Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 2. julija 1939, Štev. 27. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano me d tekstom vsaka reč S D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din. Mesec novih meš. Te mesec dobijo mladenci Slovenske Krajine najvekše odlik- kovanje. Šest se jih posveti za dühovnike katoličanske Matere- cerkve, postanejo namestniki Sina božega, — drügi Kristušje, kak je zove sama Cerkev po svojih svetcaj. Od 9. do 30. julija vsako nedelo se jezeri i jezeri bodo zbirali pri oltari novomešnikov, da dobijo od njih blagoslov Je- zušov. Naš narod dobi i da Ma- tericerkvi šest junakov-vojakov, da z zgledom svetosti rešijo za blod greha blodnike, je posve- tijo i dobre vtrdijo v dobrom i njim svetost podignejo. Gdekoli i kakšikoli poseo njim določi Maticerkev, povsod je to njihova prva i Zadnja i je- dina dužnost: posvetiti sebe i njim zav&pane düše nemrtelne. Svet bo kričao na nje: Hodi z nami, ve si človek, kak mi. I oni odgovorijo: Kristuš je svet premagao, moremo gatüdimi. Greh se njim bo vsiljavao: Bodimo prijatelje, ve máš ob- last greh odpüščati! I oni ga zavrnejo: Mamo oblast grehe odpüščavati drügim, sebi pa ne. Vesele drüžbe do je vabile: Ödpočite si od napornoga dela, razveselite se z nami 1 I oni po- vesijo oči: Jezuš je naše veselje. Bogatstvo je bo obkrožalo: nasiplite si z naših kihčov, ne vete, kak te živeli na stara leta 1 I oni se nasmejejoc Siromaštvo je naše bogatstvo. Čast njim bo ponüjala ve- nec sláve: denite si ga na glavo i lepšajte si ga vsaki den! I oni križ obinejo pa küšnejo: vekše časti ne za nas, kak ga z Jezu- šom nositi. To je živlenjska pot dühov- nikova, gdekoli ga te že vodi. Borba je njegov krüh, vsakde- nešnja, silna, nesmilena, nepre- trgana borba za rešitev svoje düše i svojih düš. A poleg borbe se njemi sveti obečani najem: lastna sve- tost i rešene, posvečene düše. Zakaj smo to napisali? Zato, naj denešnjemi pokvarje- nom! sveti jasno Povemo, da krivo sodi dühovnike, gda njim v oči meče: zakaj se brigajo za sirote? zakaj zbirajo mladino? zakaj širijo dobre krščanske liste? zakaj nastopajo ostro proti sov- ražnikom božim? zakaj zovejo vernike k pogostomi sv. prečiš- čavanji? zakaj je vpišüjejo v tretjired, v Marijine drüžbe i razne bratovščine? zakaj glasijo Kristušov čisti navuk, čeravno se zatogavolo zamerijo desno i levo? Odgovor na vsa ta i neš- teta drüga pitanja sveta je: zato delajo to dühovniki, ar lübijo. Ar lübijo düše i te ščejo i te morajo rešiti v sebi i drügih. Prazno i pred Bogom ni- kaj vredno je dühovnikovo pro- svetno delo, če ž njim ne pos- veti sebe i kotrige prosvetnoga drüštva. Sto prosvetnih domov lejko zida i iger prireja, nikaj ne zaleže pred Gospodom Bogom, če düše ne so rasle v njegovoj milosti lübezni. Prazno i pred Bogom ni- kaj vredno je dühovnikovo soci- alno delo na hasek delavcov, siromakov, če se ne potrüdi v düši svojoj i v düši teh razširiti Kristušovo kralestvo lübezni. Prazno i pred Bogom ni- kaj vredno je dühovnikovo kul- turno, znanstveno, umetniško delo vseh vrst, če ne širijo nje- gova dela celoga Kristušovoga düha i če podpira delo tistih, od šterih Kristušov namestnik pravijo, da se ne smejo podpirati. Prazno i pred Bogom ni- kaj vredno je dühovnikovo dü- hovniško delo, če ž njim išče svojo čast i v strahi za to za- metáve i graja tiste, ki so si že Priborili zmago živlenja po du- goletnih borbah te, gda on ko- maj prve stopaje dela na poti živlenja. Zakaj to pišemo? Samo zato, naj jasno, vidimo vsi — smo verniki dobri ali slabi — da je dühovnikova prva i Zadnja i jedina dužnost, naj posvetijo sebe i nas ovčice,'gdekoli i kaj- koli delajo po odločili višje Cer- kvene oblasti. Nas vernikov je sveta duž- nost, da je v tom velikom, naj- svetejšem deli podpiramo zrno- litevjov i sodelovanjom, da zra- stejo i dorastejo Kristušove ja- kosti v njih i po njih v nas. S tem Želemo: Bog blagoslovi naše novomešnike, da svojega poz- vanja veliki namen v popolnosti dosegnejo. (TSJ.) Glasoviti püščavnik pri Gradi. Luteranska vera se je širila v Slovenskoj Krajini 17. stoletja. Katoličanstvo je bilo v tom sto- letji največ po krivdi zemelske gospode, ki je svojim podložni- kom vsilila novo Lutrovo vero, jako zatirano i v nešternih kra- jaj celo zatreto. Ešče drüga ne- sreča je prišla v tom časi na naš kraj. Törki so nesmilene gospodarili, ropali, požigali cer- kve i drügo imanje, klali lüstvo ali ga pa odgnali seov v robstvo. Komaj z 18. stoletjom so prišli za Slovensko Krajino bouši časi. L. 1683. so bili Törki pregnani iz naših krajov. Tak so nasto- pili mirnejši časi. Svetna i cerk- vena oblast sta ponovno lehko skrbele, da je bio vpelani red i pravica. Naša Slovenska Krajina je bila v tom časi pravo misijonsko pole. To se pravi z drügimi rečmi, da je bilo potrebno krš- čansko vero skoro ščista na- novo glasiti — ali bar scela Ob- noviti. Da dobimo pravo sliko verskoga življenja, se zmislimo samo na to, da je 80 let (okoli 1. 1593—1673) večina naših cer- kev i far bila v luteranskih ro- kaj. Katoličanskih dühovnikov je ne bilo — ali so pa ne smeli ostati med svojimi katoličanski- mi verniki. Več kak dva roda sta zrasla brez katoličanske od- goje, ali celo brezi vsakše. Kda so luteranje morali katoličanom nazaj dati tiste cerkve, štere so njim prle vzeli, so katoličanski dühovniki meli težko dužnost, da polutarnjeno lüstvo nazaj pri- pelajo v Kristušovo ovčarnico, ga v veri dobro vtrdijo i skoro talr, kak misijonarje med never - niki, nanovo vsajüvlejo istine svete vere v srca svojih vernikov. Gornjelendavski grofovje Sečiji so največ škode včinoli katoličanskoj Cerkvi v našem kraji, Njihov odvetek je prejšeo 1. 1685. Za njim je gornjelendav- sko veleposestvo dobila Nadaž- dijeva rodbína. Kak da bi šteli Nadaždiji to popraviti, ka so prle Séčiji zakrivali, so Nadaž- diji bili katoličanskoj Cerkvi jako naklonjeni i so tüdi vnogo dob- roga včinoli. Med drügim je Nadaždijeva rodbina pozvala v Gornjo Lendavo glasovitoga püš- čavnika z namenom, da bi se po predgi toga püščavnika i šče bole po zglédi ostroga živlenja povrnolo lüstvo v katoličansko Cerkev. V prvoj polovini 18. stoletja je Nadaždijeva rodbína dala na gospodskom bregi Zvarci v G. Lendavi postaviti javno kapelo, ki te bila posvečena na čast Žalostnoj Materi Boloj. Pri toj kapeli je živo püščavnik. L. 1756. je bio tű püščavnik Auguštin Pranger. Poleg kapele na zahod- no stran je meo svojo hišico, „eremitoriumˮ zvano. Bila je le- sena i s slamov pokrita. Okoli eremitorija je bio ograček. Püš- čavnik je tü prebivao s škofovim dovolenjom. Živo se je na te način, da njemi je Nadaždijeva drüžina davala na tjeden 15 kraj- carov za meso, nekaj vina i dva fünta krüha. V ostalom pa je živo od milodarov i daril. K njemi so poromali verniki tüdi zdelečega, posebno v posti, da so se spovedali i poslüšali nje- gove predge. Tüdi vnogi lüterani so se spreobrnoli. Kapela sama je bila zidana i z deskami pokrita. V njoj je bio eden oltar, štere menza (mi- za) je bila kamenita. Na oltari je stala slika Matere Bole na platno narisana. Vsako leto na den Vseh svécov je bilo pri ka- peli proščenje (anniversarium). Slüžbo je te den vršo domači grački plebanoš. Kak dugo i kelko püščav- nikov je živelo pri toj kapeli, je ne znano. L. 1882. je bila kapela porüšena. O peko iz te razrüšene kapelice so porabili za zid ograje na grajskom dvorišču. Kda je že govor od kapele Žalostne Matere Bože, pri šteroj je živo püščavnik kak varivač, moramo dodati, da je v Gor. Lendavi od grada na jüžno stran stala drüga tüdi javna i zidana kapela na čast Devici Mariji i kraloma sv. Štefani i LadislavL Svetišče je mela Obrnjeno na jüžno stran. To je bilo 1. 1756, ka se je zgodilo s tov kapelov sledkar — ali pa šče mogoče dnes stoji, je pisci teh vrst ne znano, ar so njemi razmere v Gor. Lendavi ne dobro poznane. Zanimiva je ta naša pre- minočnost, ki jo premalo pozna- mo. Čas glasovitoga püščavnika pri Gradi je čas vnogih spre- obrnenj: „ Vesela miseo je nasta- nola, da vsi Slovenje pred 131 lejtaml (1600—1731) razcepanis silov, znova v edno dühovno rod- binsko vdrüient, ednoga srca i edne misli bodejo. Mešnicke so krščanske navuke nevtrüdno v njih srca vsajüvali, z dobrimi pel- dami nje objačüvall tak, da so z veseljom pobirali svojemi nebes- komi Gospodari vnožino snopja nezbrojenlh düš. Tak je po Pri- binom prizadevanji mešnikov na Slovenskom (— Slovenska Kra- jina) dugo kralüvajoče luteranstvo kak Sneg zglnjevalo.* To so reči napisane pred sto letami. K tomi šče dodamo samo eden primer, ki vse to potrdi. Pri Sv. Jürji je bio od 1. 1730—1778. plebanoš Franc Muraj. Po njegovoj goreč- nosti se je spreobrnolo 1349 luteranov; to je skoro pou. fare, ar je jürjenska fara te mela 2992 düši, od toga 2542 katoličana i 450 lüteranov. Sveteo špomin na našo pre- minočnost naj krepi vero našemi lüstvi tüdi v prišestnosti. (Po györskoj cerkv. vizita- ciji iz 1. 1756. i po „Starinajˮ). — iz — Razgled po katoličanskom sveti. Vatikansko mesto. Sv. Oča je 4. junija proglaso dekret „Tuto", s šterim se končava pravda za čast blaženega časti- toga Justina de Jacobis, prvoga apoštolskoga vikara v Abesiniji i se potrjüjeta dve čüdi, ki sta se zgodile na priprosto blažene Marije Peiletier, ustanovitelice zavoda redovnic Dobroga Pastira Abesinija. 8. junija je v Addis Abebi mons. Castellani, apoštolski vikar za Vzhodno Afriko blagoslovo temelni kamen nove cerkvi. Cerkev bo zgrajena s pomočjov lüdskoga nabiranja, k šteromi so dosta pripomogli tamošnji vojaki. Po blagoslovitvi se je razvila Veličastna telovska procesija, štere se je vdeležilo vnogo lüstva. 20.000 žosistov bo šlo letos v jeseni septembra me- seca v Rim iskat navdüšenje i blagoslov za svoje delo. Prišli bodo iz Francije, Belgije, Ho- landce, Luksenburga, Švice, Por- tugalske, Jugoslavije, Polske, Litve, Irske, Anglije, Danske, Šinje, Indije, Kitajske, Avstrije, Nove Zelandije, San Salvadora, Kulumbije, Brazilije, Ekvadora, Bolivije, Peruja, Čile, Zdrüženih držav i Kanade. Vse svoje na- pore bodo zdrüžili z delom i napori sv. Oče za mir. Sprevidili so, da nemre níšče telko napra- viti za mir, kak katoličani, ki prebivlejo po vsoj zemli. To pa dosegnejo, či so resan pravi ka- toličani i zdrüženi v organizira- ne) silo. Zato so žosisti dnes že Svetovna organizacija, njihove čete stojijo pripravlene v polo- vici vseh držav sveta, v vseh petih delih zemle. Ar pa more mir Kristušov vladati samo tam, gde kralüje Kristuš, zato ščejo najprle pokristjaniti svoje živle- nje. Žosisti so krsčanska delav- ska mladina pa tüdi kmečka i dijaška, štera se v prvoj vrsti briga zato, da žive brezgrešno, svetniško živlenje. Nekaj vzgledov iz žosis- tovskih listov. Nekdi majo žo- sisti brezplačen vstop v župnij- ski kino. Soglasno so sklenoli, da plačajo vsakikrat v zbirko za rimsko romanje namesto vstop- nic za kino po eden frank. Neka delavka i njena mati hodita že od oktobra vsaki tork k sv. meši i obhajili, da bi bio Uspeh ro- manja lepši. Mladi delavec se je odločo, da se bode sam brio i bo dao prišparane peneze za romanje. Drügi pa je celi tjeden hodo peški v slüžbo namesto z vlakom. Žosist, ki je strasten kadilec, žrtvüje vsaki den 8 vür, štere je brez tobaka, za romanje. Mladoženci darüjejo za romanje svoje zdavanjske prstane. Nikak je spio na tjeden 10 poličov pi- va, a zdaj spije samo ednoga i pošila svoj prihranek za romar- ske blagajno. Vnogi hodijo menje v kino i tak pomagajo zbirati peneze za kritje stroškov. Na spodoben način se žrtvüje vsaki žosist za kem vekši i trajnejši Uspeh romanja. Protestant zagovarja Ma- rijino češčenje. Na Nizozem- skom je pred nekaj leti izišla kniga »Marijina priprosta*, v šteroj pisateo, ki je Protestant, napada »nezmotlivost* protestan- tskih »reformatorov*, ki so pre- povedali češčenje Matere bože. Pisateo dokazüje iz Sv. Pisma i živlenja prvih kristjanov, da sega Marijino češčenje v začet- ke krščanstva, v dobo katakomb. Smrt preganjali. Neki Španski list je pred kratkim po- ročao: Luis Fernandes Espinar je bio sin ugledne andaluzijske drüžine. Bio je pa nagnjeni k pijančüvanji i je zavolo toga zgü- bo slüžbo. Bio je ravniteo kaz- nilnice i voze v Almeriji. Kda so zavladali rdeči, je isto slüžbo znova dobo. Vsaki večer je pi- jen prihajao v vozo i strelo tri ali štiri voznike, med njimi so bili dühovniki i visike osebnosti, pa tüdi kmetje i delavci. Naed- nok pa je zbetežao i zdravnik je ugotovo raka v želodci. Med strašnimi bolečinami se njemi je bližala smrtna vöra. Fermandez je kričao: „Spovedao bi se ! Ka- toličan sam! Dajte mi dühovni- ka !ˮ Žena, ki jo je prvejše mo- to vö živlenje žalostno, je pravila: „Odked naj vzememo dühovnika, ve si vse postrelao.ˮ Po straš- nom smrtnom boji je Ferman- deza pet njegovih sorodnikov za- kopale v neblagoslovleno zemlo. 2 NOVINE 2. julija 1939 Nedela po Risalaj peta. Tisti čas pravo je Jezuš svojim vučenikom: Či ne bode vaša pravica obilnejša liki pisa- čov i farizejov, ne pridete v ne- besko kralestvo. Čüli ste, ka je povedano tim starim: Ne mori; ki pa koga vmori, pride pred sodbo. Jaz pa velim vam: vsaki, ki se srdi na svojega brata, za- slüži, da pride pred sodbo; i ki pravi svojemi brati: „zanikojnjecˮ, zaslüži, da pride pred spravi- šče; ki pa pravi: „brezbožnežˮ, zaslüži, da pride v peklenski ogenj. Či zato prineseš svoj dar na oltar i tam se spomeneš, ka tvoj brat ma kaj proti tebi, osta- vi tam svoj dar pred oltarom i idi, da se prle pomiriš z bra- tom svojim, i zatem pridi i darüj svoj dar. Spravi se s svojim pro- tivnikom, dokeč si ž njim ešče na poti; da te kak protivnik ne da sodci i sodec slugi, ki bi te v temnico vrgeo. Zaistino velim ti, ne prideš odnet, dokeč ne plačaš zadnjega filejra. (Mat. 5. 20—26.) # Meli so v Jeružalemi „sod- boˮ, to je sodni zbor treh mož, ki je sodo navadne menše po- greške. Drügi sodni zbor je meo dvajseti sodnikov. Te se je zvao „mali sinedrijˮ. Tretji zbor je tvorilo sedemdesetdva sodni- ka. To je bio „veliki sinedrijˮ. Pregreški pa, štere Gospod našteva, majo te pomen: „Ki se jezi„ je tisti, ki goji v srci gre- šno sovraštvo. „Ki pravi rakaˮ, je tisti, ki bližnjega v rečeh žali. „Ki pa pravi norecˮ je tisti, ki svojega bližnjega zaničava i sramoti. Gospod pravi tü, da je smr- ten greh iz sovraštva izvirajoči čemeri, ki bližnjemi navidezno ešče ne včinite nikše zvünešnje krivice. Vekši je potem greh, če je sovraštvo vö vdarilo. Gospod pravi, da bo greš- nik kriv sodbe, drügi bo kriv zbora, v tretjem slüčaji govori o peklenskom ognji. S tem nas šče povčiti, kak sta čemer i žalitev navadno samo maliva greha, itak pa po okoliščinah lehko posta- neta smrtno grešna, če se obe- čata proti osebam, štere je člo- vek dužen spoštüvati i lübiti. »Če prineseš svoj dar k oltari i se spomniš, da ma tvoj brat kaj proti tebi.ˮ Gospod ne pravi, če maš kaj proti brati, nego če ma brat kaj proti tebi. On pa gvüšno ma kaj proti tebi, če si ga ti razžalo. Če je pa bližnji razžalo tebe, ne boš ti njega proso odpüščanja, nego bo njemi odpüsto, kak vsi pro- simo Boga, da nam odpüsti naše düge. Bog bole gleda na hasek lüdi, kak pa na svojo čast, zato njemi je pomiritev med lüdmi dragša, kak pa njemi opravlena daritev. Dokeč se verniki med sebov prepirajo, Bog nešče nji- hovih darov. Bogi se pa tüdi nemremo dopadnoti, če njegove sovražnike lübimo, prijatele nje- gove pa sovražimo. Pomiritev pa more biti pri- merna žalitvi. Če si žalio v mi- slih, zmiri se s svojim srcom. Če si žalio z rečmi, zmiri se z rečmi. Če si žalio z dejanji, zmiri se z dejanji. Po človeškom miri boš potem najšeo boži mir i po človeškoj lübezni boš prišeo k božoj lübezni. Oča je predgao sini. Leon Hart župnik je obha- jao v Ambli na angleškom svojo srebrno sv. mešo. Pri toj priliki njemi je predgao oča, ki je po smrti žene stopo v bogoslovje i postao dühovnik. V civili je bio vučiteo. Prekmurski teden. Naj si more kem več lüdi ogledati razstavo v Soboti, je od- bor to podugšao do Petrovoga. Razstava je zanimiva i je en mali „velesejemˮ po pravici, na šte- rom vse najdeš. Škoda je samo to, da posebnosti Slovenske Kra- jine neso razstavlene. Menka naša domača obleka, naša do- mača posoda, naše domače kme- tijsko orodje itd. Küpcov je razmeroma malo, vekša količina blaga se ne odavle. Vendar za bodočnost je velikoga pomena ta razstava zavolo zvez, štere se zdaj pletejo med našov krajinov i ostalimi deli države pa še z inozemstvom. V nedelo so gasilci meli svoj den i kat. mladina. Gasilcov se je zbralo iz oba sreza nad jezero, ki so bili pod vodstvom g. Benka tüdi pri sv. meši, štero s kratkov predgov je slüžo g. Krantz Jožef, tišinski dekan. Po meši je bilo zborüvanje, štero je vodo g. kaplan Škraban. Govo- rio je minister g. dr. Krek od mednarodnoga položaja, g. Baj- lec i Pozdrav je povedao g. Ke- rec. Naroda je bilo okoli 3000 pri zborüvanji. Pri meši je na- rod spevao pod vodstvom dve godbe. Vse je šlo v najlepšem redi. Žensko delo v sovjetskoj Rusiji. Pred mesecom dni je bilo objavleno besedilo ukrepov, ki so bili na novo sprejeti v sovj. Rusiji i ki določajo žensko delo. Najprle je svet lüdskih ko- misarov odločo, da odpre Žen- skam dostop do naslednjih po- klicov, šteri so bili prle kak jako žmetni i nezdravi ženskam za- branjen!: Ženske lehko postanejo stro- jevodje i kurjači pri lokomotivah ali pa njihovi pomagači, ravno- tak so potrebne v delavnicah pri pri popravljanju železniških va- gonov. V meseci aprili pa je sov- jetski tisk objavo več pozivov, v šterih zove ženske, naj pridejo opravlat delo pri traktorjih i drü- gih poljskih strojih i v prerao- govne rudnike. Potrebno je 100.000 žensk, štere bodo vodile poljske traktore. Tak se glasi poziv, ki ga je dala skupina mladine, po na- ročili vrhovnega sveta URSS. Te poziv povdarja meha- nizacijo poljskoga dela i pravi, da je število žensk, ki znajo vo- diti traktore, šče zdaleč premalo. Poziv izjavla, naj organizira 100.000 žensk, ki bodo zapo- slen pri traktorih i drügih pol- skih strojih. To se naj zgodi že do konca toga leta, kak piše moskovska Pravda 1. aprila 1939. V odgovor na te poziv so centralni svet zveze komunistič- ne mladine, komisarijat za pole- delsko stroje tak, da ženske, ki bi se na to pripravljale, ne bi opuščale svojega dozdajšnjega navadnoga dela. Organizacije komunistične mladine, ravnateli traktorskih po- staj i tüdi drügi so povableni, naj to gibanje podpirajo. Poseb- na komisija je bila določena, da potom razsodi do 15. dec. 1939. 1. dosežene uspehe med različ- nimi organizacijami. (Tak poro- ča Komsomolskoja Pravda 2. aprila 1939.) Ženske v rudnikih. V odgovor na poročilo ob- javleno po lüdskom komisari na industrijo goriva, so ženske rud- nika Trusta „Bokov-antracitˮ v dolini Donca začnole deteti na to, da se propagira delo žen v premogovnih rudnikih. Poziv, objavlen po skupini teh žensk, pravi, da za časa sprotoletja i poletja donos rüd- nikov postane menjši, ar dolo- čeno število rudarov odide na deželo na polsko delo. Da se prepreči to pomanjkanje delavne moči, te poziv pozavle žene ru- darov naj se pripravijo sküpine žensk, ki bodo sposobne oprav- lati delo pri rudniki, da tak leh- ko določeno število delavcov odide na delo pod zemlo. »Po- šlite moške delavce z dete zvü- na rudnika na delo pod zemlov, tak pravi poziv, i mé bomo opravlale njihovo delo. Pa se ne bomo samo s tem zadovolile. Šle bomo opravlat tüdi, ka je ležejšega dete pod zemlovˮ („Industrijaˮ 9. apr. 1939.) Sovjetski tisk poroča z raz- nih strani, da je posledica toga poziva ta, da se zbrale šte- vila skupine rudarskih žen, ki so se obvezale, da delajo v rud- nikih tri ali štiri mesece v leti. Krajevna oblast kom. stran- ke je pozvala vse ravnatele rud- nikov i sindikatnih organizacij, naj olajšajo ženam, ki so zapos- lene v rudnikih, njihovo delo pri gospodinjstvi. Nazadnje so bili objavleni pozivi: — vsigdar samo poživi — „pozivajoč žene delavcov Svin- ske i petrolejske industrije, naj tüdi delajo v toj industriji.ˮ Razlaga k tem pozivom se nam zdi nepotrebna. Samo na to Opominamo, da so vsi ti po- živi i ta gorečnost nekam süm- livi. Ali neso dani samo zato, da nekak zakrijejo železen za- kon, ki je bio dani, da se to dosegne. Tej pozivi ščejo samo prevariti, da bi se vidlo, da so ženske v sovjetskoj Rusiji istin- sko svobodne i same tüdi vla- dajo, se same odločajo, ar tak pravijo komunisti, da pri njih majo ženske iste pravice kak moški. Jako lepi socialni napredek, da ženske vodijo traktore, kürijo lokomotive i opravlajo rudarska dela! Pa se li šče najdejo za- slepleni, ki hvalijo bolševiški režim! Dar kanclera Hitlera. Ob priliki obiska Njeg. Vis. kneza Pavla i kneginje Olge v Nemčiji, je kancler Hitler po- klono našoj državi dva stariva spominskiva topa. Pred 150 leti se je s tema štükom borio ju- naško proti Türkom za sloboš- čino Srbov Karadjordjevič Peter. Teva štüka naj ne pridete v roke neprijateli, je spravo prek Save v bivšo hišo austrovogrsko mo- narhijo i sta bite shranjeniva v bečkom muzeji. Štüka je nemški poslanik zročo v Belgradi s kras- nim govorom med lepov sloves- nostjov našemi Vojnomi ministri, ki se je za dar srčno zahvalo. Topa sta spravleniva v vojaški muzej. Mariborski mladinski tabor. Njeg. Vel. kralj Peter II. je blagovolo sprejeti pokrovitelstvo nad mladinskim taborom. — Zas- topana bo tüdi vlada. Začne se na Petrovo, glavna manifestacija bo julija 2. to nedelo. Dr. M. Slaviš, rektor vseučilišča. Za rektora ljubljanskoga vseučilišča je zvoljen dr. M. Sla- vič. Iskreno Čestitamo. Čiščenje v stranki JRZ. Dr. Stojadinovič Je z 40 poslanci poslao parlamenti pita- nje zavolo bodočega sporazuma z Hrvati. Na novo organizirana stranka JRZ zahteva, da dr. Sto- jadinovič z 40 poslanci i nešter- nimi senatori izkluči iz stranke. Kam pela žela po penezaj. Kmet Polšak Karol na Šta- jerskom je najel mladenca Ver- bovšek Jožefa, da je strelo Jereb Franca, Polšakovoga hlapca, da bi toga siromaka teško zaslüžen penez pograbo. Polšak je obso- jen na dosmrtno vozo. Vertov- šek pa na 20 letno. Povišana cena pšenice. Minister za trgovino je do- ločo pšenici ceno 165 Din. za 100 kg. Novi nemiri na Kitajskom. Japonci so zahtevali od Angležov i Amerikancov, da nji- hove ladje zapüstijo Svatov. Obe državi sta odklonile Japonsko zahtevo. V Mandžuriji je pa nastala znova letalska bitka med japonskimi i ruskimi letali. Pogajanja med Anglijov i Rusijov so se šče izda ne zaklüčila. Te- žave so v tom, ar Rusija zahte- vle od Anglije, v slüčaji bojne, pomoč tüdi za baltske države, ka pa Anglija nešče obečati. Pogajanja med Francijov i Turčijov. pa so se zaklüčila zadnje dni i to tak, ka je Francija odstopila Turčiji ozemlje pri Aleksandreti, zato pa je Turčija obečala po- moč v primeri bojne. Londonski vučitelje letos ne bodo šli na počitnice, ar bodo v slüčaji bojne pelali deco iz varaša na deželo. Španska vlada je podugšala vojaški rok od ed- noga leta na dve leti Polska Vojáška moč. Polska lejko postavi v slü- čaji bojne 4 milijone moderno opremlenih vojakov. Brazilska vlada je podarila Španiji 100.000 vreč kave. Regent Vogrske, Horthy je izjavo, ka šče živeti z Jugos- lavijov v prijatelstvi. Matija Balažic: Na križopotji živlenja. Malo se je branila sprva, nato pa nagnola, telko, da se je doteknola roba. „Ti kaj dobro, ide košnja,ˮ ga je pitate. „Dobro me žené,” je mesto njega odgovoro oča. „Z vsakšim koscom se lehko ide vganjavat.” „Bog plati na piti,” je šče pravila Lizika i že je odplavala njena postava med rosnatov tra- vov na drügi konec Vrbja, gde so kosili njuvi. Gda se je že megla scela skadila, je ležala pred njima vsa trava raztepena. Oprčila sta si kapute, djala kosi na rame i prek po brvi mimo hiž šte proti domi. Drügi den so lüdje obračali seno. V Vrbji, gde so se vlekle senožeti od stare Müre notri do Meke, je vse mrgolelo lüdi. Ob- račali so seno, devali v navile, grmadili, nakladali i vozili pod streho. Rdeči robci na glavaj so migetali med senom i moški so meli tak mokre robače, da bi je lehko ožmekno. Stan jim je viso prek hlač. Lüdje so se glasno zazavali, si pogučavali, se poga- njati mimoidočim i delali, delali. Ve dela so vajeni. Dela je vsik- dar dosta, celo leto. Če ne mo- rejo na njive ali senožeti pa jih čaka okoli dóma dosta podrog- noga dete. Dnevi so bili dugi pa li prekratki za njuvo delo. De- lali so cele dneve, gda so se ko- koti oglasili ali se prebüdo zvon pa do večernoga zvona. Noči so bilé kratke. Komaj se je človek stégno, pa je že v den dregno, so znali praviti lüdje. Zato so se pödne radi zleknoli kama v sen- co i za časek zadremali. Počinoli so si tam, gde je je dobilo pö- dne: na vratnicaj, na senožetaj, pod vrbami ali pa doma pod ja blanami.To je šlo den za dnevom. Tüdi Janček je prišo od- večera obračat seno. Ve ne bilo ravno dosta, obrniti pa li trbé. Z rasohami ga je obračao na tisti kraj, kama so se stegüvale sence. Rokave je meo podsükane, ro- bača je bite pod šinjekom raz- kapčena. Bio je bos. Seno je pri- jetno dišalo i šümelo pri obra- čali na vročem sunci. Roké so samé delale, njegove misli pa so hodile indri. Naganjale so se njemi po glavi, zasükavale i se zametavate v klopko, da včasih ne znao kama ž njimi. Čüden nemir ga je zajeo zadnje dni, kak da bi ga vsigdi gledale Lizikine oči i bi čüo njeni mejki glas, ki ga je Čüdno omámlao kak dobro vino. V njem je spevala vsakša miseo i vsakši stopaj njemi je bio lejki, kak da ne hodi po ze- mli, liki se zdigavle proti zvez- dam. Gdakoli ga je srečala, se njemi je nasmehnola. Gdakoli sta se srečala, sta se ne samo nasmehnola, stavila sta se za časek i spregučala ka- kšo reč. Delao je s podvojenimi mo- čmi. Sunce je pripekalo i žgaló, da je spar trepetao nad seno- žeti. Čelo njemi je biló oroše- no z znojom. „Ka se bole ne paščiš,” ga je predramo v tom razmišlavanji smejoči se glas Lizikin, ki je že obrnola seno na njuvom. „Ve pa ne grmi,” njoj je pravo Janček i henjao. „Što pa zna, če šče ne bo dnes grmelo i vido boš, da bo šče takša sila, da Bog pomagaj. Ti lehko pomagani?” Ne čakala na njegov od- govor, liki se je zagrizla z raso- hami v senato ponjavo. Vido je njeno gibčno telo, rdečkasti ro- bec, šteri je bio zavezani na záte . niki i zagorele roke, ki so gibčno premetavale seno. Janček jo je komaj dohajao, tak, da so se njemi večkrat zateknole rasohe v zemlo i v sili neháo seme, ne da bi kaj obrno i se paščo na- prej. „Žmetno te je dohajati,”si je globoko oddehno, gda sta pri- šla na konec i si obrisao z dla- njov znoj s čete. „Kak pri jeli, tak pri deli!” Je kratko odsekala ona. „Pri deli se ne dremle. Kak pa, če človek ponoči ne spi...” ga je s prstom ošpotala i ga poglednola pod eden kraj. Janček je bio zmantráni pa nikaj ne pravo na to. Sela sta si v jöšovo senco. Mir Poletnoga dneva je le- žao nad senožetmi. Grili so spe- vali, da je po celom Vrbji bila edna sama pesem. Po seni so skakali konjeki pa rjave žabe, se zaganjale proti jarki i z odseka- nim štrbunkom čebukale v vodo. Lastvice so crvketale i nisiko le- tale za müšicami, na drevji se ne geno nieden list. Nad vsov ravnicov je bite poveznjena mo- drina neba, čista kak ribje oko. V mladom jöšji kre stare Müre so se, süšile raztegnjene vrše, štere vsakši večer polekajo ribiči. »Spim, kak da bi me što bujo. Kak večér ležem, se zajtra 2. julija 1939. NOVINE 3 Spominjajmo se mož ,.. Pred dvajsetimi leti se je vršila huda borba za naše na- rodno osvobojenje. Ko so bili Nemci in Madžari,v katerih vrstah so se bojevali tudi naši dečki in možje, premagani, se je sestala mirovna konferenca v Parizu, da določi nove meje evropskim dr- žavam in ustvari še druge države. Duša te konference je bil pred- sednik Združenih držav Severne Amerike Wilson, velik zagovor- nik naravnih narodovih pravic. Kot temeljne določbe premirja je stavil samoodločbo naroda, kar je veljalo predvsem onim narodom, ki so bili dotlej pod tujim gospodstvom. Smeli so namreč svobodno izjaviti v katero državo želijo priti in s kom sku- paj živeti. Narodova samoodločba je kaj kmalu zajela naše kraje. Ta- koj ob prvih glasovih se je ljud- stvo pod vodstvom voditeljev iz- javilo za skupnost z ostalimi Slovenci v Jugoslaviji. A določiti meje ni bilo lahko. Določevali so jih v Parizu! Kdo je bil od nas tam? Iz Slov. Krajine nihče ni bil poslan. Imeli smo pa velikega zagovornika naših pravic v osebi g. dr. Ma- tija Slaviča, ki je gojil stike z našo krajino že v mladosti in v študirajočih letih. Spoznal je, da živi pri nas slovenski rod kot onstran Mure. Videl je njegove težave in borbe. Vzljubil ga je in si je stavil za življensko na- logo, osvoboditi ga tujega go- spodarstva in zatiranja. Naši na- rodni voditelji so ga oprosili, ki niso mogli in smeli preko meje, da naš narod zastopa v Parizu. Ni dobil lahke naloge, ko je bil izbran za izvedenca za Prekmurje na mirovno konferenco. Dobro pripravljen na svojo na- sijo in z obilnim materialom, je z lahkoto objavil nesprejemljive madžarske trditve. V knjigi „Le Prekmurjeˮ je pokazal naše narodno stanje s številkami, ki so jih zapisali pri ljudskem štetju madžarski urad- niki. V posameznih poglavjih te knjige je pokazal resnični obraz prekmurskega ljudstva. Uspeh njegovega napora in truda ni izostal. Dobili smo z njegovim prizadevanjem, kar smo hoteli in za kar mu moramo biti hvaležni! Dne 6. junija sta se oglasila na stanovanju g. prelata dr. Ma- tija Slaviča v Ljubljani zastop- nika akademskega društva „Za- vednostiˮ, da se mu poklonita v imenu društva ob spominu na dvajsetletnico pariške borbe in, da se mu zahvalita za trud, ki ga je doprinesel borbi za osvobo- jenje naše krajine. Kot znak hva- ležnosti sta mu podarila kipec, delo domačina Franca Küharja, ki je rastel že popolnoma v novi državi in bi tega najbrž ne do- sega, če bi ostali pod Madžari. Motiv je vzet iz prekmurskega življenja in vanj so gravirane besede: 1919—1939. „Zavednostˮ borču za svobodo Prekmurja. Ko obhajamo razne slo- vesnosti, ki se tičejo našega na- rodnega osvobojenja, ne smemo pozabiti mož, ki so se borili za našo svobodo in ki so nam omogočili, da lahko obhajamo take slovesnosti. In tak je brez- dvomno g. prelat, univ. prof. dr. Matija Slavič. Pozdrav g. Camplini od izseljenca. Vlč. Gospod! Gančanec Vam piše, da ne bom med zadnjimi, ki Vam bo- do te dni pisali i čestitali za god. Falen bojdi Jezuš Kristuš! Dühovnik ste; ešče več, misijo- nar, nej pa med divjim narodom, nego med rojaki naše Slovenske Krajine v tüjini. Težko je delovanje med divjim narodom, ki Boga ne pozna, Vi ste pa med rojaki, šteri Boga poznajo i so ga ne- šteri zavrgli v tüjini. — Naj Vam sv. Ivan Krstnik pomaga v živ- lenji trplenja, po smrti pa Vas naj sprejme v večno slavo. — Prav gotovo prosite Boga za nas i "tüdi so, ki molijo za Vas, naj nam Bog vsem da tak Živeti, ka ga bomo gledali v večnosti. V cerkev hodim redno, sebi v lastno srečo, narodnoj sküp- nosti pa v ponos, čiravno mo- rem zato kaj doprinesti: z težki- mi očmi me gledajo, kda idem v cerkev. Bog vas živi z obilnim bla- goslovom med izseljenci, štere vodite po poti do srečne večnosti. V nedelo na god Srca Je- zušovoga, 18. junija 1939. Lipič Štefan. Aretacije v Sarajevi. Oblasti so zaprle 25 mladi oseb, ar so širile proti postavne letake. Glasi iz Slovenske Krajine. Bliža se 9. julij, den tvoje sreče! V M. Soboti na velkom Sportnom igrišči bo dne 9. julija popoldne po večernici, ob 3. vüri, velika tombola, kakše šče do zdaj ne bilo v Slov. Krajini. 15 krasnih biciklinov svetovnih mark, lepe obleke, 40 ženskih i moš- kih prvovrstnih vür, servisi, por- celan, kühinjska posoda, ino dosta drügih lepih ino drago- cenih dobitkov bo razdeljenih med tiste, ki bodo deležni sreče. Sküpno nad 1500 dobitkov v vrednosti nad 30.000 Din. Raz- stava vseh dobitkov bo na den tombole na športnom igrišči. Tam se lehko vsaki osebno os- vedočo da tak lepih dobitkov šče ne bilo na niednoj tomboli v našoj krajini. Obiščite to raz- stavo, ve vas nikaj nede koštalo! Karte za tombolo po 3'— Din se dobijo v vseh trgovinaj v M. Soboti. V slüčaji slaboga vre- mena bo tombola preložena na drügo nedelo, to je 16. julija 1939. Namen te velike tombole je, da bi kak nájveč lüdi .dobilo lepe i krasne dobitke! Zahvala. Vsem, ki so se me spomnili za god s pismom ali z molitvijov, se od srca za- hvalüjem i molim za nje. Camplin. Marijin List za mesec julij izide z tov številkov Novin. Slike naših novih mešnikov so v njem i den njihovih prvih sv. meš. Ki je nemate, lejko si na- ročite to številko, da jo pošlete za Vašimi v tüjino. Stane števil- ka 1.50 Din. „Kmečka zvezaˮ jé pre- selila svojo glavno pisarno v Ljubljani na Tyrševo (Dunajsko) cesto 38, to je v pritličje zgrad- be Združne zveze, blizu kolod- vora. Telefon dosedanji: 49—76. Za Bašov prosv. dom v Bogojini so darüvali izseljenci v Montmort 18. junija 65 Fr. Kuzma. Na Jezušovoga Srca nedelo, 18. junija so naš dober gospod dühovnik začeli sveto mešo pred Najsvetejšim. Neso je pa mogli nadalüvati i dokončati, vküp so spadnoli pri njej. Nedopovedlivi joč je na to napuno našo cerkev, bridko smo objokavali našega dobroga dü- hovnika, g. Jerič Mihala i včasi poslali po doktora. Prišli so tüdi oskrbnik gračke fare, g. Kolenc, ki so najsvetejše nazaj položili v tabernakl. Iz globočine srca prosimo sladko Srce Jezušovo, naj ozdravi našega dobroga dü- hovnoga pastira. Kakše svote so določene v lendavskom srezi, da je dobi od banovinskoga pro- računa. V dinaraj: nasip v Do- kležovji 30.000, most v nedelici 30.000, Župnišče v Kobilji 10.000, most prek potoka Günje 10.000, občina Hotiza 30 000, za popra- vlanje bregov, štere so razkopale pižmovke, 10.000, ceste 54.200, regulacija potoka Borosnaka v Lendavi 60.000 Din. Te svote so določene i občine naj se pobri- gajo, da se te svote tüdi izplačajo. Boži zakon od hišnoga zakona. 1. Skupni pastirski list jugoslovenske škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. Civilni zakon. Istotako ni po cerkvenih za- konih veljavna Poroka, ki se sklene samó pred državnim urad- nikom. Vemo, da je kraljevina Ogrska leta 1894. uvedla tako zvani Civilni zakon, ki mu dr- žavni zakoni še dandanes pri- znavajo Veljavnost v nekaterih krajih naše države, zlasti v Med- jimurju in v Vojvodini. Ne obsojamo onih katoli- čanov, ki se, primorani po tem zakonodajstvu, predstavijo držav- nemu uradniku, izvršujoč pri tem samo neko formalnost, ki je po- trebna, da si zagotovijo državno priznanje svoje zveze. Ali sveča- no in na ves glas moramo izja- viti, da ima pravico odločevati o veljavnost zakona samo Cer- kev, ker je Kristus Gospod po- vzdignil zakonsko zvezo v za- krament, po katerem deli zakon- coma posebno milost; zakramente pa je Kristus Gospod izročil svoji Cerkvi, a ne državi. Radi tega naj vedo zaro- čena, ki so se predstavit držav- nemu uradniku, da izjava, dana pred državnim uradnikom, ni niti Ženitev niti Zakrament in da jim taka izjava ne daje pred Bogom nikakih zakonskih pravic. Zato je njihova dolžnost, da čimprej pred svojim župnikom ali nje- govim namestnikom in pred dve- ma pričama izjavijo, da sklepajo krščanski zakon. Šele potem bosta zaročen- ca prejela zakramentalno milost za izvrševanje svojih stanovskih dolžnosti, šele potem bo postal zakon znamenje in stüdenec tiste posebne notranje milosti, ki iz- popolnjuje naravno ljubezen, ne- razvezljivo utrjuje edinost zakon- skih drügov ter jih Obenem po- svečüje. Srečno zakonsko življenje. Cerkev želi, da bi bilo za- konsko življenje njenih otrok srečno. To morejo doseči zakonci samo tedaj, če Sodelujejo z mi- loščo zakramenta, z miloščo, ki so jo prejeli, ko so izjavili, da se jemlejo v zakon. Da bodo vredni te milosti, je potrebno, da stopajo v zakon v stanu posvečujoče milosti božje. Kako pa naj bo srečen tisti zakon, ki sta ga zaročenca skle- nila z madežem smrtnega greha na svoji duši? Predpogoj za srečen zakon je lepo in pobožno življenje pred zakonom. = ZA NAŠO DECO. = Rešitev vganke iz 24. Štev. Novin. Rešila jo Šipoš Rozika Beltinci št. 29. Šimon Indija Riba Ida Trava Eva Novine Okno Vrana Irun Nemec Emaus VABILO na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Bogojini, ki se bo vršo dne 9. julija ob V«12 vüri v posojilničnom Prostori s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva i nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika zad- njega obč. zbora. 3. Potrjenje račun- skoga zaključka za 1.1933. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravu. 8. Slučajnosti. Če te občni zbor ob napovedanom časi ne bi bio sklepčen, se vrši pol Vüre kesnej na istom mesti i z istim dnevnim redom drügi Občni zbor, ki sklepa valano, ne gledoč na število nazočih kotrig. Načelstvo. ŽITNE ROŽIČKE (stari krűh) küpi po najvišjoj ceni i vsako množino ALBIN SAGADIN, BELTINCI. Plačajte naročnino! zbüdim,” je pravo na prvejšne njene reči. „Istina, če človek celi den dela, se njemi ne rači dugo ve- rstvah. Delo, samo delo se nas drži kak klešč. Samo delo pa tüdi ne osreči človeka. Včasih si spevlem, da üitréj pozabim' na žmečave dela. No povej, kak je kaj v mesti? Tam more biti ja- ko lepo,” ga je spitavala Lizika. „Sčista lepó je. Si šče nik- dar ne bila tam?” „Ne, nikdar!” Skoro sram jo je bilo zavolo toga. Kak da si ne bi znala kaj, si je sramežlivo sükala rob predpasnika. Ona, ki je hodila vsakši den z bosimi nogami, včasih z blatom oškrople- nimi, skeléče razpokanimi dlanmi od trdoga dela, po toj zemli med travami i žitom, je zahrepenela v razcveti rosnatih let po drügih kra- jaj. Zamislila se je v delešnji svet, v delešnje nepoznano živlenje. „Lepo more biti tam,” je tiho spregučala. Ne znala, gde leži to me- sto i kak je tam. Tam deleč za ovimi bregami je najhitrej. De- laven den je tam tak, kak v ne- delo dopodne pri našoj cerkvi: vsigdi samo svetešnji obleč, svil- nati robci pa mogoče šče lepše. Hiža pri hiži, kočije, ženski kr- ščaki i Bog zna ka šče drügo, si je mislila Lizika. Tak sta sedela i si pogu- čavala. Naednok je zagrmelo. Listje na drevji se je zgenolo, od neked se je zagnao hladen veter, na obzorji so se valili kmični oblaki. „Nesam pravila, da bo šče grmelo,ˮ se je prestrašila Lizika, skočila na nogé i se paščila de- vat seno v navile na drügi kraj Vrbja. „Komaj malo začütiš od- daleč srečo, že ti jo nešče raz- bije, da se razleti na jezero fa- lačkovˮ, je na tihom obišlo Jan- čeka spoznanje. Drevje se je nagibalo od vetra, voda na staroj Müri se je kondrala, da so se velki krogi nábrali na njoj. Po cesti pa prek po senožetaj so se paščili lüdje, ropotala kola, da so rebrnice ružile i se žrd premetavao na kolaj. S ceste se je zdigavao prah za njimi i veter ga je sü- kao. Včasih se je veter zaleto v seno i zdigno dugo sükanico, dokeč se ne na drügom kraji vrbja pomali vlégla na zemlo. Miškec njemi je prišeo po- magat. Oča se je pripelao s kra- vami. Ze oddaleč se je čüo nje- gov glas, kak je gono krave: „Na, lisá, bela, stopite malo, te že doma počivale. Nato so se paščili nakladat. Oča si je vtrg- no košnato jdšovo vejko, da je preganjao vsilive obade od krav, Janček je metao na kola, Miškec je bio na vozi i zavigibao zák- laveˮ naprej pa odzaja. Oča se je večkrat zaskrbleno zgledno na oblake, šteri so se valilí v stra- hovitom spari od zahodnih bregov. Spár je bio takši, da je skoro sapo jemalo. Janček je vrgeo žrd na voz, zadrgno naprej i náponi zatégno z vozom odzaja, da je spraščala žrd. Počesao je šče na oba kraja i vrgeo pogrmajeno seno na voz. Krave so potegnole i zapelali so domó. Zakmičilo se je. Oblaki so se raztégnoli po vsem nebi kak siva ponjava i pomali so začnole kapati prve debele kaple. „Hvala Bogi, da smo spravili podstreho,ˮ si je oča obrisao čelo,“ gda je pripelo seno domó. Vnoge pa, šteri so meli se- nožeti dale, je zgrabo dešč, da so bili do kože mokri. (Dale.) Gora Smrti. Tako bi prestavil v sloven- ščino „Montmort, majhna fran- coska vasica na hribčku, kjer smo se zbrali v nedeljo 18. junija v osmini svétka Srca Jezusovega. Kdo se pri tem ne bi spomnil *) Ka ednok seno vrže gor na kükle i potom príde vrsta. ná še eno drugo goro oziroma hrib „Calvariae monsˮ? Znamenje na gori našega časa, češčenje Srca Jezusovega, ki se je na francoski zemlji ra- zodelo svetu. S koliko večjim spoštova- njem človek tu razmišlja svete besede: „Stoječ je klical Jezus: Če kdo žeja, naj pride k Meni in pije. Pridite k Meni vsi, ki se trüdite in ste obteženi in Jaz vas bom okrepčal. In kakor naš od- govor na to sveto vabilo: „Pri Tebi je vretina življenja, z vele- tokom svoje radosti nas boš na- paja!...ˮ Potem pa opomin svet- nika: Ko trepetajoč prihajaš k tej čaši, pristopi kot bi iz te stra- ni moral piti! Mašni slavospev je tudi naš slavospev: „naj bi, odprto Srce, svetišče božanske darežljivosti, lilo v nas veletoke usmiljenja in milosti in bi nikdar ne nehalo goreti v ljubezni do nas, naj bi pravičnim bilo počitek in skesa- nim naj bi odpiralo rešilno za- vetišče.ˮ Kolika podobnost z bin- koštnim slavospevom: „Duha si izlil, zato od radosti prekipeva ves zemljekrog in poskakuje...ˮ Jezus stoječ kakor ga je tudi prvi mučenec Stefan gledal, ko so ga kamenjati. V teh vročih poletnih dneh nam nudi sveto čašo, da se odžejamo vsi, ki se trüdimo in borimo za Njegovo kraljestvo. Veletok, hudournik z gore, da preplavi hudournik z nižave sveta. Hitrost, dinamika na celi črti. To so misli, ki jih človek ne sme in ne mora skrivati v svojem srcu, ampak jih mora še drugim razodeti. Lep je bil naš sestanek ta dan. Od vseh strani so privreli v Montmort, peš in s kolesi, stari znanci in novi obrazi, delavci s polj in iz gozdov, Prekmurci in Slovenci iz ljubljanske okolice. Po večernicah so nas Fran- cozi prosili, naj še in še prepe- vamo: „Sicer ne razumemo be- sed, ali melodije so čüdovite,ˮ so govorili. Ni torej čudno, da je izseljenka, ki ni vedela za se- stanek, šla slučajno mimo cerkve in jo je naša pesem ustavila, ji privabila solze v oči, jo v cer- kev privabila in v spovednico... Saj so še naši pravoslavni drvarji Bili veseli, da lahko go- vorijo z nekom, ki je iz iste do- movine Jugoslavije. Krasen sončni junijski dan je bil. In nismo mislili na to,da se je pred leti tu zaključevala velika svetovna vojna, da se je tu začel čudež ob Marni. Sicer pa: Ali je mogoč večji čudež ka- kor je čudež bratske ljubezni? Camplin. 4 NOVINE 2. julija 1939. Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939. Narod bo igral. Tako lahko rečemo o „Igri o kra- ljestvo božjem,ˮ katere izvedba je določena v okviru slo- vesnosti kongresa Kristusa Kralja za soboto, 29. julija t l. ob šestih zvečer. Režija (vrhovni režišer je g. Ivo Peršuh) si je zamislila nastop tritisočglave množice, ki bo tvorila zbore angelov, vernih, neodločnih, bojevitih, upornih, bo- gatih... Avtor igre N. Kuret pa si je zamislil sodelovanje tudi vse ogromne množice gledalcev. Zato bo imel vsak gledalec tekstno knjižico v rokah. Vse različne zbore je že organiziral g. Davorin Petančič, ki je prevzel režijo zborov. Besedilo igre je ravnokar izšlo in se sedaj raz- pošilja do vsej Sloveniji. Ta teden se začno prve vaje zborov, ki jih bodo sestavljali igralci iz vseh fara obeh slovenskih škofij. Igralci so prevzeli nase velike žrtve, ker se jim ne bodo povrnili niti stroški za pot in ne bo- do dobili nikake nagrade za svoj trud. Priredba tako mo- numentalne igre, kakršne doslej v Srednji Evropi še ni bilo, zahteva ogromno stroškov. Prosimo zato vso našo katoliško javnost, da tudi z ozirom na to veličastno igro obilo daruje za kongres! Veselo sporočilo iz Gorice. Nadškof Margotti je na Povabilo našega knezoškofa, naj se udeleži kongresa, poslal pismo v slovenskem jeziku. Sporoča nam, da se bo z velikim veseljem udeležil zaključne kongresne sloves- nosti 30. julija. Nadalje želi vse dobro in blagoslov štu- dijskim zborovanjem, kongresu sploh. K posvetovanjem in zborovanjem bo poslal preč. mons. Jožefa Velci, prvostol- nege kanonika, kot škofijskega delegata. Ta gospod se bo udeležil vseh kongresnih prireditev. Tudi obljubla g. nadškof, da bo svojim vernikom priporočal molitve za srečen Uspeh tega kongresa, ki je kakor sam pravi, da- našnji časom tuko primeren in potreben, in za katerega hoče tudi sam veliko in goreče moliti. Globoko ginjeni nad toliko pozornostjo tega našega nadškofa, ki Sicer ni Slovenec, pa jim vendar z očetovsko skrbjo in ljubeznijo pastirjuje že nekaj let sem, se veselimo skorajšnjega se- denja z Nj. Excell., pa tudi z našimi ljubimi brati iz son- čne Goriške in Primorske dežele. Topla misel, da bomo vsi Slovenci, kar nas je, tudi oni izven naših meja, prise- gli zvestobo Nebeskemu Kralju, ta misel nas le še bolj podžiga k velikemu delu za kongres in pripravam nanj. Za veliko razumevanje g. nadškofa, ki je sam to jasno pokazal, kolike važnosti bo letošnji kongres, ne samo za nas Slovence, ampak za ves svet, za to razumevanje smo mu še posebej hvaležni. Slovenci se močno veselimo nje- govega prihoda, ko bo v julijskih dneh na čelu močne skupine naših bratov prišel k nam. Glas od Sotle... Zagrebški nadškof dr. Alojzij Ste- pinac je v posebnem pismu najavil svoj prihod na kon- gres. Z veseljem sprejema povabilo in bo poskrbel, da se bo tudi iz Hrvatske organizirala močna skupina, ki bo za- stopata ta najmočnejši katoliški narod v Jugoslaviji. Vso organizacijo je prepustil vodstvu Kat. Akcije, in je s tem pač zadosti, jasno pokazal, kako močno se zaveda važ- nosti letošnjega kongresa. Saj je Hrvatska KA danes naj- odličnejša organizacija na Hrvaškem, ki brezhibno deluje in žanje vedno večje uspehe, G. nadškof bi organizacije udeležbe za Ijubljanski kongres pač ne mogel naložiti spretnejšim rokam. Prepričani smo, da bo Udeležba iz Hrvatske zelo velika. Tako bomo Slovenci in Hrvati sku- pno v družbi velikih narodov manifestirali za svojega Kristusa Kralja. Glas iz mnčeniške Mehike. Mednarodnega kon- resa Kristusa Kralja v Ljubljani se bo, kakor nam poro- ajo, udeležil osebno tudi prevzv. g, J. G. Rivera, škof iz Guadalajare v Mehiki. Čutimo se močno počaščene, da so se tudi v Mehiki odzvali našemu vabita. Saj vemo, kakšen poseben sijaj bo dal škof iz tiste zemlje, kjer je za Kristusa Kralja teklo toliko krvi in kjer,so mučenci umirali z nasmeškom in veselim vzklikom: Živel Kristus Kralj ! Slovenski župan piše. „Iskreno se Vam zahvalju- jem v imenu vseh enako čutečih, da nam pripravite kon- gres Kristusa Kralja. Vsi, pripasti in inteligenca, vsi, ki smo bili krščeni, bi morali tako nastopiti v borbo za Kri- stusa! Ne pa, da so mnogi tako brezbrižni in mlačni, zato ni čudno, če se pekel tako dviga. Mislim, da je prvi korak v poganstvo in brezverstvo pri nas onečaščanje nedelj in praznikov s hlapčevski deli. Da je ta korak že velik, priča to-le: Včeraj je vozil pri nas tovorni avto apno tri- krat na postajo Stična. Lansko leto je vozil ob nedeljah in praznikih drva v Dobrepolje. Nekateri smo se zgražali in obsojali, drugi so pa molče gledali. Prvi korak v po- ganstvo, sem rekel, je storjen. Prosim Vas, sprožite to stvar, pozovite vse, ki še kaj dajo na vero, na Boga, da se vsi temu z glasnim protestom zoperstavimo. To naj bi bil tudi eden odločnih ukrepov na kongresu Kristusa Kralja, Kristus kraljuj, v Sloveniji naši nam gospoduj! -1. Š. župan. Dijaki za kongres Kristusa Kralja. — Kaj so nam povedali. Pretekli pondeljek ob osmih zvečer je propagandni odsek za kongres Kristusa Kralja priredil dijaško zborovanje pod pokroviteljstvom škofa dr. Grego- rija Rožmana. Med odličniki, ki so se zborovanja udele- žili, naj omenimo zastopnika preč. prelata Ignacija Nad- raha, zastopnika bana prosv. načelnika dr. Sušnika, zas- topnika župana nadzornika Westra, dir. Osana, priorja Učaka gvardijana p. Krizostoma Sekovaniča in več pro- fesorjev verouka. Bilo je že konec šol. leta in zato Ude- ležba ni bila tolika, kot je bilo za namen, ki ga je zbo- rovanje imelo, pričakovati. Toda navdušenje in borbenost, kakršno vidimo pri malokaterem zborovanju, je bila taka, da zasluži naša mladina, ki je brezkompromisna, ki je vsa Kristusova, vse spoštovanje, naklonjenost in podporo naše katoliške javnosti in vseh, ki mladini žele dobro Prvi je govoril zastopnik škofa gospod prost in generalni vikar Ignacij Nadrah, ki je, sam pota mladeniškega ognja, v daljšem govoru vzpodbujal krščansko mladino k neus- trašenosti. Če bi ne bilo med katoličani toliko strahopet- nosti, koliko drugače bi bilo. Posebno v teh časih, ko je vse, bar se v svetu dogaja, za ali proti Kristusu. Mladina ga je nagradila z ogromnim aplavzom in je s tem doka- zala, kako ljubi vsakega, ki ljubi in podpira mladino. Nato so nastopiti zastopniki naših gimnazij, I. II. III. drž. real. in klasične. Kaj je bila vsebina njihovih govorov? Odločno in brez strahu so nam odkrili stanje na naših srednjih šolah, kakršno je. Tako je edino prav! Če hočemo kaj zboljšati, je nujno, da najprej spoznamo dejansko stanje, v katerem se nahajamo. Kdor je poslušal mlade govor- nike, mora priznati, da so razmere na naših srednjih šo- lah v verskem oziru vse prej, kakor rožnate. Vedenje mno- gih dijakov v cerkvi je škandalozno. Govorjenje, ki od- kriva, kar srce zakriva, je večji del: kvanta in bogokletje. In dogajajo se bogoskrunstva — tudi med dekleti. Bila je grozna slika, ki so jo nam razkrili. Kdor bi hotel trditi, da to ni resnica, se mu lahko postreže s fakti ! Ugovar- jali se utegne, da so mladi fantje pretiravali. Toda kdo more trditi, da bi krščanski, izobraženi fantje brez vzro- ka lagali in brez potrebe druge črnili? Katoliški dijak se mora boriti z velikimi težavami, če hoče krščansko živeti. Kak rod bo zrastel iz take mladine? Mar katoliški starši plačujejo šolski davek zato, da se njih mladina v šoli kvari, da se počenja v šolah to, kar je celo po zakonu prepovedano? Vse priznanje zasluži naša mladina, ki je sama to povedala in sama želi v tem pogledu zboljšanja. Čast vsem, ki se veliko trudijo za versko življenje med dijaštvom. To so naši katoliški učitelji in vzgojitelji, pred- vsem Seveda gg. kateheti. Žal, da ne morejo vsega zla preprečiti, ker je preveč vkoreninjeno in razširjeno. Tež- ko je njih stališče in delo. Brezbožna vzgoja po nekate- rih drüžinah, slabo čtivo, slaba drüžba in medsebojno po- hujševanje, to so infernalne sile, s katerimi se imajo bo- riti in ki kvarijo njih delo. Navzoči šolniki so sami izjav- ljali, da niso vedeli, da je tako hudo, ker se pač pred njimi vse pokriva. Sprejeta je bila resolucija, naslovljena na predstavnike naših oblasti. Kat. dijaštvo zahteva, da se prepovedo za šolsko rabo francoske knjige, ki so na in- deksu. Ne dopušča brezverskih razlag o postanku človeka in zemlje šola je namestnica staršev. Naši starši so ve- činoma katoliški; kat. starši pa morajo logično imeti kat namestnike. Dalje zahtevajo šol. praznik za škofa Slom- ška in popolno svobodo za sodelovanje v KA, ko grega- cijah in Frančiškovih križarjih. Utihnili morajo vsi priimki in psovke, ki so take, da jih najbolj propadle ženske ne zaslüžijo, s katerimi nekateri psüjejo nasé kat. dijakinje. Odločno so proti razširjanju dijaškij časopisov, ki pišejo proti Bogu in napadajo papeža in cerkev. Nasprotno pa zahteva naša mladina popolno svobodo in zaščito šol. oblasti pri razširjanju kat. dijaških časopisov. Taka je naša mladina. Naj se vsi vzgledujejo po njej, kako je treba delati. Zborovanje je povsem uspelo. Vsi udeleženci so bili zadovoljni. Neki udeležence je dejal po zborovanju, da bi bil zadovoljen z uspehom kongresa Kristusa Kralja, če bo dosegel samo to, da se je naša siednješol. mladina tako zbudila, odločno nastopila in obsodila vse, ki razdi- rajo kraljestvo božje v srcih mladine. Mladina nam je po- kazala, kako treba razumeti res Kristusa Kralja in se resno pripravlja nanj. Da bi ga razumeli in se pripravljali nanj tudi drugi tako. Nujna prošnja. Toplo prosimo vse župne urade, ki še niso dobili zaradi ^predvidenih zaprek kongresnih le- pakov, da nam to takoj sporoče. Postali jih bomo čimprej. Kjer kongresnega lepaka še niste nabili pred cerkvijo ali na kakem drügom javnem mestu, storite, prosimo, brez odlaganja I Zbudimo ves narod k sodelovanju za kongres, ki se nam z veliko naglico približuje. Nebeški Kralj bo vsako žrtev tisočero povrnili Prispevajte za kongres 1 Kongres bo velikanska prireditev. Velikanske prireditve pa zahtevajo veliko de- narja. Če imamo denar za vse mogoče potrebne in nepo- trebne reči, ga imejmo še za kongres, ki bo vendar stvar vsega naroda. Pokažimo med tujci, da smo Slovenci na- rod, ki zna tudi nekaj žrtvovali. Postanite se čekovnega računa, ki imajo naslov: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, Štev. Ček. računa 11.711. Drugi škof iz Romunije. Prevzv. g. Janez Balan, škof iz Lugoj v Romunija je najavil svoj Prihod na kong- res Kristusa Kralja. Občni zbor in XI. vinarski kongres vinarskega društva za dravsko ban. se je vršil dne 3. in 4. junija 1.1. v Šmarju pri jelšah. Na tem se- stanka vinogradnikov iz cele Slovenije so se iznesia vprašanja, ki težijo vinogradnike. Lendav- sko vinarsko podružnice sta za- stopata gg. Žerdin Ivan in ing. M. Peternel oba iz Lendave. Tudi ona sta opisala težko stanje na- ših kmetov vinogradnikov in za- prosila za vsestransko zaščito naših malih vinogradnikov. Spre- jeta je bila obširna rezolucija, ki bo predložena na vsa merodajna mesta. V tej rezoluciji se pred- vsem obravnava vprašanje tro- šarine, znižanje ceni galici, iz- krčenje šmarnice, najetja brez- obrestnega posojila za obnovo vinogradov, vprašanje viničarjev, strokovnega izobraževanja vino- gradnikov i. t. d. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom g. Ivan Sežbenikom iz Vrtič pri Mariboru. Kot odbornik v novi odbor je bil izvoljen tudi Ivan Žerdin iz Lendave. Prihodnji občni zbor in vi- narski kongres bo v drugi polo- vici meseca maja 1940. v Len- davi. Obenem bo priredila len- davska vinarska podružnica tudi vinsko razstavo in vinski sejem vin iz lendavskih goric. Vsi vino- gradniki našega okraja bodo pri tem sodelovali in skušali ob obi- sku svojih stanovskih tovarišev vinogradnikov, ki bodo takrat prišli iz cele Slovenije, pokazati pravo sliko naših goric in naših priznanih lendavskih vin. Zato pa že sedaj opozarja vinarska podružnica v Lendavi, da bodo vinogradniki vsi brez izjeme raz- stavili svoja boljša vina na to vinsko razstavo v Lendavi. Zahvala za velikodušen dar prekmurski kulturi. Dne 6. junijá sta se ob 20 letnici pariške borbe za naše osvobojenje poklonila g. prelatu, dr. Matiji Slaviču zastopnika akad. društva „Zavednostiˮ in ob tej priliki je g. prelat podani ve- liko število leposlovnih knjig „Zavednostiˮ, ki jih naj poraz- deli med tiste kraje, kjer je po- treba po dobrih slovenskih knji- gah največja. Odbor „Zavednostiˮ čuti prijetno dolžnost, da se g. prelatu, univ. prof. dr. Matiji Slaviču, iskreno zahvali za veli- kodušen dar. Prepričani smo, da bo ljudstvo znalo prav ceniti tako naklonjenost in da bo v polni meri hvaležno svojemu dobrotnika Odbor. Kosalin Cecilija, Sanatorium d’Ormessan. Prečastiti g. urednik! V začetki mejega pisma vas prav lepo pozdravim i vam želem zdravje od lüboga Jezuša i bla- žene Device Marije, da bi ešče duga leta vrejüvali naše krščan- ske liste. Iskreno se vam zahva- lüjem na rednom pošilanji Novin, ki so mi edina tolažba i veselje v toj mrzloj tüjini. V njih naj- dem telko novoga iz moje lübe domovine. Tü sam v kloštri i sama Slovenka, daleč na okoli nega našega človeka. Zato me pa Novine tem bole veselijo. Sprimite, g. urednik, še en lepi Pozdrav iz tüjine. Adamič Jošef, á Serres. Pre- častiti g. urednik! Lepo vas po- zdravim v imeni Jezuša i Marije naše lübe Matere. Lepo se vam tüdi zahvalim na rednom poši- lanji lista. Jako sam veseli seli, kda ga dobim. Šče ednok vas pozdravlam i se vam lepo zah- valim za ves vaš trüd, šteroga mate z nami izseljenci. Režonja Štefan, Hardt. Dra- gi g. urednik! Jaz sam srečno prišeo s svojov partijov v Nem- čijo. Vüpam se, ka se nam tü ne bo godilo slabo. Mislim, da bomo srečno prišli skoz teh 6 mesecov; nieden delavec naj ne pozabi, da je katoličan i sin moč- ne države Jugoslavije. Pozdrav- lamo vas vsi, ki smo na tom mesti. Raščan Vinci, á Deseting. Prečastiti g. urednik! Prav pri- srčno vas pozdravim i vam že- lem vse najboše od Boga i pre- čiste Device Marije. Naj vam ona sprosi pomoč pri svojem Sini, da bote še dugo let zdravi i veseli vrejüvali i širili vaš dober tisk. Pertoci Franc. Argestein No 28. Prečastiti gospod urednik Novin! Primem pero v svojo žülavo roko i vas, Prečastiti g. Klekl, urednik Novin, prisrčno pozdravim. Prosim lüboga Stvar- nika, naj vas ohrani še vnogo let i vam da lübo zdravje, da bote mogli biti podpora nas iz- seljencov. V tüjini smo stalno v nevarnosti, da nam čemer greha brezverstva pride v düšo. Jaz mam cerkev v bližini 2 km, K sv. meši idem vsako nedelo i svetek. Predge ne razmim, ali Bog pa razmi mojo molitev. V Novinaj si najdem dobre navuke i tanače, zato če sam brez No- vin, sam kak riba brez vode. Prav prisrčno vas ešče ednok pozdravim, g. urednik i vam že- lem vse dobro. Pozdravlam tüdi svojo ženo. očo, sestro, ves moj rod, martjanskoga g. župnika, vse dühovništvo Slovenske Krajine i vas, dragi izseljence v Nemčiji i Franciji. Ostanite verni svojoj veri i svojoj domovini. Kreslin Štefan iz D. Bistrice, Zrim Joško iz Kuzme, Temlin Ma- riška iz Beltinec. Prečastiti g. urednik! Prisrčne pozdrave vam pošilamo tü zbrani Slovenci. Že- lemo vam od Gospodnoga Bo- ga i blažene Device Marije vno- go zdravja i veselja. Naj vas šče dugo vodita po pravoj poti živ- lenja v pomoč nam izseljencom. Naj vam Bog da svoj blagoslov pri vrejüvanji listov. — Pozdrav- lamo tüdi svoje drage domače, rodbino i poznance. Pozdravlamo celo beltinsko, črensovsko faro i dühovnijo Kuzma. Pozdrav pošila g. ured- niki Novin Ferenčak Štefan, Fer- me de la Motte. Izpred okrožnega sodišča v M. Soboti. Čeh Ivan, posestniški sin v Nedelici št. 56, ki je zvečer dne 11. septembra 1938 v Hraščici telesno poškodoval Koceta Šte- fana iz Ivanjcev št. 16, s tem, da ga je udaril z robatim polenom po glavi in mu prizadejal raz- poke desne čelne kosti, zmeč- kanino in pretres možganov, za- radi katere poškodbe je bila ne- varnost za poškodovančevo živ- ljenje, je bil obsojen na 2 leti robije in izgübo častnih pravic za dobo 2 let. Na 8 mesecev zapora je bil obsojen Rajter Ivan, posestnik v Zamostju št. 61, ker je dne 1. decembra 1938. v Dobrovniku telesno poškodoval Pleja Franca, posestnika iz Dobrovnika št. 293, s tem, da ga je z odprtim no- žem sunil v prsa in trebuh ter mu prizadejal pod levo prsno bradavico 12 em dolgo do reber segajoče rano vreznino in desno pod popkom rano vbodnino, ki je segala v trebušno votlino, radi katere poškodbe je bila nevar- nost za poškodovančevo življe- nje. Ker se je obtožencu zdela prisojena kazen previsoka, je zo- per sodbo prijavil priziv, ki pa je bil zavrnjen. Strajnšak Anton, želar v Zbigovcih h. št. 1, je bil obso- jen na 3 mesece strogega zapo- ra in na izgübo častnih pravic za dobo 1 leta, ker je dne 25. februarja 1939 v Zbigovcih od- vzel Grölerjevi Mariji, posestnici v Črešnjevcih, iz škednja njene viničarije 500 kg sena i 100 kg ovsene slame v skupni vrednosti 405 Din, katero tatvino je storil tako, da je vlomil v zaklenjeno skedenj. Pošta. Osko Gizela, Premllhac par Montihoti. Sprejeli 58 Din. Horvat Terezija, Ferme de PierreJenx. Spre- jeli 64.75 Din i po želi obračunali. — Fujs Peter, Lancken p. Rona. Me- sečno pošlete 10 RM po pošti, 40 pa potom gospodara. V Novinaj smo to že objavili. za čakature in rušte, suhi in žagan Prodaja: MURSA na KRAPJI pri LJUTOMERU. LES Slovenski delavci! Vsi v Franciji živeči Slovenci, za vse Informacije glede potovaja v domovino se obrnite na edino jugos- lovensko agencije 18. rue de ta Michodiére, PARIS II. Vozne karte po najnižjih cenah! Menjamo denar po najboljšem kurzu! Dopisujemo v slovenščini ! „PUTNIKˮ Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.