ga 48 mm 53 B< najbolj veselilo, dobil sem tega nevarnega tatu. — Toliko mi je toraj že jedna prvih številk Vašega lista, katerega hočem vsakomur priporočati, obvarovala velike škode. S pozdravom Ferd. Jurjovič. Z dežele. V neki poučni knjigi, izdani 1. 1899, bral sem skoraj ne-verojetno novost, ja rekel bi — čebelarsko raco — da je nek čebelar s Semeringa v dunajski čebelarski razstavi (kdaj da je bila taista, ni povedano) razstavil nenavadno močno obljuden panj — „z dvema maticama". Ti dve matici sešle ste se večkrat, se poljubkali in živeli druga z drugo v največjem prijateljstvu. Baš tako sta se razšli, ne da bi bilo opaziti med njima najmanjše ljubosumnosti. Ker dotični poročevalec te notice omenja, da je ta novost za čebelarje nekaj izvanrednega, zatoraj jo priobčujem tudi jaz v cenjenem „Čebelarju", ter vprašam Vas, gosp. urednik, ali kacega druzega izkušenega čebelarja, kaj porečete k temu poročilu. France iz Coklarije. Do stavek uredništva: Da se je to že večkrat prigodilo. S Slivnice pri Celju. Gospod Toplak se tedaj nikakor ne more sprijazniti z Gerstungovo umetnostjo. Tudi jaz imam dunajske panje, kateri ponosno stoje poleg Gerstungovih v čebelnjaku ter še nikakor ne spadajo med staro šaro. Vendar dam na vsak način prednost Gestungovim in se dunajski ne bodo več nadomestili, ko bodo doslužili. Zelo ogrel me je pa dr. Dzierzon za svoj panj, kateremu pravi „dvojak" (Zwillingsstock). On pravi v „Bienen-Vater", da, ako hočemo tudi v slabili letinah dovolj medu imeti, moramo zalego zabraniti, posebno takrat, ko bo paša za kacih 5 tednov prenehala. Mrežico med vališčem in mediščem imenuje on mučilnico za čebele, skozi katero lahko tudi vitka matica včasih zleze. Vrhu tega se pa čebele le nerade preselijo v medišče. Da se tedaj zalega laže zabrani, ustvaril si je Dzierzon, veščak v če-beloreji, panj, v katerem nima mrežice in lažje pristopno vališče. Šestnajst ozkih in visokih okvirčkov visi v eni etaži. Srednji štirje naj bi bili v gotovih časih vališče, ostali stranski pa medišče. Tak panj je odločen za bivanje dvojnemu ljudstvu, radi tega bodo čebele dobro prezimile, ker se oboje kerdelo po zimi eno od drugega greje. Trije taki dvojčki eden vrh druzega se postavijo kot paviljon na vrt. Panji se odpirajo od strani, zategadelj bo opravljanje gotovo tudi lažje. Ta na podlagi tolikoletnih izkušenj ustvarjen panj me mika ter ga hočem pri nas poskusiti. Dobim ga te dni direktno od nečaka dr. Dzierzona Lowkovice, kateri mizari in čebelari. Znabiti bo koga zanimalo, če povem, da stane komplet 20 Mark, to je naših 23 K 47 h, brez voznine. Ker ni patentovan, dobil se bo tukaj lahko dosti ceneje, ker imamo spretnega čebelarja in mizarja. Ko bo panj došel, ga gosp. urednik, ako želite, natančneje popišem ter Vam pozneje poročam, kako bom kaj zadovoljen ž njim. Čebelarski pozdrav K u r b u s. Dostavek uredništva: Popis dr. Dzierzonovega dvojaka bomo drage volje priobčili, in tudi klišej podobe tacega pavilončka, kakoršnega je priobčil „Bienen-Vater" v prvi letošnji številki; namreč iz treli dvojakov drug vrh diuzega, Vam bomo preskrbeli. Za sestavo članka Vam priporočamo kot pripomoček Dzierzonovo knjižico „Der Zvvillingsstock". — Mi tega panja sicer ne bomo za splošno upeljavo priporočali, dasiravno ga že zdavnej poznamo, da ni slab, vsaj ga vendar Dzierzon rabi in je stem vse rečeno, a takim čebelarjem, ki se večkrat selijo iz kraja v kraj, in ki ne morejo povsod postavljati čebelnjakov, je priporočljiv. Uzroke, zakaj ga ne bomo splošno priporočevali, naveli bomo po Vašem članku. Prav pa je in umestno, da „Čebelar" za slehernega kaj prinese, toraj tudi za potujočega čebelarja brez čebelnjaka. Sploh bo zanimalo vsacega čebelarja vedeti, v kakih panjih če- belari starosta vseh čebelarjev — slavni dr. Dzierzon. -❖- Raznoterosti. Neverjetno, pa je vendar res, da v Severni Ameriki, na Norveškem in v Eusiji medvedje večkrat poškodujejo telegraf, ki je napeljan skozi gozde, tako trdi Scharwerker v „Feinde des Telegraphen". Konečno pa to ni tako zelo čudno. Znano je, kak sladosnedež je medved, in v vetrovnem času bučečih telegrafskih stebrih gotovo sluti čebele, zato spleza nanje, na-dejaje se medu, katerega čez vse obrajta. Čudno je le, da se ne loti stebrov, ampak razgrize one porcelanaste kepe (izolatorje), okoli katerih je navita žica. No, — dober tek! Zoper opekline so obkladki, namočeni v med in kis, najboljši pripomoček. Stiskalnica za umetno satje se osnaži, če se dene na vročo peč, da se vosek, ki se je drži, staja, potem pa se z žaganjem ali otrobi dobro odrgne in naposled z mehko krtačo okrtači. Kurje oko je — tako pravijo prizadeti — prav nadležna bolečina. Če se dene nanj one rumene smole (propolis), katero rabijo čebele za zama-zanje raznih špranj v panju, izgine kurje oko v 14 dneh za vedno. Pošiljanje matic. Sloveči čebelar Dorlittle priporoča, naj se maticam, katere se pošiljajo po pošti, pridene temveč čebel, timvečja je razdalja. Za tridnevno vožnjo da v juniju in septembru po enajst čebel vsaki matici, v vseh drugih mesecih, v katerih se matice sploh morejo pošiljati, pa po osem. Za daljšo vožnjo rabi večje škatljice in pridene v mesecih junij in september 14 do 20 spremljevalk, v juliju in avgustu pa po 12. Čez morje pa spremljajo vsako matico po 30 do 40 čebel. Velikanski roj. Nekemu čebelarju na Češkem so se vsedli trije prvci skupaj, ki so vagali osem kilogramov. Ta velikanski roj je vsadil v gerstun-govca z enajst okvirji, v katere je dal v vališču samo nekoliko začetkov, v medišče pa že izdelano satje. V šestih dneh je bilo vse vališče izdelano in v malo dneh je mogel iz medišča nad 15 kilogramov zadelanega medu odvzeti. -H>5ä 55 Proti vratnim boleznim se priporoča med in žajbelj. Kupi naj se v lekarni posušenega žajbeljna, ki naj se dene v pol litra vrele vode in pusti to eno uro vreti. Precedi naj se potem to skozi čedno cunjo in doda nekoliko kisa. Ko se tekočina nekoliko oliladi, se naj rabi vsaki dve uri za grgranje. Krotek roj. Neki nemški čebelarski list pripoveduje o nekem roju, ki se je vsedel kar na čebelarja. Vsedel se mu je na klobuk in na mrežico, ki jo je imel na obrazu in velik del se mu je spravil na hrbet. Potem sleče počasi suknjo, odveže mrežico in postavi še klobuk zraven praznega panja in roj se spravi polagoma med satnike. Matica je izletela še trikrat iz panja in vsakokrat se je vsedla čebelarju na glavo. Konečno se je vendar udala in ostala v svojem pravem domu. -*- Vprašanja in odgovori. Vprašanje 3. Prosim v 4. številki „Čebelarja" odgovora na sledeča vprašanja: a) Naslov kake obširne čebelarske knjige (sme biti tudi nemška) z ozirom na Gerstungov panj, b) Se smejo spraviti tudi mali roji v Gerstungov panj, ako se omeji velikost panja na ta način, da se vtakne do okvirčkov deska, katera se odmika nazaj, kadar se vališče razširja? Ali naj se obesijo novi okvirčki, kadar so prejšni popolnoma dodelani, ali že poprej ? c) Čebele imam sedaj v prijateljevem čebelnjaku, 20 minut od svojega, katerega sem ravno dodelal ter vprašam, če smem čebele že zdaj prenesti in jih zopet obložiti z otavo, ako zdaj ne, kdaj pa? d) Kako se spozna panj, če ima dobro ali slabo matico? Odgovor: Ad a) Nujno Vam priporočamo Gerstungovo knjigo „Imkerleben-Imkerlust". To je zlata knjiga, katero naj bi vsak nemščine vešč čebelar bral. Naročite jo pri Gerstungovem bratu : L. Gerstung, Vacha a/d. Werra, Thüringen. Slovenske knjige, z ozirom na racijonelno mero, še nimamo, a upanja je mnogo, da kmalu izide. Ad b) Malih rojev Vam ne svetujemo vsajati v Gerstungovce, a če bi kakemu posebnemu ljubljenčku privoščili tako palačo, pazite, da Vam ne zmrzne. Omejiti ga morate na vsak način, če je majhen, samo na pet okvirjev, če pa se bo dobro obnašal, razširili ga bodete na sedem okvirjev takrat, ko bo dodelaval prvih pet. Jeseni ga podprite s čebelami kasiranih panjev ter skrbite, da bo imel za zimo dovelj hrane. Če bodete tako napravili, storil bo prihodnjo spomlad tudi on svojo dolžnost. Ad c) Ako je obrnjen čebelnjak, v katerem imate čebele sedaj, drugače kot je Vaš novi, jih smete brez skrbi že sedaj preseliti, ker imajo čebele — tako trdijo veščaki — drugo okrožje svojega navadnega letanja na bero. Najbolje bi bilo vsekakor, če počakate rojev, in te prenesete domov, ker roj ostane povsod, izrojence pa, ki bo imel samo mlade čebele, oziroma skoraj samo godno zalego, pa itak ne bo vedel, da je prestavljen. -s-»a 56 B