Že 44. akcija Novega tednika in Radia Ce-Ije obiska porodnišnice je bila letos še posebej množična.
.„.;.: .».SvWiSi-^;- -v-v «S^iS®
Ogljikov monoksid kriv za zastrupitev štirih Celjanov
STRAN 21
Irena Vrčkovnik: »Ne bom nehala verjeti v dobro!«
Jolanda Čeplak o vrnitvi na atletske steze, selitvi in novi ljubezni
Gladovna stavka pred sodiščem
Po ukradeno blago kar s kombijem
m®atmmmmm.
Št. 1 / Leto 64 / Celje, 6. januar 2009 / Cena 0,81 EUR
Informacije: 051/354 809 www.golte.si
9770353734020
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Za nosom do golaža
Prednovoletni sprehod po mestnem jedru je prinesel tudi tale zanimiv utrinek. Če se je za piknik na ulici res zdelo malo prehladno, nadebudnih kuharjev to niti slučajno ni zmotilo. V šentjurskem podjetju Xena so se namreč odločili, da letos namesto voščilnic in poslovnih daril skuhajo golaž za brezdomce in naključne mimoidoče. Prvi so si ga - iznajdljivo - v velikem loncu odnesli kar na toplo, mnogi drugi pa so si z njim rade volje pogreli premrle prste kar tam. Praznično vzdušje očitno ne prinašajo le poštarji, ampak se ga da skuhati tudi na ulici.
Foto: MARKO MAZEJ
Srečno 2009!
Na Trgu celjskih knezov je letos silvestrovalo približno pet tisoč ljudi. Celjanke in Celjane je v novo leto popeljala pesem Natalije Verboten, vse.dobro pa je zbranim v novoletnem voščilu zaželel podžupan Marko Zidanšek.
Tradicionalnega silvestrovanja na prostem se je kljub mrazu udeležilo precej ljudi. Po nekaj letih je znova navdušil ognjemet, saj tokrat ni bilo megle oziroma oblačnosti. Poskrbljeno je bilo tudi za tople napitke, česar obiskovalci božično-novoletnega sejma druge dni sicer niso bili deležni. Morda bo prihodnji sejem, v letošnjem letu, boljši, kot je napovedala že pred časom direktorica Zavoda Celeia Celje Milena Čeko Pungartnik.
Z novim letom je za eno leto zaprla vrata tudi Pravljična dežela, ki sicer kakšnih posebnih novosti ni ponudila. Je pa res, da so bili otroci vendarle zadovoljni. Veliko so k temu pripomogle pravljične vile, ki bi morda tu in tam lahko malo manj govorile. Kljub temu so bile prav one tiste, ki so izvabljale nasmeške na otroška lica.
ŠK
Foto: MARKO MAZEJ
LDS podarila igrače
Predsednica Mestnega odbora LDS Jana Govc Eržen in še nekateri drugi člani vodstva mestne LDS so še predpražniki obiskali Center za socialno delo Celje. Ob tej priložnosti so direktorici centraT)lgi Bezenšek Lalić predali igrače, ki so jih v stranki zbirali celo preteklo leto. Igrače bodo dobili otroci, ki si jih ne morejo privoščiti.
ŠK
Začetek smučanja na Celjski koči
Na Celjski koči se je dva dni pred koncem lanskega leta začela smučarska sezona. Prvi dan, ko je bila smuka brezplačna, se je po pobočju Tolstega vrha spuščalo okoli 400 smučarjev, a tudi ostale dni je bil obisk zelo dober, kot pravi direktor TRC Edi Krajnik.
Mraz, ki sicer veliko ljudem ni po godu, je bil nujen za začetek izdelave kompaktnega snega, ki so ga v družbi TRC, ki upravlja s Celjsko kočo, ustvarili za trenutno 75 centimetrov debelo snežno odejo. Kot je pojasnil Krajnik, sneg še vedno izdelujejo, predvsem ponoči. Sicer pa poleg smučišča na Celjski koči obratuje tudi otroški smučarski tekoči trak, ki za sankače obratuje tudi v času nočne smuke. Med tednom je smučišče odprto v času nočne smuke od 17. do 21. ure, ob koncih tedna in praznikih pa ves dan.
ŠK
Foto: MARKO MAZEJ
Poklon samostojnosti in enotnosti
Dan samostojnosti in enotnosti so še posebej slavnostno obeležili v Laškem.
V dvorani Tri lilije se je v skladu s tradicijo s koncertom predstavila Laška pihalna godba, njihova bobnarska sekcija ter mažorete. Njihov koncert so pospremili tudi praporščaki. Laščani so se za praznik zabavali še ob nastopih Kvineta Don in Ota Pestnerja ter mladih pevk Alje Breznikar in Maše Medved.
Foto: Atelje Jolanda Sojč


■ •■•-'__
Četrtek
ob11.15
na Radiu Celje
radiocelje
>3 "95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
K -vn^rv*
K i
ADAMAS
m
Št. 1 - 6. januar 2009
IOW TEDNIK	GOSPODARSTVO
Cetis stoji?
Cetisov posel v Sudanu le počasi napreduje - »Stroji ne stojijo, čeprav dela zdaj ni veliko«
V zadnjem času so do nas prikrožile govorice, da je Cetis izgubil posle, dobljene na črni celini, zato naj bi vsi stroji v njem stali. Govorice je generalna direktorica Cetisa Simona Potočnik odločno zanikala, saj, kot pravi, konec decembra niso imeli niti kolektivnega dopusta.
Res pa je, da posla za izdelavo biometričnih potnih listov, vizumov ter prodaje programske opreme, vrednega 10 milijonov evrov, ki so ga aprila 2008 podpisali z državo Sudan, še niso izpeljali. V Sudanu se je namreč medtem zamenjala vlada. Zgolj to je razlog, da
se posel, ki bi predstavljal tretjino siceršnje načrtovane letne realizacije, še ni izvršil, pravi direktorica. Letos naj bi izpeljali tudi prvi posel v Braziliji, gre za prodajo znanja, tipajo pa še po azijski celini.
Manj obetavno, kot so računali, jim gre tudi na domačem teritoriju. »Napovedano je bilo, da naj bi bil v minulem letu velik bum pri zamenjavi osebnih izkaznic, a se praktično ni zgodilo nič. Očitno smo Slovenci zadovoljni že z enim dokumentom ali celo nobenim. Ali pa smo začeli >šparati< pri dokumentih,« ugotavlja Potočnikova. »To je primer posla, ki
ga sicer nisi izgubil, a vendar od njega ni tistega prometa, kot si ga pričakoval in si ga želel.«
Kaj bo dodatnega prinesla recesija, ne vedo. »Malo smo se nanjo že začeli pripravljati. Med letom smo izkoristili možnosti predčasnega upokojevanja, tako da smo v novo leto zakorakali s 50 delavci manj. Bolje je kakšen korak narediti prej kot potem, ko ga ne moreš več,« razmišlja generalna direktorica. »Recesiji navkljub bomo še vedno vztrajali na naših začrtanih poteh. Naše glavne smernice so Afrika, Južna Amerika ter deloma Azija.«
ROZMARI PETEK
Odelo Prebold se rešuje znotraj svojega koncema
Delavci Inde Vransko na čakanju
Trenutno trda prede podjetju Inde Vransko, kjer izdelujejo usnjena oblačila. Izmed 39 delavcev jih je na čakanju kar 30.
Po podatkih, ki so jih zbrali v celjski območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, podjetje oktobra in novembra ni dobilo nobenih novih naročil, veliko tu-
jih trgovcev pa jim je celo že naročene izdelke odpovedalo. Uprava je z obema sindikatoma v podjetju podpisala dogovor o 30-odstotnem znižanju plač za obdobje štirih mesecev. Če jim medtem uspe proizvodnjo ponovno zagnati v polni tek, bodo sklenjeni dogovor razveljavili.	RP
Gorenje »rekorder« leta
INVENTURA 2008
Afera Čista lopata
V	začetku februarja 2008 so represivni organi spektakularno, v spremstvu televizijskih in fotografskih kamer, uprizorili aretacije vplivnih gradbeniških direktorjev, med njimi tudi prve dame Velenjskega Ve-grada Hilde Tovšak. Začela se je medijsko razvpita afera Čista lopata, ki še ni dočakala epiloga. Tovšakova je sicer v prvih izjavah poudarila, da v to afero sama ne sodi. O tem, kdo jo je njej nastavil, še ni spregovorila.
Odkritje laškega »tajkuna« in turističnega bisera
V	lanskem letu se je le izkazalo, kdo je lastnik Pivovarne Laško. Prvi mož ali generalni direktor Boško Šrot dejansko ni le me-nedžer pivovarne, temveč posredno tudi njen lastnik. Največji lastnik, pred koncem leta je svoj lastniški delež v pivovarni povečal na slabih 53 odstotkov, je Infond Holding. Njega si lasti mariborska finančna družba Center naložbe, lastnik le-te pa je Kolonel. Ravno zanj se je izkazalo, da je v rokah Atke-Prime, podjetja, ki je v lasti zakoncev Šrot.
Naj dodamo, da je tudi laška Thermana, ki je lani pridobila welness center ter hotel, v precejšnji lasti Infond Holdinga ...
Prišla je recesija
Najprej potiho, nato vedno glasneje je tudi do nas prišla recesija. In čeprav je sprva kazalo, da s (m) o jo mediji prenapihnili, se je izkazalo, da gre tokrat zares. Menedžerji so zatem v en glas pritegovali, da so jo že pred letom začeli čutiti, a da odpuščanj zaenkrat ne bo, pri čemer bi bilo vse dobro, če se banke ne bi »usedle« na denar ... Večjih odpuščanj res še ni bilo, a kaj ko podjetja pod ta termin ne zajemajo najete delovne sile -tujcev - in tistih, ki jim niso podaljšali pogodb za določen čas. Povprečno je v podjetjih 20 odstotkov zaposlenih za določen čas.
Naj dodamo še, da recesijo pridno izkoriščajo tudi tisti delodajalci, ki jim sicer gre prav dobro. Ali pa vsaj stroškov še niso omejevali pri novoletnih zabavah. Primer je velenjsko podjetje, ki je za prednovoletno srečanje najelo trio, ki za nekaj pesmi povprečno računa sedem tisoč evrov, delavcem pa obljublja 32-urni tedenski delovnik ...
Kdo je v lanskem letu največ izgubil pri trgovanju z vrednostnimi papirji? Zbrali smo podatke o tem, koliko so lani izgubile delnice celjskih podjetij.
»Rekorder« po padcu tečaja je velenjsko Gorenje, njihov tečaj je s 43 padel na 10 evrov, kar pomeni kar 75-odstotni padec. Delnice Juteksa so izgubile 69 odstotkov vrednosti, njihove tečaj je januarja znašal 127 evrov, konec leta le še 39 evrov. Delnice Cinkarne Celje so izgubile skoraj polovico vrednosti; konec leta je enotni tečaj znašal 72 evrov, v začetku leta pa 156 evrov. Precej, 43 odstotkov, so izgubile delnice Alposa; njihov tečaj je s 56 padel na 30 evrov. Za enak odstotek so padle Etolove delnice. Tečaj je z 205 prešel na 169 evrov za delnico. Še odstotek več so izgubile delnice Pivovar-
»Prvi filter« odpuščanj so bili tujci. Večina jih je odpotovala nazaj domov, nekateri so odkrili novo donosno »delovno mesto«. (Foto: Sherpa)
oc 45
Z> LU
> 40
i? >o 0)
I2 35
Gibanje tečaja delnic Gorenja v letu 2008
Vir Ljubljanska borza d.d.
ne Laško. Njihov enotni tečaj se je v letu dni z 89 spustil na slabih 48 evrov. Delničarji Cetisa so na delnico
izgubili slabih 40 evrov; s 104 se je tečaj spustil za 29 odstotkov na 66 evrov.
RP
Podobno kot v žalskem Novemu tudi v podjetju Odelo Prebold, bivšem Sapsu, bolj znanem kot Schefenacker, računajo, da bodo izpade naročil nadomestili znotraj svojega koncema Odelo.
Naročila avtomobilskih odbojnih stekel in svetil za vzvratna ogledala so jim v zadnjih mesecih padla za 20 odstotkov, konkretna naročila za nove programe znotraj
koncema pa naj bi prišla po novem letu. Če le-ta ne bodo drastična padla, o odpuščanjih ne bodo razmišljali. Okoli 400 delavcev je od 12. decembra sicer na kolektivnem dopustu, proizvodnjo pa naj bi ponovno zagnali danes, 6. januarja. Naj dodamo, da ima v podjetju tretjina zaposlenih pogodbe sklenjene le za določen čas.
RP
I
SI
KRATKO
Pri kmetijski mehanizaciji še ni krize
Med redkimi, ki v tem času ne krivijo recesije za slabše poslovne rezultate, so proizvajalci kmetijske mehanizacije. V podjetju Sip Šempeter imajo dela dovolj. Za dobo treh mesecev so zaposlili pet dodatnih delavcev. Tudi za prihodnje štiri mesece je naročil dovolj. Kot pravijo, se pri njih kriza lahko pokaže šele spomladi, ko se začne sezona prodaje kmetijske mehanizacije. Po-
dobno so z delom zadovoljni tudi v Tajfunu na Planini. Tudi tam so zaposlili nekaj dodatnih delavcev, pri čemer delo poteka kar v treh izmenah.
Tegometall odpušča?
V šentjurskem podjetju Tegometall, gre za nekdanje Alposovo podjetje, ki je opremljalo trgovine, bodo zaradi krize zmanjšali število zaposlenih. V delu lakirnice naj bi po podatkih sindikatov delo izgubilo 11 ljudi.	RP
Kriza tudi med nogavicami
Drugo največje tekstilno podjetje v državi, delniška družba Polzela, tovarna nogavic s 496 zaposlenimi, že čuti sedanjo finančno krizo in vsesplošno recesijo.
Po besedah predsednika uprave Toneta Turnška so bili rezultati prodaje v devetih mesecih leta 2008 še dokaj ugodni in normalni, v zadnjem trimesečju pa so se precej poslabšali. Manjše povpraševanje, zaostreni pogoji financiranja in slabi politični odnosi s Hrvaško niso šli mimo te polzelske tovarne nogavic. Vse se je poznalo na prodajnih rezultatih v zadnjih mesecih. Tako so do konca leta 2008 beležili na hrvaškem trgu za 20 odstotkov manj naročil kot v enakem lanskem obdobju, na domačem tržišču pa je bilo povpraševanje za 5 odstotkov manjše. Naročila iz tujine so se gibala v skladu z dogovori in letnim načrtom. Sicer pa so od vlade pričakovali hitrejše in bolj učinkovite ukrepe na področju razbremenitve gospo-
Izdelava moških nogavic na Polzeli
darstva, še posebej za delovno intenzivno industrijo. Glede ponujene možnosti prehoda na zmanjšam 36-urni delavnik je uprava že razpravljala, odločitev pa bo znana v tem mesecu.	TT
St. 1 - 6. januar 2009
m
4
INVENTURA2008
NOVI TEDNIK
Smrt dr. Drnovška
Mnogi so pretreseni sprejeli novico o smrti nekdanjega predsednika države dr. Janeza Drnovška. Za enega njegovih zadnjih obiskov na Celjskem štejemo dni po predlanski ujmi, ko je obiskal nesrečni družini Deleja na Trnovcu in Golob v Podgorju pri Letušu. Hiša za Delejeve še raste, Golobova pa sta že preseljena v novo hišo, ki je eden od dokazov slovenske solidarnosti.
Pokrajine v »franžah«
Časopisne stolpce so spomladi polnile pokrajine. Na širšem Celjskem smo se volivci izrekali o dveh predlaganih - Celjski in pokrajini Saša. Obe sta na posvetovalnem referendumu ob izjemno slabi volilni udeležbi dobili potrebno podporo za ustanovitev. Potem so se pokrajine za nedoločen čas»sfižile« na državni ravni.	US
Kje bo trasa?
Med »našimi«
Dijak naj je!
Začetek šolskega leta 2008/09 je najbolj zaznamoval zakon o dijaški prehrani. Ta je šolam pred začetkom počitnic naložil, da morajo v dveh mesecih organizirati vsakodneven topel obrok za vsaikega dijaka. Celjskim srednjim šolam, ki večinoma niso premogle ne kuhinj ne ustreznih jedilnic niti razdeljevalnic hrane, je to povzročilo velike težave. Pojavih so se zunanji ponudniki prehrane, a so zaradi nerealne cene, 2,42 evra državne subvencije na obrok, nekateri kar hitro obupali. Večini celjskih srednjih šol je ustrezne rešitve dijaške prehrane uspelo najti v prvih mesecih šolskega leta, čeprav bodo za investicije v kuhinje, jedilnice in razdelilnice morale nameniti še kar nekaj sredstev. Se je pa na račun ene šolske ure za toplo malico (v razponu od 8. do 13. ure!) podaljšal pouk. Dijaki z nekoliko slabšimi prometnimi povezavami prihajajo domov že skorajda v nočnih urah. Upamo, da, pri tem mislimo na hrano, vsaj siti!	PM, foto: KATJUŠA
Kakšna bo usoda »majhnih«?
S šolskim letom 2008/2009 je v veljavo stopil nov zakon o financiranju v izobraževanju. Nov zakon narekuje financiranje srednješolskih zavodov glede na število dijakov oziroma na glavo dijaka. Številne srednje šole, ki v zadnjih letih beležijo težnjo upadanja vpisa dijakov v svoje programe, čaka negotova prihodnost.	PM
ODGOVOR
Nikoli več obrambni stolp
Zaradi potrebe po predstavitvi dejstev in objektivnem informiranju javnosti smo v zvezi z obnovo obrambnega stolpa sredi Celja prisiljeni predstaviti nekaj dejstev, ki so v članku z gornjim naslovom (Novi tednik, 2. decembra 2008) bila izpuščena oziroma predstavljena izven konteksta in nepopolno:
-	Obrambni stolp se drži Hotela Evropa, najstarejšega hotela v Celju in enega najstarejših na slovenskih tleh, danes pa prvega tovrstnega storitvenega kompleksa s petimi zvezdicami.
-	Sodni stolp je v zadnjih desetletjih zaradi svoje dotrajanosti postal nevaren za okolico, potem ko se je pred dvema letoma sesula njegova streha, pa je začel neposredno ogrožati okolico, stanovalce in uporabnike sosednjih stavb ter mimoidoče.
-	Zaradi skrbi za kulturno, posebej arhitekturno dediščino knežjega mesta, smo se odločili za njegovo sanacijo.
-	Za poseg smo pridobili vsa potrebna dovoljenja, vključno z gradbenim dovoljenjem in potrebnimi soglasji Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
-	V sanacijskih postopkih smo upoštevali vse postavljene pogoje, adaptacija pa je po-
tekala v skladu z določenimi pogoji vseh in-volviranih strok in služb in v duhu ohranitve obrambnega stolpa kot arhitekturnega bisera celjskega mestnega jedra.
-	Ob tem nam je uspelo to, za kar si prizadevajo upravljalci najstarejših arhitekturnih stvarin širom Evrope, vključno z mestnimi jedri, ki so pod patronatom Unescove arhitekturne zaščite: ohraniti zgodovinske gabarite, prostorom pa vdihniti vabljivost in uporabno vrednost za sedanje generacije uporabnikov, tako domicilne meščane kot turiste.
-	Že prve reakcije vseh ciljnih skupin od domačinov do tujcev, od zaljubljencev v Celje do priznanih strokovnjakov za upravljanje pogojev življenja v starih mestnih jedrih in do kreatorjev simbioze arhitekturne dediščine s pričakovanji sedanjih prebivalcev znamenitih mestnih jeder so nam po otvoritvi potrjevale, da smo pri adaptaciji obrambnega stolpa in v njegovi umeščenosti v mestno jedro, vključno s funkcionalnostjo, uspeli najti simbiozo arhitekturne dediščine in sodobne uporabnosti po vzoru najboljših evropskih praks na tem področju.
Ob teh dejstvih so vsakršne drugačne ugotovitve postavljene v kontekst, ki ne vzdrži odraza v obnovitvenih pogojih in dokumentaciji, še manj pa v primerih dobrih praks na tem področju v Evropi.
JANEZ MIKLAVŽIN, Hotel Evropa Celje
- Št. 1 - 6. J
Marec je v Šaleški in Spodnji Savinjski dolini minil v znamenju prepirov, dokazovanj za oziroma proti, sprejemanja pripomb ... Govorimo seveda o predlagani trasi hitre ceste, za udejanjanje katere je velenjski župan Srečko Meh na zadnjem druženju omenil, da si ne upa povedati predvidenih datumov, da ne bi bili vsi slabe volje. Civilna iniciativa v Braslovčah je že marca napovedala prve tožbe, kasneje so se pojavih še transparenti proti izbrani trasi, javnih razprav glede izbora se skoraj ne da prešteti, a kje točno bo Velenje povezano z avtocesto, še zdaj ne vemo natančno.
Veliko prahu je dvignilo tudi umeščanje osrednjega dela trase 3. razvojne osi skozi
anuar 2009
občino Laško. Medtem ko na občini zagovarjajo predlagano rešitev, saj bi hitra cesta po njihovem občini prinesla hitrejši gospodarski razvoj, so občani odločno proti. Raje imajo čist zrak, mir in neokrnjeno naravo kot hitro cesto, ki po njihovem ne bi prinesla veliko dobrega. Si pa zato hitro cesto močno želijo na kozjanskem koncu. Država pa se na želje ljudi ne ozira. Vztraja pri laški trasi, češ da je ta za državo cenovno najugodnejša. V Civilni iniciativi krajanov Laškega seveda menijo drugače in pravijo, da je laška trasa ekonomsko in še kako drugače najmanj upravičena ...
US, BA
»Posledice« lanskih volitev bomo zagotovo čutili še nekaj let oziroma dokler bo trajala vladavina koalicijskega trojčka.
Na Celjskem je sicer slavila Janševa SDS, vendar so predvolilni shodi (posnetek je iz Velenja) pokazali veliko priljubljenost sedanjega premierja Boruta Pahorja. S Celjskega smo v parlament izvolili Darka Meniha, Iztoka Podkrižnika, Štefana Tisla, Rudolfa Petana in Vinka Gorenaka (SDS), Bojana Kontiča, Andrejo Rihter in Matjaža Hana (SD). Vrste Zaresa bo po imenovanju Mateja Lahovnika za ministra za gospodarstvo branil Lojze Posedel, SNS Silven Majhenič, SLS pa Jakob Presečnik. V novi vladi k »našim« štejemo še Zlato Ploštajner, ministrico brez listnice, pristojno za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.	US
Vešči fantje
Minister za obrambo Karel Erjavec je v februarskem intervjuju za naš časopis omenil, da današnjim fantom manjka veščin. Malce bolj vešči so bili v Gorenjevi tovarni In-dop v Šoštanju, kjer so ne glede na takšne in drugačne »resnice« po pogodbi izdelovali pa-trie. Vmes so v Gorenju kupih še podjetje na Češkem, odprli kar nekaj novih salonov ter
kljub krizi poslovno leto zaključili s precejšnjim dobičkom.
Ker smo se že ravno ustavili v Šoštanju, moramo še spomniti na odločnost direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotni-ka, ki je zmagal v sporu z materjo, torej Holdingom slovenskih elektrarn, ob tem pa še vedno obdržal milijardno naložbo, gradnjo bloka 6, ki jo je konec leta podprla cela Šaleška dolina.
US
.ovi llllll	INVENTURA 2008
Največja pridobitev
Nekaj slabega in nekaj dobrega
V Občini Štore so se vse leto ukvarjali s hudim finančnim položajem občine, povezanim z njenim poroštvom zasebnemu podjetju Hudournik. Zato so bili lani med najpogostejšimi obiskovalci občinske zgradbe kriminalisti, konec novembra pa je odmevala novica o kazenski ovadbi zoper tri osebe, ki jih policija sumi storitve desetih kaznivih dejanj. Med ovadenimi so omenjali direktorja
Hudournika Stanka Zakelška, nekdanjega župana Franca Jazbeca ter nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk.
Miklavž je Štoram prinesel nadvoz čez glavno cesto ter železniško progo. Z nadvozom so se občani naselja Lipa ter iz drugih krajev onkraj nadvoza rešili dolgotrajnega čakanja pred železniškimi zapornicami, ki so bile povprečno zaprte po 16 ur na dan. BJ
Št. 1-6. januar 2009 -r—
jvyjt
Največja celjska, ali bolje rečeno regijska pridobitev leta 2008 je zagotovo dokončanje Regijskega centra za ravnanje z odpadki s toplarno. Ne le CERO, ampak tudi toplarna je že začela poskusno obratovati. Gre za projekt 24 občin, ki so na tak način rešile svoj problem z odpadki za vsaj trideset let.
Poleg tega gre za okoljsko eno boljših rešitev, delegati evropske komisije pa so ga videli tudi kot primer dobre prakse kohezij-skih projektov. Več kot polovico denarja je za projekt, vreden skoraj 60 milijonov evrov, prišlo namreč iz evropskih kohezijskih skladov.	ŠK, foto: SHERPA
Častitljiva leta
Tekoče šolsko leto močno zaznamujeta visoka jubileja dveh srednješolskih ustanov v Celju. V jesenskih mesecih so se tako že vrstile prireditve v okviru praznovanja 200-letnice I. gimnazije v Celju in 100-letnice Srednje ekonomske šole Celje. Ob tem je ekonomska šola zdaj nekoliko v prednosti, saj se ima kaj naučiti iz lanskega medgeneracijskega druženja gimnazije, ki ga sama načrtuje v marcu. Ekonomska šola je po dolgih letih krmežljave-ga videza dobila novo, sicer kar malce strupeno rumeno obarvano pročelje, a še večji zalogaj čaka I. gimnazijo v Celju. Bo večkratna najboljša športna šola v državi vendarle dobila športno dvorano? Če bodo »žegn« lokacijskemu načrtu v tem mesecu dali celjski mestni svetniki in bo podjetje CM Celje z lastnimi financami reševalo s strani ministrstva načrtovano večletno gradnjo na obroke, bi lahko hrup strojev zarezal že v rano pomlad ob Malgajevi ...	PM
Naložbe v turizem
Leto 2008 je bilo pomembno za obe zdravilišči v občini Laško. V Laškem je februarja zaživel wellness park z edinstveno odpira-jočo se stekleno kupolo, avgusta se mu je pridružil še sodoben hotel (na sliki). Hotel s štirimi zvezdicami je svoja vrata odprl tudi v Rimskih Toplicah. Obnovljeni Sofijin dvor je avgusta po 68 letih spet sprejel tuje goste. A povsem gladko v Rimskih termah tudi ni šlo. Najprej se je zapletlo pri izbiri izvajal-
ca del za osrednji objekt, potem se je v gradbeno jamo vsul zemeljski plaz, zdaj, ko so to dvoje rešili, pa je glavni problem, ali bo termam uspelo dobiti denar za dokončanje projekta. Banke zaradi grozeče finančne krize namreč nočejo odobriti kredita. Toda, kot pravi direktor term Maks Brečko, ga ni heroja, ki bi ogrozil projekt oživitve Rimskih Toplic.
BA, foto: SHERPA
Ali je bila zelena lepotica - obnovljena stara meščanska hiša v Ulici skladateljev Ipavcev 17 - v Zgornjem trgu prizorišče hudih zarot in zaslužkov pod preprogo ali zgolj vzorčni primerek gospodarnega ravnanja z rahlim izigravanjem birokratskih »nesmislov«, je bilo vprašanje, ki je celo leto po malem zaposlo-
Razdejanje
Prizori, ki smo jih vajeni iz Severne Amerike ter z Daljnega vzhoda, so se sredi avgusta pojavili na Kozjanskem ter v Obsotelju, kjer je huda ura uničevala domove, gospodarska poslopja, pridelek, gozdove in ceste. Ogromna škoda ljudi ni zlomila, saj je večina takoj začela z obnovo, ob tuji pomoči seveda.	Foto: GrupA
Vodovnikovo leto
V občini Zreče je bilo leto 2008 Vodovnikovo leto, v spomin na 150-letnico smrti ljudskega pesnika Jurija Vodovnika. Obeležili so ga s številnimi prireditvami. Zreče je razveselila tudi novica o izbiri gostiteljev zimske univerzijade leta 2013, ki jo bodo lahko pripravili skupaj z Mariborom in Rušami. Zrečani bodo imeli na skrbi smučarski tek. BJ
iiiniiiw.iiovitediiik.com
Najbolj odmevna šentjurska afera
valo Šentjurčane. Ne glede na vročo juho, ki sta jo začinili še nadzornica in občinska uradnica - kljub vsestranski že skoraj pregovorni prijaznosti in korektnosti sta se spustih v precej žolčen prepir - nad 600 tisoč evri tudi evropskega denarja zdaj visi damo-klejev meč pristojnih komisij.	StO
Antraks na Konjiškem
Iz občine Slovenske Konjice je najbolj odmevala novica o poginih govedi na dveh kmetijah v Zičah in Kamni Gori, kjer so ugotovili antraks (vranični prisad). Jesenska novica je kmetovalce seveda vznemirila, pristojni pa so hitro ukrepali, zato o novih primerih ni slišati.
Novembra je Konjičane ter okoličane razveselila novica o končani obnovi Lambrechtovega doma, ki je stala šest milijonov evrov.
BJ, Foto: SHERPA
INVENTURA2008
fOfl TEDNI
Za čisto Savinjo
Zagotovo so na delo v vseh šestih spodnjesavinjskih občinah vplivali dogovori o gradnji kanalizacije in čistilne naprave v Kasazah. Po bolj ali manj skritih »dogovarjanjih« (beri: občasnih prepirih) so župani štirih oziroma kasneje šestih občin končno podpisali ustrezne pogodbe v vrednosti skoraj 20 milijonov evrov in dela za lepšo, bolj čisto Savinjo so stekla.	US
Golte v nesrečah
Kar presenečeno smo sprejeli vest, da so polovični delež na Golteh od italijanskega lastnika odkupili Slovenci. Gre za PV Invest, ki je skupaj s HTZ večinski lastnik gorskega centra na Mozirski planini, obe podjetji pa sta hčerinski družbi velenjskega premogovnika. Vendarle slovensko lastništvo Goltem ni pomagalo - v zadnjih decembrskih dneh je bil zaradi viseče gondole in štiriurnega reševanja ujetih smučarski center ponovno na straneh črne kronike.	US
Narava kaže zobe
13. julija zagotovo ne bodo pozabili v občini Gornji Grad, kjer je narava pokazala vso svojo razdiralno moč, najhuje pa so jo skupili gozdovi. Zradiran Črnivec, polomljena drevesa, nenehna opozorila o nevarnostih, nenazadnje tudi obisk premierja Janeza Janše in drugih politikov so le posledični delčki nedeljskega dogajanja, ki se je
potem na Celjskem (pre)večkrat ponovilo. Nastala je precejšnja škoda, ki jo tako v gozdovih kot na stavbah in vodotokih sanirajo še danes. Kar ni čudno, če vemo, da so v občini Rečica ob Savinji prva dela po katastrofalni poplavi v letu 1990 za večjo varnost krajev ob Savinji izvedli konec lanskega leta.	US, foto: SHERPA
Peticija zaradi dimnikarjev
Pred koncem leta je na Kozjanskem zavrelo tudi zaradi strogih državnih pravnih aktov o obvezni dimnikarski službi. Občani Kozjega, ki so zbrali številne podpise zahtevajo s peticijo manj pogoste in manj drage dimnikarske obiske ter sklic zbora krajanov, ki naj bi bil v tem mesecu, januarju. Peticijo so nato podpisovali še v občini Bistrica ob Sotli.	BJ
Hmeljarji na udaru
Avgust je (spet) udaril hmeljarje. Potem ko so po predlanski katastrofi praktično vse žičnice z nekaterimi zapleti »zrastle« na novo, je v Braslovčah lanska toča okle-stila pridelek. Glede na izkušnje po predlanski ujmi, ko verjetno še država sama ne ve, kaj, komu in koliko škode je obljubila, so lani odgovorni ubrali drugačno pot za izplačilo pomoči (saj veste, zgodbe o županih, ocenah škode, prijavi ...). Pripomb med ljudmi ni bistveno manj. US, foto: TT
y 1 '/
-•*-...................♦
www.radiocelje.com
Sad petletnih prizadevanj
Položitev temeljnega kamna (na sliki) za dograditev in prenovo OŠ Dobrna, izgradnjo kulturnega doma, knjižnice in prostorov za mlade je bila za občino Dobrna v letu 2008 pomemben dogodek. Na ta do zdaj najzahtevnejši projekt so se v občini pripravljali celih pet let. Objekt, ki ga krajani že težko pričakujejo, bo dokončan v letu 2010. Naložba je ocenjena na kar 3 milijone evrov, k čemur bo država primaknila 60 odstotkov sredstev.
BA, foto: MARKO MAZEJ
Odmevna ovadba župana
Med odmevnejšimi aferami, ki so pretresale Žalec, je zagotovo ovadba, ki so jo zoper župana Lojzeta Posedela vložili občinski nadzorniki s predsednikom Gvidom Hribarjem na čelu. V ovadbi navajajo več dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja in pravic ter nevestnega dela v službi. Z nadzornim odborom je povezanih tudi ničkoliko zapletov na sejah žalskega občinskega sveta. Zgodba se bo zagotovo nadaljevala tudi letos.	US
Grobarske zdrahe
V Vojniku si bodo minulo leto (v negativnem smislu) zapomnili tudi po grobarskih pripetljajih. Pogrebno službo Raj je sredi leta zamenjal nov koncesionar za pokopališke storitve (Primožič), ki se po pritožbah krajanov sodeč ne z živimi ne z mrtvimi ne znajde najbolje. Težav pa občina še vedno ni rešila niti z bivšim koncesionarjem. Ta občini še vedno ni poravnal zapadlih obveznosti. Dolgove občina zdaj terja preko sodišča, za enako potezo se je odločil tudi Raj, saj mu občina ni poplačala zneska, ki ga je podjetje vložilo v obnovo pokopališča. Kljub sporom, ki že spominjajo na humoresko, se tudi v Vojniku ni bati, da bi koga »pustili zgoraj«.	BA, foto: SHERPA
Država razvezala mošnjiček
Največji plus Občine Vojnik v letu 2008 je bil uspeh pri pridobivanju dodatnih državnih in evropskih sredstev. Teh je bilo skoraj toliko, kot je znašal občinski proračun. »Za izgradnjo protipoplavne zaščite smo pridobili 1,5 milijona evrov, za ureditev brežin po poplavi skoraj milijon evrov, za ureditev dveh regionalnih cest proti Vitanju in Stranicam nam je država namenila milijon evrov ter za obnovo graščine Socka 260 tisoč evrov ... Od leta 2009 pričakujem, da bomo ostali na realnih tleh in da nam bo uspelo uresničiti vse, kar smo zapisali v proračunu,« pravi župan Beno Podergajs.	BA
■	v ■
Največja kozjanska skrb
»Lokale« je zakon
Projekt leta v Velenju je »lokale«, torej brezplačen mestni potniški projekt. Ta menda dokazuje hotenja mestne občine po izobraževanju, saj je prvenstveno namenjen mladim, šolarjem, dijakom in študentom. Po drugi strani pa je dokaz sposobnega velenjskega gospodarstva, ki sofinancira brezplačne prevoze z »lokalcem«.	US
»Nadstandard gor ali dol, tisoč prebivalcev v Ljubljani ni isto kot tisoč na Kozjanskem!« so robantili prebivalci šestih občin, soustanoviteljic javnega zavoda Zdravstveni dom v Šmarju pri Jelšah. Iz dosedanjih treh dežurnih ekip bi naj v trenutku ostali odvisni od ene same, pa naj se zdravnik z ekipo klonira in teleportira, kakor ve in zna. Na srečo so izza pogajalske mize zdravniki in župani na koncu vstali relativno zadovoljni. Proračunske vreče bodo prenesle, rdeče številke ne bodo pretirano narasle in če se vam konec tedna oz. na praznik v teh koncih zgodi kaj neprijetnega, bo zdravnik še vedno relativno blizu. Vsaj do 12. ure.	StO
m
Št. 1 - 6. januar 2009
K! TEDNIK	IZ NAŠIH KRAJEV

S pomočjo ministrstva ne bo dajatev
Konec decembra smo poročali, da so velenjski, šo-štanjski in šmarski svetniki sprejeli odlok o plačevanju prispevka za tako imenovano razširjeno reprodukcijo. Dodatnim prispevkom so se takoj zopersta-vili v velenjskem mestnem odboru SDS, včeraj pa so iz MO Velenje sporočili, da se z odlokom ne strinjajo niti v ministrstvu za okolje.
Po odloku naj bi vsi uporabniki komunalnih dobrin z letošnjim letom plačevali poseben prispevek, zbran denar pa naj bi v Komunalnem podjetju Velenje namenih za novogradnje vodovodnih in kanalizacijskih vodov v celotni Šaleški dolini. Prispevku so se z obrazložitvijo, da se bo v času krize poznal vsak evro in bi lahko JP Komunala zbirala denar na drugačen
Pogrebnika sta se tožila pet let
Po petih letih postopka na sodišču ima Občina Kozje končno koncesionarja za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki ga mora imeti na zahtevo države. Občina je pred kratkim prejela pravnomočno odločitev sodišča, po kateri je za izvajanje te gospodarske javne službe izbrana Pogrebna služba Jožef Guzej z Brecljevega pri Šmarju pri Jelšah.
Pogrebnik Guzej in šmarsko podjetje Gekott sta se vrsto let pravdala o tem, kdo nudi za izvajanje koncesije v središču
Kozjanskega boljše pogoje, od tega meseca pa ima izključno pravico izvajanja pogrebne službe na ozemlju Občine Kozje samostojni podjetnik Guzej. Občina je s pogrebnikom Gu-zejem koncesijsko pogodbo za obdobje petih let že sklenila, gre pa za opravljanje pogrebne dejavnosti na pokopališčih v Kozjem, Pilštanju, Podsre-di, Bučah, Zagorju pri Lesič-nem ter Dobležičah.
Med petletno pravdo med pogrebnikoma so se občani lahko odločali za katerokoli pogrebno službo.	BJ
Vse vec revščine
Občani iz šestih občin Obsotelja in Kozjanskega, ki so v socialni stiski, so v letu 2008 od Rdečega križa prejeli 680 živilskih paketov in 20 ton živilskih izdelkov, kot so mleko, sladkor, moka, testenine in riž.
Občanom z nizkimi dohodki iz občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah so prostovoljci Rdečega križa razdelili tudi dve toni pralnega praška in veliko oblačil. Na OZ RK Šmarje pri Jelšah ob tem poudarjajo, da se razmere v zadnjih mesecih vidno poslabšujejo, saj se število ljudi, ki prosijo za hrano, plačilo položnic, pomoč pri šolanju otrok in podobno, povečuje zelo hitro.
Za leto 2009 so zato že prosili za več hrane iz intervencijskih zalog Evropske unije in s predlogom uspeli. Predvidevajo, da je bodo razdelili vsaj 34 ton.	BJ
na
način, uprli v velenjskem mestnem odboru SDS, kjer so zbirali podpise za razveljavitev odloka.
Z odlokom se ne strinjajo tudi v ministrstvu za okolje. V občinah sicer lahko predpišejo okoljske dajatve, vendar mora primere onesnaževanja okolja lokalnega pomena določiti vlada. Vlada tega še ni storila, poleg tega pa v ministrstvu menijo, da oskrba prebivalstva s pitno vodo ni ena od oblik onesnaževanja, zaradi česar bi bilo mogoče uvesti okoljsko dajatev. Velenjčani bodo predlog za razveljavitev spornega odloka obravnavali na januarski seji mestnega sveta.
US
Enota vrtca tudi
Prevorju
Sreča je v preprostih rečeh
Člani frankolovskega društva Talon so tudi v letu 2008 v decembrskem času izdelovali stare igrače in jih predstavili otrokom v tamkajšnjem vrtcu in OŠ.
Akcija izdelovanja starih igrač je povezana z miklav-ževanjem, ki ga je pred leti organiziralo društvo Talon. K darilom so dodali tudi roč-
no izdelane igrače. »Organizacijo miklavževanja je nato prevzela Cerkev, naše društvo pa je še vedno sodelovalo z izdelovanjem in obdarovanjem otrok z eno od starih igrač,« pravi, predsednica Talona Greta Jošt. Leta 2007 so stare igrače izdelovali v vrtcu Vojnik in enoti Mavrica na Frankolovem,
lani pa so enako delavnico pripravili na OŠ Frankolo-vo. Izdelovali so vrtljivi gumb. Namen izdelovanja starih igrač je obujanje spomina na preproste, stare otroške igrače, ki so jih nekoč izdelovali starši svojim otrokom iz raznih naravnih materialov, ki so bili pri roki, pravi Greta Jošt, »hkrati pa želimo v prazničnem, potrošniško naravnanem času, spomniti, da je sreča tudi v majhnih in preprostih stvareh«.
BA
Na podružnični šoli Pre-vorje bo odslej še bolj živahno, saj so se osemnajstim otrokom od 1. do 5. leta starosti odprla vrata v enoto vrtca, ki je končno zaživel tudi v tem kraju. Kot je povedala vodja prevorske šole Marija Frece Pere, bosta za otroki delali vzgojiteljica in njena pomočnica. »Za kraj pomeni vrtec zagotovitev naše prihodnosti in razvoj, hkrati pa je izraz pripadnosti ljudi svojemu kraju in nenazadnje zaupanje šoli, ki s tem pričakuje tudi več otrok. Ta nova pridobitev bo gotovo poživila naš kraj, dogajanje v šoli bo živahnejše in malčki bodo popestrili številne kulturne dogodke v večnamenskem prostoru.«
MAJDA REZEC
Obisk dedka Mraza v prevorski šoli
Pohodnikov kljub mrzlemu vremenu ni manjkalo.
Trije pohodi za praznike
Savinjski planinci so praznične dni izkoristili za tri pohode. Na polnočni pohod na silvestrovo so se odpravili člani Planinskega društva Žalec.
Kot je povedal Vlado Rojnik, predsednik društva, so se opolnoči odpravili iz Žalca na Bukovico, od koder so se vrnili v zgodnjih urah novega leta. Člani Planinskega društva Liboje so se na 11. zimski pohod podali 2. januarja. Kot je dejal predsednik društva Franc Čretnik, se je približno petdeset pohodnikov zbralo pri mostu v Ka-sazah, potem so krenili proti Homu, kjer so se okrepča-
li in pot nadaljevali do koče na Brnici. Hodih so tri ure in pol, nato so se dobre volje vrnili v dolino.
Novoletni pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 20. po vrsti, pot pa je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Predsednik društva Jože Marovt je povedal, da se pohoda udeležuje vsako leto več planincev. Pohod je trajal štiri ure, na Bezovcu, kjer je bil cilj, pa jih je čakalo okrepčilo. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo in hladno vreme, v višjih predelih je pohodnike pozdravilo tudi sonce.
TT
St. 1 - 6. januar 2009
8	AKCIJA	novi tednik
nja, zato pa je bilo veselje popolnejše ob 12.43 na novega leta dan, ko se je Darji Les-jak iz Žalca rodila deklica Vita. Življenje! Ob 14.24 je bil naslednji porod, ko se je Meliti Jeras iz Mozirja rodila deklica Eva. Začetni šok je počasi izginjal v soju novih mladih življenj in to se je pokazalo tudi ob našem tradicionalnem novoletnem obisku, ki ga vsako leto pripravi naša medijska hiša NT&RC ob sodelovanju številnih dobrotnikov, donator-jev in sodelavcev, letos pa se je pridružilo tudi neverjetno veliko število novinarjev in televizijskih snemalcev.
Čeprav je bil prireditveni prostor, okrašen z dvema velikima smrekama in olepšan s prazničnimi okraski, pretesen za vse, ki smo se zbrali na prijetnem srečanju, pa je vseeno potekalo bolje kot v kakšni prostorni dvorani. Ob mamicah so bili novorojenčki, v glavnem rojeni zadnje dni v lanskem letu. Mnogi so petje in igranje poslušali tiho, nekateri so tudi zajokali, a le za kratek čas.
Predstojnik ginekološko-porodniškega oddelka, pri-marij Vladimir Weber, je v uvodu poročila lanskega uspešnega »delovanja tovarne otrok« predstavil ekipo, ki je skrbela za mamice v silvestr-ski noči oz. med novoletnimi prazniki. V dežurni ekipi so bili zdravnici ginekologinji Nataša Brus in Olivera Mi-lanovič, diplomirana medicinska sestra Jasna Baliban, inštrumentarka diplomirana medicinska sestra Petra Rajh, medicinski sestri babici Branka Užmah in Dragica Jarni ter bolniška strežnica Zihre-ta Garagič. Zahvalil pa se je tudi organizatorjem in sodelavcem.
S prijaznimi prazničnimi nagovori so sodelovali direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc, podžupan MOC Stane Rozman, ki je izročil tudi tri spominska darila, odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn in Ivica Cvikl iz Žalca, ki je napisala štiri besedila, ki jih je uglasbil Viki Ašič in jih v priložnostnem programu vsako leto izvajajo trio Vikija Ašiča in kvartet Grmada, letos pa so se pridružili še gostje Andrej Bre-
mec, Viki Ašič ml., Ana Ašič in Majda Petan. Redni gostje akcije so tudi mentorica Društva otroci otrokom Ni-ka Ignjatič, predsednik in vodja društva ter galerije Nik-ca v Gosposki ulici Niko Ignjatič in Milan Golob iz Laškega, ki so porodnišnici podarili tri imenitne slike.
Akcija v akciji
Med jubilejnim koncertom ob 15-letnici Vrtiljaka polk in valčkov v Gorici pri Slivnici je med prireditvijo pet slikarjev glasbenikov - Jože Žlaus, Špela Žafran, Vlado Geršak, Božidar Ščurek in Toni Mohar -narisalo pet slik, ki so jih podarili za prodajo, denar pa nakazali porodnišnici za nakup sodobne posteljice za novorojenčke. Slike so kupili in denar podarili porodnišnici Emil Bučer iz Prožinske vasi, Občina Šentjur oz. župan Štefan Tisel, Dragan Žohar (Špesov dom Vojnik) in anonimni darovalec. V akcijo pa so se z osebnim prispevkom vključili tudi župani, ki občasno zapojejo v Oktetu županov: Lojze Posedel (Žalec), Peter Mišja (Podčetrtek), Andrej Kocman (Kozje), Beno Podergajs (Vojnik), Jože Čakš (Šmarje pri Jelšah), Franc Salobir (Dobje), Martin Brecl (Dobrna) in Miran Jurkošek (Štore), ki so obiskali tudi porodnišnico. Denar pa so prispevali tudi župani MOC Bojan Šrot, Vitanja Slavko Vetrih in Šentjurja Štefan Tisel. Vladimir Weber in Ana Ilijaš - Trofe-nik sta obljubila, da bodo posteljico takoj naročili. Krasila jo bo ploščica z imeni vseh, ki so pri akciji sodelovali.
Petelinček in pikapolonice
Tudi pri letošnji akciji sta sodelovala Valentin Haindl - Petelinček in" njegova žena Slavica iz Šoštanja, ki sta pripravila lične spominke iz lesa, za presenečenje pa je poskrbela sestra Ivice Cvikl, Štefka Sinček iz Tolmina, ki je v pismu priloženem k darilnim izdelkom zapisala: »Sestra Ivica mi je omenila, da bo v prvih dneh okoli novega leta ponovno obiskala porodnišnico v Celju in s svojo drugo zbirko pesmi obdarila mamice in njihove no-
Melita Jeras (levo) iz Mozirja je hčerko Evo (5150 gramov in 52 cm) rodila 1. januarja ob 14.24 in je to po treh sinovih Žanu, Žigi in Blažu že četrti otrok. Darja Lesjak iz Žalca je prvorojenko Vito (3600 gramov in 49 cm) rodila 1. januarja ob 12.43.
Dekleta iz Savinjske
——- Št. 1 - 6. januar 2009
MM
Že 44. akcija Novega tednika in Radia Celje v celjski porodnišnici - Lani so leto začeli fantje, letos deklice
Prve čestitke srečni mamici Darji Lesjak sta izrekla tudi (od leve) njen sosed in župan občine Žalec Lojze Posedel, ki se je na srečanje pripeljal s kratkega dopusta v Moravcih, in ponosni očka male Vite.
Odgovorna urednica Radia Celje Simona Brglez izroča darilo NT&RC Darji Lesjak iz Žalca.
Med tistimi, ki so z izbranimi besedami sodelovali v nagovoru porodnicam in osebju, je bila tudi odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn, za njo od leve Dominik Ocvirk iz Cvetličarne Ocvirk v Celju, direktor Splošne bolnišnice Celje mag. Marjan Ferjanc, podžupan MOC Stane Rozman in primarij Vladimir Weber.
Štiriinštirideseti obisk v celjski porodnišnici 2. januarja v novem letu 2009 je bil v več pogledih najbolj množičen doslej, pa tudi z dogodkom, ki ga - na srečo - pred tem še nismo doživeli. Lansko leto je bilo v celjski porodnišnici po svoje rekordno, saj so zabeležili kar 2.218 porodov ali 217 več kot leta 2007! Rodilo se je 1.165 dečkov in 1.078 deklic, od tega so pe-tindvajsetkrat pomagali na svet dvojčkom.
Zadnji porod v lanskem letu so zabeležili ob 15.36, potem pa je nastopil čas čakanja. Ne samo na slovo starega in pozdrav novega leta, ampak tudi na nov porod. Žal se je tokrat zgodilo tisto, kar se le redko, pa je vendar sestavni del temnejše plati življenja. Prvi otrok v novem letu se je žal rodil brez življe-
NOVI
AKCIJA
9
Ob Darji Lesjak (levo) je Natalija Ermakova iz Petrove, ki je rodila zadnja v lanskem letu. 31. decembra ob 15.36 je na svet prijokala Sofija (2720 gramov in 48 cm). Mamici čestita Ivica Cvikl iz Žalca, ki je tudi za letošnji obisk napisala novo pesmico, ki jo je uglasbil Viki Ašič st.
V kulturnem programu so nastopili (od leve) Viki Ašič (manjkata člana tria Elko Plahuta in Zdenko Štrucl), pevci kvarteta Grmada Franc Klinar, Silvo Kolenc, Janez Topole in Pavel Šuhel ter Andrej Bremec.
vorojenčke. Takrat se je v meni prebudila želja, da tudi jaz nekaj podarim mamicam in njihovim otročič-kom. Že šest let se ukvarjam z izdelovanjem raznih drobnih predmetov iz keramike, za to priložnost pa sem se odločila za svečnike okrogle oblike, ki jih krasijo dve vrsti pikapolonic. V vsakem nizu je dvanajst pikapolonic
od najmanjše do zadnje, ki je velika kot noht na palcu roke. Svečnik tako na nek način spominja na naš življenjski ciklus od rojstva pa vse do poznih let, jeseni življenja. Zanimivo, da sem šele sedaj, ko sem izdelovala svečnike za mamice, odkrila sporočilo, ki ga svečnik nosi in odločila, da ga poimenujem svečnik življenja.
Mamicam in očkom iskrene čestitke ob rojstvu njihovih otročičkov, njim pa iskrene želje, da bi bili zdravi in bi hitro rastli ter postali dobri ljudje.«
Iz teme v sonce
Prijazno srečanje je trajalo slabo uro. Izmenjavali so se nagovori z optimističnimi in prazničnimi besedami, izročanje daril in lepo petje,
pri katerem so ob triu Vikija Ašiča (Viki Ašič, Zdenko Štrucl in Elko Plahuta), kvartetu Grmada (Janez Topole, Franc Klinar, Pavel Šuhel in namesto obolelega stalnega člana Petra Murglja Silvo Kolenc), Vikiju Ašiču mL, Ani Ašič, Andreju Bremcu in Majdi Petan zapeli tudi župani. Lep dogodek ob vstopu v novo leto sta s cvetjem ozaljša-
la oče Alojz in sin Dominik
Ocvirk iz znamenite celjske Cvetličarne Ocvirk, ki sodeluje pri akciji že štiri desetletja.
In če se je v noči, osvetljeni z mnogimi ognjemeti, v celjski porodnišnici najprej zgodil žalosten dogodek, pa je vse skupaj prijazno zasenčilo nadaljevanje, prehod iz teme v lep prvojanuarski dan,
ko je nekajkrat posijalo tudi sonce. In tako naj ostane vse leto z željo, da se recesija ne bi lotila tudi porodnišnic. Ali drugače: da bi po številu porodov bilo tudi letošnje leto vsaj na ravni lanskega, če ne še boljše. Srečno pot, slovenski rod!
TONE VRABL Foto: MARKO MAZEJ
Lani 217 otrok več kot leta 2007
Po petnajstih letih so v letu 2007 v celjski porodnišnici ponovno presegli magično mejo 2 tisoč porodov. To mejo so lani krepko presegli za 217 porodov.
Obljubo so držali in prišli na novoletni obisk v celjsko porodnišnico župani, ki v prostem času zapojejo v oktetu županov, ob tem pa so osebno prispevali še za nakup sodobne posteljice za novorojenčke (od leve) Beno Podergajs, Andrej Kocman, Franc Salobir, Vilko Jazbinšek, Miran Jurkošek, Jože Čakš, Lojze Posedel, Martin Brecl in Peter Mišja.
2000 2001 2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
1.799 1.740 1.799 1.646 1.691 1.831 1.902 2.001 2.218
Vrsto let že v novoletni akciji sodeluje Niko Ignjatič (levo), ki vedno podari sliko, tokrat pa sta si segla v roke Ponovno je v akciji z lepimi iz lesa izrezljanimi izdelki sodeloval tudi mojster Valentin Haindl - Petelinček z s primarijem Vladimirjem Webrom, s katerim sta po uradnem delu poklepetala tudi o skupnem obiskovanju ženo Slavico iz Šoštanja. Ob njem Tone Vrabl, ki je bil pobudnik akcije obiskovanja porodnišnice in jo vsa osnovnošolskih klopi.	leta tudi vodi.
St. 1 - 6. Januar 2009
10	- REPORTAŽA	novi tednik
Mala dežela velik korak
Jerneja je v Španiji prava »ambasadorka« Slovenije, Manu pa na obisku pri nas predstavlja španske lepote.
Jerneja se je najprej zaljubila v španski jezik in kulturo, na španskem veleposlaništvu spoznala mladeniča iz Španije in se v njegovo deželo tudi preselila. Španija ji je bila očitno usojena...
Španija ubrala vse prave strune slovenske duše
Zavoljo ljubezni do jezika našla še tisto, ki jo je odpeljala v drugo domovino
Ob pozdravu postane jasno, da Manuel Angel Velez Saiz, za prijatelje preprosto Manu, ni prvič na obisku v Sloveniji. So ga že naučili, da Slovencem pač ne planeš v objem in jih ne cmokneš na lička. Pa to ni edina razlika med španskim temperamentom in tistim, kar nas zaznamuje na košču ozemlja med Alpami in Jadranom. Kar po skoraj treh letih življenja v Španiji Jerneja Krajne prav dobro ve.
Celjanka se je v času študija na ljubljanski fakulteti zaljubila v Španijo. V pokrajino, ljudi in jezik, v katerem se je tako dobro izpopolnila, da je dobila službo na španskem veleposlaništvu. Nekaj časa ni opazila ali, lumnm, ni hotela opaziti, da mladenič, Španec s štipendijo, ki ga je pripeljala v službo v Slovenijo v oddelek za gospodarstvo na veleposlaništvo, nekam pogosto fotokopira. »Ja, fotokopirni stroj je pač bil v Jernejinem nadstropju,« se Manujev obraz razleze v nalezljiv nasmeh, ki ostane ves čas pogovora. Z Jernej o sta v Sloveniji preživela božično-novoletne praznike, vendar bosta še ujela glavno praznovanje v Španiji. »Pri nas se obdarujemo in praznujemo na praznik svetih treh kraljev,« pojasni Manu.
Romantika ob »britof« sveči
Vrnimo se k ljubezenski zgodbi, ki se je prva leta pletla v Sloveniji. Jezik ni bil ovira, čeprav »Manu govori tako vneto in hitro, da ga še njegovi prijatelji komaj razumejo.« Pri zapeljevanju pa bi se skoraj zapletlo ... »Ko sem prvič prišla k njemu na večerjo, si je omislil romantiko ob soju sveče, ampak tiste, ki jo ponavadi Slovenci nesemo na grob. Malce nenavadno sem se počutila, ampak nisem nič rekla. Čez čas sem sli-
šala eno od španskih sodelavk tarnati čez naš prvi november, češ, spet te procesije s cvetjem in svečami! Španci na grobove nosijo zgolj cvetje! Manujev trgovinah videl sveče in si mislil, kako krasno, toliko voska in tako nizka cena ... Njihove namembnosti pač ni mogel poznati,« se nasmejimo z Jernejo.
Sicer pa je bilo Manu)u ob odhodu v tujino čisto vseeno, kam bo šel. »Slovenija? Zakaj pa ne? Starše je nekoliko skrbelo, ker dežele nista čisto ločevala od preostalega balkanskega koda in vojne. Kakšnemu prijatelju tudi ni bilo jasno, kam grem ...« Kot bi mignil, sta bili za Manu-jem in Jernejo dve leti skupnega življenja v Sloveniji, sledila je selitev v Španijo. Najprej na vroči jug, ob Sredozemsko morje, kjer »komajda vidiš kakšno posušeno palmo.« Ampak delo je Jerneja, ki obvlada tudi nemščino in angleščino, dobi-
lovne sile že primanjkuje, tradicionalne velike družine so izginile. Na delo prihajajo tujci iz Romunije, Ekvadorja, Maroka,« dodaja Manu.
Ambasadorka Slovenije
Par se doma pogovarja v španščini. »Od začetka sem se zelo trudila, da bi ga naučila slovenščino. Sedaj je težje, ves dan govoriš v španščini, doma si zvečer preutrujen, da bi se lotil učenja. Vendar še nisem obupala,« pravi Jerneja, ki še zmeraj neutrudno razlaga vsakemu Špancu, ki ga to zanima, kakšna je Slovenija, v ta namen si je pripravila prave predstavitve s slikovnim gradivom. »Zanimivo, vsak, ki jo je kdaj obiskal, ve veliko o njej. Sama pa, čeprav nisem bila nikoli vzgojena v posebej patriotskem duhu, močno občutim, kaj pomeni živeti izven domovine. Sedaj razumem slovenske izseljence, ki se v ritmih polke vrtijo okoli potice.« »No, saj zato pa, da se bolj domače počuti, vsakič to-voriva s seboj ajvar, cedevito, čoko-lino, slovensko znamko vode z okusom,« takoj doda Manu. Ki zna v slovenščini čisto lepo reči »gobova juha«. »To obožuje. Sama sem ob prvem obisku pri njegovi družim shujšala za kakšen kilogram. Nisem ravno ljubiteljica morske hrane, pri njih pa se na mizi vrstijo rakci, školjke in ribe,« malce potarna Jerneja. Par se je pred časom preselil na sever Španije, v mesto Santander na obali Atlantika. »Tako sva bliže vsaj njegovi družini, Manu prihaja iz bližnjega mesteca Torrelavega. In mila
Manu in Neja, kot jo preprosteje kličejo Španci, sta letošnje božičnonovoletne praznike preživela v Celju. Vendar zato »glavnega dejanja« praznikov v Španiji nista zamudila.
la v nekaj dneh. »Domačim s tujimi jeziki niso najbolj vešči, zato v komerciali podjetja zmeraj iščejo koga za stike s tujino.« Nekaj dni po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je Jerneja že privajala delovnemu ritmu Španije. Kar ji še po treh letih, vmes je sledila selitev na sever nove, druge domovine, še zmeraj ni čisto uspelo. »Njihov delavnik traja običajno od 9. do 13. ure, nato se nadaljuje med 15. in 19. uro. Ves čas se mi zdi, da nimam nič od dneva. Tudi šole delujejo po tem sistemu, kar pa niti ni tako slabo, saj ti ni treba skrbeti, kaj bo z varstvom za otroka v popoldanskih urah! Poleg tega otroci že pri šestih mesecih odidejo v jaslice. Porodniški dopust za Španke traja okoli štiri mesece,« opaža Jerneja. »Država se na drugi strani zelo trudi za povečanje rodnosti, za vsakega novorojenca starši dobijo 2.500 evrov pomoči. De-
oceanska klima je pravi balzam. Poleti okoli 25 stopinj, pozimi nekaj nad ničlo. Takoj ob čudovitih peščenih plažah se dvigujejo zelena pobočja, ki se nadaljujejo v zasnežena gorovja z rekami in jezeri,« spominja novi dom Jernejo na Slovenijo.
Drug čez drugega
Ob gledanju fotografij, ko me poskuša Manu poučiti o zgodovini severne obale, ko Marko pritiska na sprožilec in ko Jerneja ponuja španske slaščice, ki sta jih prinesla v po-kušino, naenkrat vsi zelo naglas govorimo drug čez drugega. »Ja, to je značilno za Špance. Pri njegovih doma so me imeli za sramežljivo in tiho, jaz pa sem vljudno čakala, da bo zavladala tišina in bom prišla na vrsto, da kaj povem. Ne, pri njih vsi govorijo drug čez drugega. Pa sprejo se lahko v hipu, si zmečejo vse v obraz, naslednji hip so že spet prijatelji,« se je novih pravilom komaj priučila Jerneja. Sem občutila na lastni koži; pogovoru s špansko-slo-venskim parom se mi je prvič zgodilo, da mi je strani zmanjkalo, še preden sem povzela desetino našega klepeta! Dobro, v tem primeru le še sledeče; letos smo že prepozni, si pa vseeno zapomnite: za srečo v ljubezni na silvestrski večer oble-cite kos rdečega spodnjega perila. Za splošno blagostanje pa tik pred polnočjo Španci pojedo natanko 12 grozdnih jagod. Točno tako sta Jerneja in Manu odštela preostanek starega leta - v Sloveniji, po špansko.
POLONA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ
Jerneja se šele po selitvi v Španijo zaveda, koliko ji pomenijo domovina, domači in rodni kraj. Zato pa v Španijo zmeraj romajo kakšne slovenske dobrote.
St. 1 - 6. januar 2009
NOVI tednik	«NAŠIH KRAJEV	11
VODNIK
TOREK, 6.1.
9.00 Center starejših Laško Koledovanje
9.00 Knjižnica Rogaška Slatina Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenjskem obdobju
brezplačni tečaj uporabe interneta
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Moj pečatnik
Hermanove otroške ustvaijalnice
10.30-11.30 in 16.30-17.30
Muzej novejše zgodovine
Celje_
Demonstracija obrti: frizer
predstavlja se Vinko Tanjšek
16.00 Dom.II. slovenskega
tabora Žalec_
Petpedi
plesne delavnice za otroke
18.00 Dvorana ZKD Celje,
Gregorčičeva 6 _
Predstavitev del članov Celjskega literarnega društva
18.00 Ljudska univerza Celje
Kako začeti in dokončati duhovno pot
ČETRTEK, 8.1.
9.00 Knjižnica Rogatec_
Računalnik je okno v svet tudi v tretjem življenjskem obdobju
brezplačni tečaj uporabe interneta
SREDA, 7.1.
9.00,10.00,11.00 Knjižnica
Rogatec_
S pravljico v novo leto
pripovedovanje pravljic Svetkme Makarovič ob njenem okroglem jubileju
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Slikarsko okrašena črka
Hermanove otroške ustvarjalmce
17.00 Knjižnica pri Mišku
Knjižku_
Pravljica in praznična delavnica
pravljične dogodivščine z Dragico
17.00 Knjižnica Rogatec_
Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilustriranje pravljic
18.00 Dom II. slovenskega
tabora Žalec_
Bumfest, koncert španske skupine Perku-va
slavnostnaotvorUev3. mednarodnega festivala tolkal-nih skupin
18.00 Knjižnica Rogatec_
Beremo ob kozarcu slat'ne
2. bralna značka za odrasle
18.00 Osrednja knjižnica Celje,
Mariborska cesta 7_
Viktor Luskovec: Vsem Slovencem; moja Slovenija, moja domovina odprtje razstave, prestavitev Metke Starič, nastop kitarista Aljaža Cvimain člana LG Teharje Celje Andreja Hribemika
9.00,10.00,11.00 Knjižnica Rogaška Slatina > S pravljico v novo leto
pripovedovanje pravljic Svetkme Makarovič ob njenem okroglem jubileju
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Skrivnostna pisava
Hermanove otroške ustvaijalnice
10.00 Center starejših Laško Vrtec na obisku
medgeneracijsko druženje
16.00 Knjižnica Šoštanj_
N. Griffiths: Lačna muho-lovka, S. Mackey: Miki
ure pravljic
17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ura pravljic za najmlajše
poslušanje in ilustriranje pravljic
18.00 Levstikova soba,
_Mariborska cesta 7_
Srečko Jamnišek: 21. stoletje
knjigo bo predstavil mag. Branko Goropevšek
18.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Odprtje razstave likovnih delStojanaŠpegla
18.00 Mladinska knjiga, mestna knjigarna, Stanetova 3 Borut Korun: Na začetku je bila Troja
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_■
Bumfest, koncert tolkane skupine MOL iz Belgije
3. mednarodni festivaltol-kalnihskupin
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Beremo ob kozarcu slat'ne
2. bralna značka za odrasle
19.00 Don Boskovcenter
Kako najin odnos vpliva na starševstvo?
večer za starše
IZBIRAMO PRVI NARODNO/\BAV\I ANMMtEL S POMOČJO POSLUŠALCEV IN BRALCEV
WWW.radiocelje.com	radžocelje
95.1 95.9 200.3 90.6 MH/
Vi
m
Gl IVI NIE
w
...... M LfliSlSdPlWMif^fti
NI. /■
J	. . IH -
I Qie»N m in m imi j*fč£ tuju „sie E*3LiJr Ct flOWi COSf SOÄ'tM uneni Hfi'1 50 to Pf.EO /fr.ih ffjy'OM.
Vesolje pod Pohorjem
V Vitanju, kjer je spominska soba pionirja astronavtike Hermana Potočnika Noordunga, so pripravili na dan samostojnosti in enotnosti prireditev Orbitalna akademija - Washingtonski simpozij.
Pred kratkim je minilo 80 let od izida njegove knjige Problem vožnje po vesolju,
ki je pomembno vplivala na razvoj svetovne astronavtike, zato so posvetili prireditev v Vitanju tej pomembni obletnici. Med prireditvijo so predstavili posnetke z letošnjega simpozija v Washingtonu, ki so ga posvetili 80-letnici izida knjige, udeležili pa so se ga predstavniki vesoljske agencije Nasa, zgodovinarji ter as-
tronavtka slovenskega rodu Sunita Williams.
V okviru prireditve, ki je bila v vitanjskem kulturnem domu, so prav tako odprli razstavo Michaela Bensona Osončje - vizije medplane-tarnih poletov, ki predstavlja 43 fotografij sončnega sistema, in sicer velikega formata. Benson je ameriški fotograf, pisatelj, novinar in avtor dokumentarnih filmov, ki je med drugim raziskoval ameriške arhive s posnetki iz vesolja. Razstava bo na ogled do 3. maja, nato jo bodo postavili v Stockholmu. Udeleženci prireditve v Vitanju so si lahko ogledali tu-
di tamkajšnje spominsko središče Hermana Potočnika, ki je imel družinske korenine v tem kraju. V središču prav tako hranijo njegovo znamenito knjigo, za katero je konstruktor ter direktor Nase Werner von Braun dejal, da predstavlja prelomnico za vesoljsko raketno tehniko.
Odmevne prireditve v Vitanju sta se udeležila slovenski zunanji minister Samuel Žbogar ter mariborski župan Franc Kangler, saj je bil pionir svetovne astronavtike rodbinsko povezan tudi s štajersko prestolnico.
BRANE JERANKO
Gladovno stavka pred sodiščem
Jorge Jimenez je včeraj pred celjskim sodiščem začel gladovno stavkati. Pravi, da sta ga v to prisilila policija s krivo ovadbo in sodišče, ki je z izdajo prepovedi približevanja bivši sostanovalki ovadbo dejansko potrdilo.
Jimenez je dobil prepoved približevanja bivši sostanovalki tik pred novim letom. Kot pravi, mu ta prepoved onemogoča kakršno koli gibanje. Prepoved približevanja je dobil, ker naj bi bivši sostanovalki grozil. Jimenez pravi, da tiste številke, ki je zapisana v policijskem zapisniku, sploh ne pozna, čeprav je sam priznal, da je sostanovalki poslal nekaj SMS-sporočil, na katera pa se ni odzivala, in ji je zato poslal tudi tri pisma. Pravi, da zato, ker naj bi mu ukradla 220 evrov. V vsakem primeru pa tukaj ne gre zgolj za prepoved približevanja, ampak za precej tragično družinsko zgodbo, ki se je začela z zdaj že pokojno sestro sostanovalke. Tudi ta je, po besedah našega sogovornika, Jimeneza obtožila, vendar ne le groženj, ampak celo štirih umorov in kar 16 posilstev. Dlje kot do ovadbe ni šlo.
Skušali smo pridobiti tudi izjavo policije, vendar je včeraj do zaključka redakcije nismo dobili.
ŠK, foto: SHERPA
Koledniki tudi na Polzeli
Tokratne božične in novoletne praznike so na Polzeli ponovno obogatili mladi koledniki, ki so še bolj številčno kot lani obiskovali domove in jih zaznamovali s svojimi simboli 20 + G + M + B + 09, kar pomeni svete tri kralje ali modrece Gašperja, Miho in Boltežarja.
Tradicija koledovanja je na Slovenskem zelo stara, v zadnjem času pa jo vse pogosteje ponovno oživljajo. Koledniki obiskujejo domove in zbirajo darove, ki so jih tudi letos v okviru trikraljevske akcije namenili za misijone, predvsem za gradnjo šol. Lani so v tej vseslovenski akciji zbrali 182 tisoč evrov, ki so jih razdelili posameznim slovenskim misijonarjem po svetu. Polzelske kolednike je vodila katehistki-nja Erika Božič, ki je povedala, da obiščejo samo tiste domove, kamor jih povabijo, teh pa je iz leta v leto več. TT
St. 1 - 6. januar 2009
Polzelski koledniki
Jolandi Čeplak pri treningih pomagajo številni mladi celjski in velenjski atleti.
Tudi dvoranski svetovni rekorderki, evropski prvakinji in lastnici bronaste olimpijske medalje se je v letu 2008 zgodilo precej novega, čeprav se to na prvi pogled ne zdi. Vztrajen boj za lastno pravico v dopinški aferi, novo garanje na treningih za vrnitev na atletske steze, selitev v novi dom, nova ljubezen so glavni poudarki.
Po razvpiti dopinški aferi se želi Čeplakova po dveh letih odlično pripravljena vrniti na tekmovališča. Ujeli smo jo med treningom v dvorani atletskega kluba Kladivar Cetis.
Ko vse seštejemo, se zdi, da ste upravičeno razočarani nad obnašanjem Atletske zveze Slovenije, kjer niste dobili prav nobene podpore v svojem boju. Kako danes gledate na vse skupaj, ko je obenem prepozno za karkoli?
Predvsem me veseli, da sem se s polno močjo posvetila treningom. Res je, da bi lahko bilo vse skupaj bistveno drugače, če bi mi AZS stala ob strani in mi pomagala v mojem primeru, kar mi je sprva tudi obljubljala. Ob koncu smo ostali le štirje, v ekipi, ki je delala in iskala pravico. Toda to ni bilo dovolj za našo pro-tidopinško komisijo.
Kakšno je trenutno stanje glede kazni Mednarodne atletske zveze. Kdaj naj bi se uradno končala, kdaj bi se lahko vrnili na stezo?
Moja vrnitev je predvidena za julij, a se trudimo, da bi se zgodila že mesec ah dva prej. Pogovori intenzivno potekajo. Mogoče se bo pozitivno razpletlo zame. Sicer pa bom
uradno tekla spet 25. julija na katerem od mitingov. Vsekakor bom tekmovala na državnem prvenstvu. Tekla bom na
800 metrov, 1.500 m in v štafeti 4x400 m. Verjetno me bodo pristojni prej povabili na kakšen pogovor, a ne vem, kaj bodo želeli slišati.
Kako in koliko trenirate?
Enako kot prej. Začela sem 10. oktobra. Na teden opravim 11 treningov. Gre mi zelo dobro. Škoda, da zame ne bo zimske sezone, ker sem že zelo hitra in sem bila vajena tekem v takšnih obdobjih. Bo pa kasneje
Jolanda Čeplak je vse bolj prepričana, da je bila žrtev »kuhinje« oziroma zarote. Je bilo treba pred olimpijskim letom »uloviti« čimveč atletov, prihaja iz premajhne države, komu se je nehote zamerila - ta in še druga vprašanja si vsakodnevno zastavlja že poldrugo leto. Vmes pa posluša ugotovitve »poznavalcev«, na primer »saj sem vedel, da jo bodo slej ali prej ujeli«. Zdaj je stara 32 let.
Novi član Kladivarja in novi Jolandin partner je 28-letni Andrej Batagelj.
m
Leta 2007 so Čeplakovo preiskovalci obiskali trikrat med 14. in 22. junijem, pozitiven pa je bil le vzorec, vzet 18. junija. Najbolj se je za njen dopinški primer zavzela dr. Vladka Čurin Šerbec, ki si sicer ne upa trditi, da Jolanda ni jemala nedovoljenih poživil, je pa prepričana, da je bilo v postopku kar nekaj napak. Zanjo je bil sporen predvsem presejalni test A, v katerem so uporabljali reagent, ki mu je rok uporabe potekel. Sam sem priznal, da mi neposredno vprašanje ne gre gladko z jezika. Jolanda je nemudoma odvrnila: »Zakaj pa ne? Saj ti lahko odgovorim. Misliš, da bi sploh odprla vrata stanovanja v Monte Carlu, če bi vzela kaj nedovoljenega?« Pred mesecem dni je spet odprla vrata in možakarji so počakali na njen urin.
	 Št. 3 -13. januar 2009 -
Saj F
Slovenska košarka se v 1 tu, ki se je poslovilo od na ne more pohvaliti z vrhu: skimi rezultati. Zato bo k kmalu pozabljeno, tako i reprezentančnem kot klu skem področju.
Neuspeh reprezentance i kvalifikacijskem turnirju za ( v Atenah, pa težave našega n; boljšega kluba Uniona Olir pije, slabi rezultati v region; ni ligi in finančne težave, ki: se začele v večini klubov : vzrok slabega košarkarske; občutka o letu, ki je za nam
Večina ostala po starem
Kar se tiče našega ožjega o močja, je treba reči, da je v čina stvari ostala po starer Laščani, ki so perjanica k šarke na Celjskem, so raz čarani končali sezono, kaj čeprav so bili tretji, se jim Jadranska liga po dveh por zih s Krko izmuznila iz ro Zaradi tega je odšel tren Damjan Novakovič, na klc pa se je vrnil Aleš Pipan, je s »pivovarji« dosegal naj ve je uspehe v zgodovini klut Pipan je solidno začel no1 sezono, a še vedno dopolnj
»Kot da začenjam vse
Premi
Iz Aten sta se leta 2004 Čeplak in Urška Žolnir.
V Pekingu pa je navduši Polavder. Tudi ona je na i navdušila slovensko javnos
Konec boja za bronasto medaljo
Lucija Polavder s starši in sestro
znova«
Jolanda Čeplak nestrpno pričakuje svojo vrnitev na atletske steze
»Pri Kladivarju vlada odlično vzdušje«
prišel moj čas in bom pokazala, česa sem zmožna.
Je napredek že viden?
Še vedno poteka bazični del priprav, zato pravega vpogleda nimam. A vendar sem opravila manjši test po štirinajstdnevnih pripravah v Španiji. Bolj za zabavo kot zares smo »iz polnega treninga« odtekli tisoč metrov, ura pa se je zaustavila po dveh minutah in 50 sekundah. Če primerjam teste izpred petih let v decembru, lahko rečem, da sem podobno pripravljena kot tedaj.
Še imate trenerja?
Kar se tiče »distanc«, mi pomaga Tomo (Popetru, op. p.). Delam z njegovo ekipo. Pri šprinterskih treningih, dviganju uteži in poskokih pa sodelujem z Andrejem (Batage-ljem, op. p.), kakšen nasvet doda tudi njegov brat Oliver, ko sem v Novi Gorici.
Vojvodinski Velenjčan Tomo Popetru ni vaš ne krvni ne krušni oče, a vendar pravi, da ste vi njegovo dete. Tisti, ki so slišali njegove pripovedi o vas, venomer stiskajo pesti za vas bodisi med tekmo bodisi nasploh. V zadnjem času Popetru še bolj navija, da bi vas prepričal k popolni usmeritvi na 1.500 m ...
Še pred mesecem dni sva spet imela daljšo debato, ko je omenil to temo. Sama se še vedno bolj nagibam k 800 m. 1.500-metrska razdalja je skoraj dvakrat daljša, zelo dolga se mi zdi v tem trenutku. Tomo pravi, da bi bila na njej zelo dobra. Morda bom poskusila, a še nisem prepričana.
O zasebnem življenju marsikdo noče spregovoriti, na primer tudi vaša bivša so-meščanka Katarina Srebot-nik. Vi boste to storili po svo-
ji presoji. Najprej, kje zdaj stanujete, potem ko so vam v hišo na obrobju Celja kar trikrat vlomili?
Ostajam na Štajerskem. Zdaj sem v kraju, ki je znan po zdravilišču ... Treniram pa še vedno v Celju. Pohvalila bi Staneta Rozmana in celoten celjski klub. Vsi mi zelo pomagajo. Ko je dvorana zaprta, so mi jo pripravljeni odkleniti za nemoten trening. V AD Kladivar vlada odlično vzdušje.
Andrej Batagelj ni zgolj vaša nova ljubezen, temveč tudi okrepitev Kladivarja...
Kot tekmovalec v troskoku še ni prikazal vsega, česar zmožen, kodb stopal v tih. Lani, v olimpijskem letu, ni imel podpore pri novogo-riškem klubu. Pred kratkim mu jo je ponudil Kladivar. Upam, da se bo oddolžil z odmevnimi rezultati.
Se še pišete Čeplak?
Ja, še. Sem že navajena po tolikih letih. Tega nimam namena spreminjati. Razen če ... (smeh).
Na vašem obrazu je po daljšem času izrisana sreča. Ali ni to malce nenavadno po turbulentnih letih?
Tega dejansko nisem pričakovala. Začelo se je s poškodbo, ki me je dolgo mučila, nato nadaljevalo z dogodkom v letu 2007. Morda odgovor tiči v ljudeh, ki so okoli mene, tako v Velenju kot Celju. Brez njih dandanes ne bi trenirala in razmišljala o tekmovalni vrnitvi. Imam obilo motivov, vsak trening me veseli in mi pomeni izziv. Kot da začenjam vse znova. Nič mi ni težko.
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
IHUNEC LETA
Brniku.
kala gore
)ronastima olimpijskima medaljama vrnili Jolanda
RAZOČARANJE LETA
■ V ■ V	^,
Draksic | spreten v § parterju
Judo zveza Slovenije bo v četrtek podelila priznanja » najboljšim tekmovalcem za preteklo leto. Med članicami je bila najboljša v letu 2008 Lucija Polavder iz Sankaku-ja, ki je osvojila bronasto medaljo na olimpijskih igrah v Pekingu.
Celjski klub je bil v ekipni razvrstitvi najboljši v Sloveniji med članicami, mlajšimi članicami in starejšimi deklicami.
Spet pa je navdušil turnir v parterni borbi v celjskem Bu-dokan centru. Pri ženskah je slavila domačinka Petra Na-reks pred Klemendijevo in Đakovo s Kosova ter še eno domačinko Matejo Drakšič. Pri moških je v prirejeni inačici juda zmagal Miloš Vukotič iz Pulja, drugi pa je bil Toni Drakšič iz Kluba parterne borbe Celje, ki je v polfinalu presenetil z zmago nad lanskim finalistom Stipetom Todoričem, tretji je bil tudi Simon Laznik, prav tako iz celjskega kluba. Priznanja je na Lopati podeljeval lanski zmagovalec Ruslan Jan-kovski. »Turnir je v popolnosti uspel,« je bil jedrnat Igor Trbovc, trener pri Sankakuju, obenem pa predsednik Kluba parterne borbe Celje. Po turnirju je s celjsko mladežjo odpo- -toval na priprave v Rim, Marjan Fabjan pa na Lopati snuje načrte za plodno leto 2009.
DEAN ŠUSTER Foto: MARKO MAZEJ
Navkljub
visokemu
proračunu
V letu 2008 so celjski rokometaši obdržali naslov državnih prvakov in igrali v glavnem delu lige prvakov.
A so ostali četrtič brez naslova pokalnega prvaka, v novi sezoni (dru-ilovica leta) pa nizali spodrsljaje enega za drugim. Spet so si prii-nastop v glavnem delu LP, kjer pa bodo imeli zgolj teoretične možnosti za napredovanje. Najbolj boleča sta naslednja poraza: doma s Chamberyjem za 7 golov, ki je najvišji doslej v Zlatorogu, in v Slovenj Gradcu za 9, ki je drugi najvišji doslej v domači konkurenci.
DŠ
Foto: SHERPA
Urškina sotekmovalka iz celjskega Sankakuja Lucija večji svetovni športni prireditvi osvojila 3. mesto in
DŠ
Foto: TONE TAVČAR
ismešek na za 44 kg težji južnokorejski tekmovalki.
Toni Drakšič (modri kimono) se je odlično boril proti bolj uveljavljenim tekmovalcem v parterni borbi.
in odpovedi sponzorjev, v Rogaški Slatini pa se po dolgem desetletju znova piše košarkarska pravljica. Rogla je po odpovedi sponzorstva Uniorja zaprla vrata članske košarke, kajti brez denarja več ni šlo. Na drugi strani pa je uprava KK Rogaška uspela poiskati tako sponzorje kot okrepitve za moštvo trenerja Borisa Zrin-skega, ki je pravi hit, pa ne samo B lige. Polna dvorana, že dvakrat blizu ah pa preko tisoč gledalcev, odlična košarka in prvo mesto v B ligi, to je tisto, kar je ta šport v zdraviliškem mestu znova dvignilo v višave. Čeprav 1. A liga ni imperativ, pa je po doslej videnem povsem realna opcija, čeprav čaka vse ekipe, tako tudi Rogaško, še dolgih 13 krogov in nato še morebitne kvalifikacije. A sobotni večeri so postali del življenja s košarkarji in ekipo, ki je popestrila košarkarska dogajanja v celotni Sloveniji, kajti z moštvom odhaja na gostovanja tudi vedno več navijačev. In to je tisto, zaradi česar se tudi igra, mar ne?
Kriza se že pozna
Ob krizi, ki je zajela ves svet, pa tako tudi Slovenijo, je razumljivo na tapeti tudi šport, v njem pa tudi igra pod koši. Kriza se namreč vse bolj občuti v delovanju klubov in kot
vse kaže, se bo še bolj občutila tudi v letu, ki je pred nami. Zaradi tega bi bilo še pomembneje, da se dvigne Olimpija, da reprezentanca naredi odmeven rezultat na Poljskem, da bi imeli čim več »Polzel« in »Rogašk«... Še vedno je namreč jasno, da je tam, kjer se igra dobro in bori pošteno, dovolj ljudi in tudi sponzorjev, ki bodo pomagali tudi v najtežjih situacijah tako negativno opevane recesije. Upajmo, da ne bo predolgo trajala in da se bodo klubi znali čim bolje izvleči iz nje. Sedaj se še tolažijo z napevom »saj po novem letu boljše bo«. Kaj pa bo novo leto prineslo, pa bomo šele videli.
JANEZ TERBOVC Foto: SHERPA
ŠPORTNI KOLEDAR
Torek, 6. KOŠARKA
1. SL, 14. krog, Domžale: Helios - Elektra (19).
Sreda, 7. 1.
KOŠARKA
1. SL, zaostala tekma 13. kroga, Šentjur: Alpos - Koper (18),
St. 1 - 6. januar 2009
o novem letu
Aleš Pipan in njegovi varovanci so trenutno na vrhu 1. SKL z desetimi zmagami in tremi porazi.
je ekipo. Prav v zadnjih dneh minulega leta so namreč v Treh lilijah podpisali pogodbo z Američanom Vincentom Hunterjem (208 cm, 24 let).
Elektra Esotech je po rezultatih še vedno drugi klub na Celjskem, čeprav jo resno ogrožajo Polzelani. Šoštanj-čani so nadaljevali tradicijo uvrstitev v ligo za prvaka, kjer so sezono končali kot sedmi v državi, kar je bil lep uspeh,
nato so izgubili celotno ekipo, katere večji del je s sabo v Koper odpeljal trener Ivan Stanišak. V Šoštanju so dolgo govorili o bistveno manjšem proračunu, kar po zadnjih nakupih ne bo povsem držalo. Očitno je uspešen trener Borut Cerar, ki je že imel vzdevek »večni pomočnik«, uspel klubske ljudi prepričati, da so še nekoliko odprli blagajno, posledica tega pa so zadnje
zmage in za zdaj znova jasen pogled proti ligi za prvaka.
Še jasnejši je ta pogled s sosednje Polzele, kjer je politika kluba več kot uspešna. Že po koncu prejšnje, sicer solidne sezone so imeli v mislih, katere igralce bodo pripeljali, še posebej Američana Shawna Kinga, in tako cilje izpolnili na najboljši možen način. Polna dvorana na Polzeli je dokaz temu in če bo
trener Boštjan Kuhar uspel zadržati to raven dela in če ne bo poškodb, potem liga za prvaka ne bi smela biti vprašljiva. Pa tudi ne neugodnosti favoritov v dvobojih s Hopsi, še posebej na Polzeli pred odličnimi Hmelj boysi.
Šentjurski Alpos se je po lanskem slabem začetku sezone in nato menjavi trenerja tik pred iztekom leta 2007 uspel brez težav obdržati v ligi, kar je bila v veliki meri zasluga trenerja Boštjana Kočarja. A ta isti trener je nato čez poletje ob številnih asistentih slabo selekcioniral ekipo, po seriji začetnih porazov pa je moral zapustiti klop, na katero se je po sezoni in pol vrnil Damjan No-vakovič. Ta je uspel nekoliko predramiti moštvo, priti do dveh zmag, a pot do obstanka v ligi bo sila težka. Novakovič vse od svojega prihoda napoveduje menjave v ekipi, a zaenkrat ob limitiranih sredstvih ni pripeljal še nobenega novega igralca, s sedanjo ekipo pa, roko na srce, obstanek ne bo nič kaj lahka naloga.
Znova se dogaja Rogaška
V minulem letu sta se na našem območju zgodili še dve pomembni stvari, Zreče in Rogaška. V Zrečah je ugasnila članska ekipa, zaradi dolgov
14
NOVI TEDNIK
Tomažičeva ulica je v Celju med Drapšinovo in Ul. bratov Mravljak.
Od Tomažiča do Ribarja
Danes pojasnjujemo poimenovanje Tomažičeve ulice, ki je v Celju med Drapšinovo in Ul. bratov Mravljak. Poimenovali so jo po narodnem heroju Josipu Tomaži-ču.
Josip Tomažič se je rodil v Trstu 20. marca 1915, torej v času, ko se je v Posočju začela zarisovati zloglasna soška fronta. Izhajal je iz zavedne slo-~ venske družine, ki ji je kruh dajala očetova gostilna. Najprej je obiskoval osnovno šolo slovenske Ciril-Metodove družbe, nato italijansko srednjo trgovsko šolo v Trsta. Po maturi se je leta 1934 vpisal na Ekonomsko-komercialno visoko šolo tržaške univerze. Že leto kasneje je odšel v Jugoslavijo in šolanje nadaljeval na Ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu. Leta 1938 se je vrnil v Trst, kjer je po-~ novno študiral. Že v rani mladosti se je povezal s slovensko ilegalno nacionalno-revolucio-narno protifašistično organizacijo v Trsta in sodeloval v ilegalni kulturno-prosvetni dejavnosti slovenske mladine. Leta 1931 je bil sprejet v organizacijo italijanske komunistične mladine, a že naslednje leto so ga zaradi politične aktivnosti dvakrat zaprli. Prvič 7. januarja, drugič 1. maja, ko mu je aretacija prinesla dve leti zapora. Do leta 1935 je deloval v tržaški komunistični organizaciji, zadolžen pa je bil za organizacijo levo usmerjene mladine in razpečevanje ilegalnega partijskega lista Delo. Septembra 1935 je prebegnil v Jugoslavijo, da bi se izognil
mobilizaciji za vojno v Etiopiji. V Zagrebu in Mariboru je deloval v akademskem društvu Triglav in primorskem emigrantskem društvu Nanos. Zaradi politične dejavnosti so jugoslovanske oblasti Tomažiča januarja 1937 zaprle in ga nato kot italijanskega državljana izgnale iz države. Sprva je odšel v Avstrijo in nato nazaj v Trst, kjer so ga italijanske fašistične oblasti takoj zaprle. Na sojenju je bil zaradi pomanjkanja dokazov kmalu oproščen, vendar je moral še istega leta na služenje vojaškega roka. Vojaški rok v italijanski vojski je služil leto dni, po vrnitvi pa je nadaljeval s političnim delom. Že leta 1938 je postal član pokrajinskega vodstva Komunistične stranke Italije za Julijsko krajino. Njegova naloga je bila organizirati strankarsko mrežo za Primorsko, ki je bila pred tem popolnoma uničena. Pod njegovim vodstvom je spet začelo izhajati strankarsko glasilo Delo, veliko dela pa je posvetil novačenju slovenske mladine za komunistično stranko. Na podlagi tripartitne izjave komunističnih strank Jugoslavije, Avstrije in Italije iz leta 1934, ki je govorila o pravici slovenskega naroda do odcepitve in združitve ter na osnovi narodno-frontovskih smer-
Prihaja BUMfest
Slovenski tolkalni projekt (SToP) in Zavod za kulturo, šport in turizem iz Žalca sta organizatorja že 3. BUMfesta, festivala tolkalcev, ki prihaja v Dom n. slovenskega tabora v Žalcu med 7. in 10. januarjem.
Nenavadni festival tolkalnih skupin se je v Žalcu prijel, o čemer priča obisk, saj je lanske prireditve obiskalo več kot 1.500 ljudi. Na dosedanjih festivalih so se predstavile skupine iz ZDA, Francije, Mehike, s Švedske, Hrvaške, iz Španije in Avstrije. Tokrat prvič prihajajo gostje iz Brazilije - Grupu, ki bodo izvajali klasična dela brazilskih avtorjev. Posebneži so Španci; Per-ku-Va, skupina profesionalnih glasbenikov, ki bodo paša za oči in ušesa že jutri, v sredo, ko bo tudi uradna otvoritev festivala. Iz Belgije prihaja skupina Mol, zadnji dan pa bodo nastopili člani Slovenskega tolkalnega projekta s programom in številnimi gosti.
Pestro bo tudi izvenfestivalsko dogajanje, ki zajema izobraževanje in glasbene delavnice, ter dogajanje v avli, kjer bo na ogled strokovna literatura, zanimivosti, pripravili bodo tudi tekmovanje v hitrostnem izvajanju udarcev na bobne...	BS
nie je Tomažič sestavil poseben akcijski načrt. V njem je predvideval osvoboditev Julijske krajine od Italije in združitev vseh Slovencev v t.i. sovjetsko republiko Slovenijo. To je nameraval doseči z združitvijo vseh slovenskih narodno-naprednih sil na Primorskem v enovito protifašistično fronto, ki bi se skupaj z italijanskimi antifašisti borila proti takratni Mussolinijevi totalitarni oblasti v Italiji.
Leto pred napadom na Jugoslavijo je Tomažič skupaj s sodelavci začel zbirati orožje, saj je načrtoval veliko vstajo na Primorskem. Kmalu zatem, 2. junija 1940, je skupino zajela italijanska policija in člane zaprla. V tej raciji je bilo aretiranih preko 300 slovenskih antifašistov, tako komunistične kot tudi katoliške politične orientacije. Josip Tomažič je v preiskovalnem zaporu, zloglasnem Koroneu v Trsta, preživel polnih 15 mesecev. 2. decembra 1941 se je pred posebnim fašističnem sodiščem v Trsta začel proces proti 60 slovenskim antifaši-stom, ki je poznan kot drugi tržaški proces, mnogi pa so ga zaradi sojenja Tomažiču imenovali tudi Tomažičev proces. Tomažič je med procesom pred fašističnim sodnim svetom vseskozi zagovarjal svoje politične poglede, še posebej pa združeno Slovenijo. Sojenje je trajalo do 14. decembra. Takrat je sodišče komaj 26-letnega Tomažiča in še osem drugih Slovencev obsodilo na smrt. Skupaj s še štirimi obsojenimi je bil ustreljen naslednjega dne, 15. decembra 1941, v Opčinah nad Trstom. Za narodnega heroja je bil proglašen 15. decembra 1949.
Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Ribar-jeve ulice, ki je vzporedna To-mažičevi in povezuje Drapšinovo z Ulico bratov Mravljak.
Foto: MARKO MAZEJ
Zgodbo o Josipu Tomažiču je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek.
Zvezda stalnica, zgodovina in še več
Redna letna zbirka Celjske Mohorjeve družbe je pred prazniki znova z bralci - z obema koledarjema
Praznik je, kadar izide nova slovenska knjiga. Pri Celjski Mohorjevi družbi so minulo sredo v svojih prostorih na Prešernovi 23 v Celju v prazničnem adventnem času predstavili redno letno zbirko knjig, ki je nekaj edinstvenega v Evropi. Zbirka tudi letos prinaša knjige za vse družinske člane.
»Redna zbirka je knjižni dar za družino; zato, ker jo pri razvedrilu poveže, s priročniki vzgaja in poučuje in s povestjo obogati,« pravi dolgoletni urednik zbirke Matija Remše. »Mohorjeva že vse od nastanka (1851) gradi slovensko nacionalno identiteto na širokem področju kulture in znanosti, pri čemer se odpira najširšemu krogu, ne glede na generacijsko, nazorsko in politično razdeljenost.«
Redna zbirka je po lanski prenovi postala privlačno darilo v obliki knjižnega paketa, v katerem se razkriva zanimivo branje. Slovenske večernice so zvezda stalnica redne zbirke, že 158., na kar so ponosni pri Mohorjevi. In letos še posebej na knjigo s preprostim naslovom Anka izpod peresa Irme Ožbalt. Slavistka in literarna zgodovinarka se v Anki spominja svojih mladih let med drugo svetovno vojno in tik po njej, dokler ni zaradi mnogih ideoloških pritiskov, da bi se umaknila človeški zlobi in privoščljivosti, zapustila domovine. Ganljiva avtobiografska izpoved avtorice, ki je odraščala v Šempetru, in tri letnike gimnazije, do okupacije leta 1941, obiskovala v Celju. Že isto leto so Nemci starše izselili v Slavonijo, medtem ko sta z bratom ostala v Ljubljani. Z učiteljišča so jo leta 1945 izključili s pojasnilom, _bbda s svojim katoliškim prepričanjem ne more postati učiteljica«. Brata so po
vojni ubili... Anka se je leta 1957 poročila in odšla za pet let v Sydney, nato se je z družino vrnila v Maribor in kasneje odšla v Kanado.
Ugleden zgodovinar dr. Stane Granda, ki posebej zavzeto raziskuje 19. stoletje, torej tista obdobja slovenske zgodovine, ki pomenijo jasen začetek burne poti v samostojno državo, je za redno zbirko prispeval delo z naslovom Mala zgodovina Slovenije. Avtor tudi v tej knjigi ostaja zvest spoznanju, naj bo zgodovina pripovednica o konkretnih krajih, ljudeh, navadah in dogodkih - o preteklosti ozemlja Slovenije^ slovenskega naroda in samostojne slovenske države, in to v luči spoznanja, da dogodkov ne določa le brezosebna objektivnost, ampak smo ljudje sredi njih živi in tudi odgovorni. »Sedanjost Slovenije ni rožnata, a tudi ni črna,« ugotavlja avtor.
Priročnika V pričakovanja otroka avtorice Marie-Claude Delahaye se bodo razveselili bodoči mladi starši. Mamicam odstira, kaj se dogaja z njimi in z nastajajočim človeškim bit-jecem med nosečnostjo. Opozarja, na kaj je treba biti pozoren. Mohorjeva je v sodelovanju s pristojnim ministrstvom dodala še poglavje o starševskih pravicah v naši zakonodaji.
Z Bog, ljubezen in vse drugo je svoje delo naslovil Roy McCloughry, ki predava etiko in socialno teologijo na univerzi v angleškem Nottinghamu. Angleški psiholog se loteva vsega, kar najstnikom buri in vžiga domišljijo in telo. V knjigi preberemo, kako lahko sprejmemo sami sebe takšne, kakršni smo, kako zlo vpliva na današnjo družbo, kako gledati na skupno življenje in poroko, spolnost, splav ... in kako razumevati svoje razmerje do Boga.
Za branje te knjige, začenja svoje pisanje avtor, potrebuješ žepno svetilko, odejo in zvezdnato noč.
Zvezdi tudi koledarja
Oba koledarja, namizni in v knjižni obliki, sta zagotovo najbolj želeni, brani in gledani prilogi redne letne zbirke Celjske Mohorjeve družbe.
Mohorjev koledar 2009 prinaša množico raznovrstnih astronomskih podatkov, setvenih nasvetov in prispevkov o aktualnih in zgodovinskih temah, razvedrilne strani in podatke iz življenja vseh treh Mohorjevih družb. Vsebina je obogatena s številnimi fotografijami, za koledarjem z vsemi imeni, prazniki in luninimi menami se zvrstijo teme od narave, vzgoje, kulture, leposlovja, kronike in razvedrila. Je knjiga, ki jo vzamemo večkrat v roke, ko potrebujemo kakšen podatek.
Tedenski namizni koledar ali namiznik, kot mu pravijo pri Mohorjevi, je v zbirki le zvezda enoletnica, a vsako leto zanimiv z likovno podobo, ki jo letos krasijo stare razglednice slo-vensldh krajev. Zato nosi naslov Slovenski-kraji - minulost in zdajšnjost. Ob koledarskih informacijah prinaša več kot 50 starih razglednic slovenskih krajev -a hkrati tudi posnetke sodobnega stanja. Kot pove urednik Matija Remše, je bilo merilo izbora teh krajev večinoma nekdanje število mohorjanov na tem območju. Z zanimanjem bodo bralci na straneh namiznega koledarja iskali svoj kraj, svojo faro. Na našem območju, na primer Bra-slovče, Celje, Polzelo, Šentjur in še nekatere druge.
MATEJA PODJED Foto: KATJUŠA
Avtorji in prevajalci redne letne zbirke na predstavitvi v prostorih Celjske Mohorjeve družbe. Desno stoji urednik Matija Remše
m
Št. 1 - 6. januar 2009
NOVI tednik
_.
15
Pogled v prostor
Obetajo Tuned Fish
Center sodobnih umetnosti zavoda Celeia je izvedel naravnost monumentalen projekt, s katerim so na dveh razstavah izbrali najbolj prepričljiva likovna dela sodobnih umetnikov, ki živijo in ustvarjajo na Celjskem. Tesno sledijo celotedenski festival DLUC Vstop prost in razstava Zametal v kleti Knežjega dvorca. (Foto: Sherpa)
- Št. 1 - 6. Januar 2009
Čeprav so v najrazličnejših zasedbah že kar dolgo na celjski glasbeni sceni pa so Tuned Fish v zadnji različici, z izjemnimi izvedbami izključno avtorske glasbe Matevža Goršiča skupina, ki bi ob rednem nastopanju prav v tej zasedbi lahko postala hit leta 2009. (Foto: Marko Mazej)
S prvo produkcijo opere v Celju je Društvo ljubiteljev umetnosti poskrbelo za nepozaben dogodek. Novembrskim predstavam sledijo zdaj januarske ponovitve 9., 10. in 11. v SLG Celje ter prvo gostovanje na odru Kulturnega centra Rogaška Slatina (16. in 17. januar). (Foto: GrupA)
KONCERT LETA
Odkritje, imenovano Gamma
Mladi glasbeniki pod vodstvom in s sodelovanjem Gregorja Deleje so s svojimi prepričljivimi izvedbami zahtevnih skladb Astorja Piazzole vnesli svež veter na celjsko glasbeno sceno.
Koncert združenih simfoničnega in Ekstra banda Glasbene šole v Celju je bil, tudi zato ker so ga izvedli na stadionu Arena Petrol, koncertni dogodek leta. Tesno sledijo novoletni koncerti simfoničnega orkestra, orkestra Žabe, Celjskega godalnega orkestra in orkestra Akord. (Foto: Gregor Katič)
LIKOVNI DOGODEK LETA
Prihaja Kolektiv 69
Nova džezovska zasedba, ki je sprva delovala le kot trio, zatem pa so se okrepili še z dvema pihalcema in vokalistko, navdušuje z izjemno ritmično strukturo in zares izvirnimi priredbami džez standardov. (Foto: GrupA)
Otvoritev Poletja v Celju, knežjem mestu
SKUPINE LETA
Opera Teharski plemiči
16
INTERVJU
novi tednik
»Ne bom nehala verjeti v dobro!«
Z Ireno Vrčkovnik o intervjuju tudi ob 6. uri, o Damjanu Murku in tem, zakaj ne bi pojedla celega hamburgerja ... No, pa tudi o glasbi
Spoznali sva se s pomočjo Fa-cebooka in potrdili, da je ta spletna stran spremenila način navezovanja stikov. V prijetnem spletnem čveku sva se dogovorili tudi za srečanje. Na pogovor je prišla do minute točno, urejena, sproščena ter nasmejana. Drži, kar pravijo: z leti se ne stara, ampak lepša. Čeprav velja za osebo brez dlake na jeziku, je v pogovoru izredno presenetila, saj »pihne« tudi kakšno, da se moraš res nasmejati. Toda ko govori o glasbi, se zresni, v poslu je profesionalka. Prijetna oseba s čudovitim glasom, kar Slovenci še premalo cenimo. Na dan intervjuja smo jo presenetili s klicem pred 10. uro, ko smo odde-lali že skoraj polovico delovnega časa, njej, pravi, se je takrat dan šele začel.
»Te dni sem imela ogromno nastopov in si moram napolniti baterije. Nimam slabe vesti, ker spim nekoliko dlje, saj delam pozno v noč. Sem nočni ptič in imam takšen bioritem že več kot 17 let. Služba je pač ponoči in domov pridem zjutraj. Na srečo dopoldne nimam obveznosti.«
Če bi imeli intervju ob 6. uri, bi se odzvali?
Za vas vedno ...
Včasih ste morali zgodaj vstati, saj ste delali na radiu!
Daaa .... Na Radiu Velenje sem imela slovensko glasbeno lestvico. Potem sem na Radiu Goldi (... in to me je res malo mučilo, veste ...) imela jutranji program. Tista ura je bila res malo prezgod-
nja zame. A sem zato imela glas prijetno globok ...
Malo nostalgije. Kakšni so spomini na ansambla Aurora in Vesna?
Aurora je bila najstniški bend. Stara sem bila 16 let, ko sem ga ustanovila. V skupini smo bili sami »malinovci«! Igrali smo vse, kot se za najstnike spodobi. Kasneje sem dobila ponudbo od Vesne in posneli smo kaseto z na-rodnozabavno glasbo. Spomini? Lepi. Takrat sem dobila veliko izkušenj. Pravzaprav sem z glasbeniki, s katerimi sem do zdaj sodelovala, še vedno v stikih.
Kaj je težje, narodnozabavna ali zabavna glasba?
Vse je treba jemati resno. Vsaka zvrst zahteva znanje. Ker sem pop pevka, sem narodnozabavno glasbo doživljala na takšen način. Pri narodnozabavni glasbi se petje spogleduje že s klasičnim petjem. Svoje delo moraš opraviti profesionalno. Če stvari ne jemlješ resno, v obeh zvrsteh najdeš veliko slabega.
Slabega? Na primer?
A, ne, ne. To sem samo omenila, ob prehodu v novo Teto o slabih stvareh ne razglabljam.
Škoda, sem mislila, da bomo izvedeli kaj sočnega. Še malo spominov. Tekmovanje za pesem Evrovizije ...
Na tem festivalu sem bila petkrat. Prvič leta 1995 v duetu z Otom Pestnerjem z Odo ljubezni in bila sva druga. Spomnim se, da so bile kritike (ne od publike), da je pesem preveč slovenska. Ironično, mar ne? Jaz pa sem
mislila, da je prepoznavnost Slovenije med drugim slovenski melos. Druga sem bila tudi leto kasneje s pesmijo Naj mesec ugasne, ki se je zelo dobro »prijela«. Na Emi sem nato nastopila še leta 1997 s pesmijo Kadar boš ob njej zaspal, leta 1999 sem nastopila z Damjano Golavšek ter s Sanjo Mlinar (Igra je končana), zadnjič leta 2002 s pesmijo V ritmu, ki me lovi. Oh, na tej Emi sem bila cela v rdečem usnju ... Prav žarelo je ...
Vsa rdeča? Kdaj gledate posnetke iz preteklih let? Moda, pričeske ...
Je bilo kar pestro ... Toda mode se nisem nikoli držala in se je tudi ne bom. Vedno se oblačim po občutku. Zadnjih deset let nosim izključno hlače in sem v črnem, čeprav se mi črna sploh ne zdi najlepša barva, ampak rdeča. Na začetku kariere sem nosila vse od mini kril, visokih škornjev do dolgih oblek. To sem nosila zgolj zato, ker sem ubogala nasvete strokovnjakov. In pričeske!? Od kratkih las do paža, ne vem, česa vsega nisem imela ... Zdaj imam vedno spuščene lase. Operem, zlikam in tako se najbolje počutim. Sledim sama sebi.
Če se vrneva k Emi. Zakaj večina pravi, da se na Emo nikoli več ne bo prijavila? Je tako hudo?
Eme ne spremljam več toliko, toda zdi se mi, da se nanjo prijavlja vedno več začetnikov, debitan-tov, ki se želijo dokazati. Da se ne bodo več prijavili, nekateri rečejo verjetno zato, ker priprave vza-
mejo veliko denarja in časa, pri čemer te na koncu vsi »popljuvajo«! Tudi jaz na Emo ne bi šla več. Poleg tega sem bila tudi na pravem Eurosongu kot back vokal Tanje Ribič, tako da sem občutek Eu-rosonga doživela. Še treme nisem imela, ker nisem bila v ospredju ... Meni je to dovolj. Za Emo je potrebnih veliko priprav in če ni vse tako, kot mora biti, ni učinka. Najhujše so verjetno res kritike.
Toda profesionalci morajo znati prenesti kritiko.
Seveda, tudi sama jo podpiram. Ampak mora biti »na mestu«. Naj nekdo pove realno in ne kar tako, če se na glasbo sploh ne spozna. To mi ni všeč! Da so določene kritike brezvezne! Tistega, ki zastopa Slovenijo, izberejo ljudje, ki potem sami to kritizirajo. Morali bi bolje stopiti skupaj in reči: »Podprimo ga, saj predstavlja našo državo.« Ni enostavno stati na odru pred publiko tiste tri minute in dati vsega od sebe ter biti brez treme. Najlažje se je skrivati pred ekranom in opravljati!
Se vam potem zdi, da v Sloveniji sploh vemo, kaj bi radi poslušali, če vse skritiziramo?
Mislim, da ne. Dobro vprašanje! V Sloveniji poslušamo veliko zvrsti, starejši smo navajeni ju-gonostalgije, mladina nečesa drugega. Hvala bogu, da je tako. Vsak ima svoj okus, morali bi biti toliko odprti, da če nekdo zastopa Slovenijo v eni zvrsti, da ga podpremo. Ne pa tako ozkogledni in odobravati le ene zvrsti. V vsaki zvrsti je nekaj dobrega.
Vi ste na našo sceno vnesli tudi country. Pravijo, da je »pretrd« za nas.
Sedma plošča je bila res narejena v tem stilu, čeprav ne morem reči, da mi country ustreza, a mi je všeč. Na primer Shania Twain dela vrhunsko country pop glasbo. Ne bi niti rekla, da je pretrd za Slovenijo, ampak jaz takrat nisem imela promocije. Pri nas je samo promocija tista, ki iz neke pesmi naredi hit. Jaz sem bila sama za vse, tudi za promocijo, kjer nisem uspela ali zmogla ...
Toda kako si nek slavček Murko naredi takšno reklamo?
Ah, on je car! Ker se zna spro-movirati. Sam je priznal, da si kariero ustvarja na tračih. Kliče rumene časopise, želi si slabo kritiko, »samo da se nekaj govori«. Njemu to ustreza, pri čemer smo v Sloveniji takšni, da radi gledamo druge in se jim smejimo.
Mi bi prišli, če bi nas vi obvestili, da ste v kakšni žgečkljivi situaciji, družbi. Lahko naredimo afero, ki bi bila v resnici reklama.
Bog mi je priča, da ne bom nikoli poklicala nikogar in rekla: »Glejte, tam bom z dvema na kavi, pridite fotografirat ...«
Vas to ne jezi, da se potem na veliko piše o ljudeh, ki so v resnici nesposobni?
Ne! Verjeli ali ne, ne kupujem nobenega rumenega časopisa! Prelistam tiste, ki jih dobim brezplačno v nabiralnik ... Ampak to me res ne zanima, popolnoma mi je vseeno, naj počnejo, kar hočejo. A priznam, da sem kupila nekaj revij o urejanju doma.
Greva raje k resnim stvarem. Zdaj poučujete mlade? Kaj vas pri tem najbolj fascinira?
Vsaka generacija prinese nekaj velikih talentov, pevcev, glasbenikov. Tisti, ki so dobri, vedo, da so na pravi poti. Tisti, ki se še iščejo, pa potrebujejo čas. Ta vedno pokaže, kdo je muha enodnevnica in kdo z glasbo dela resno.
Kaj bi storili, če bi k vam prišli starši z otrokom, ki ima za učenje petja močno voljo, a nima talenta?
To se je zgodilo že večkrat in sem vedno iskrena. Povem na lep način, da bi bilo enostavno pretežko zanj. Vsi, ki pridejo na avdicijo, vedo, da je posluh pri petju nujen. Pri majhnih otrocih se da posluh še razviti, a starejši kot so, težje je. Treba je biti iskren. Ne vidim smisla, da bi nekdo plačeval šolnino in od tega ne bi imel ničesar. Ne zdi se mi pošteno, da bi zavajala ljudi.
Pa vaš sin? Ima posluh, željo da bi bil glasbenik?
Žan bo januarja star 15 let in večkrat me vprašajo, če igra, in rečem, da igra nogomet. On je športnik od glave do pet. Tu in tam ga malo zagrabi, vzame kitaro in brenka, poje po svoje, si kaj zamrmra, toda v tem ni nič resnega. Zadovoljna sem, da je športnik. Ima obveznosti vsako popoldne, kar pomeni, da nima časa razmišljati o »tumarijah« ...
Za vas velja, da starejši kot ste, lepše izgledate. Kako vam to uspe?
Mislim, da se mora vsak dobro počutiti v svoji koži, četudi ima pet kilogramov preveč ali premalo. Saj jaz sem na istem kot ostali. Staram se. Dopolnila sem 40 let in sem imela res pravi žur! Vesela sem, da sem vstopila v novo obdobje.
Pomembno vprašanje: po petih dneh brez hrane vam na mizo postavijo slasten hamburger? Ga pojeste?
Seveda! Pojedla bi kruh. Tistega vmes pa ne, ker imam rada samo živo meso ...
Ste se znašli pri odgovoru! Kako dolgo ste že vegetarijanka?
Zdaj bo 12 let. Mesa sploh ne pogrešam. Tako sem se odločila, ne jem belega in rdečega mesa. A nisem veganka. Mislim, da sem se celo zredila za kakšne tri kilograme ...
In ravno med prazniki so bili želodčki polni! Kje ste bili za praznike?
Decembra sem imela veliko koncertov in pravo malo turnejo po Sloveniji s policijskim orkestrom! Za božič sem bila doma, čeprav sem imela tudi koncert v domačem kraju. Prvič letos, po 17 letih, za novo leto nisem nastopala. Sem pa do zadnjega čakala na vabilo na dober žur ...
Novo leto je tu. Kaj si zaželimo?
Vsako leto iste stvari. Nekatere se pač uresničijo, vse se ne morejo. Lepo je, da ne nehamo verjeti v dobre stvari. Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, nam ne sme biti vseeno. Nikoli ne bom nehala verjeti v dobro. Več kot nas bo takšnih, bolje bo. Želim, da bi bili vedno na toplem, nasmejani in optimistični! Cmok ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Irena Vrčkovnik je na slovenski glasbeni sceni že več kot 20 let. Doma je s Celjskega. V medijih se ne pojavlja pogosto, toda na pogovor z nami se je z veseljem odzvala. Decembra so radijske postaje po Sloveniji vrtele pesem Naj božič bo za vedno. Pesem so posnela najbolj ugledna imena s slovenske glasbene scene. Med njimi tudi Irena Vrčkovnik.
novi tednik
OTROŠKI ČASOPIS
0TR05KI ČA50PI5
Bodi idol Hudinje
Na OŠ Hudinja so decembra že petič zapovrstjo pripravili pevsko tekmovanje Bodi idol Hudinje.
Priprave so se začele že ■konec novembra s prijavo in avdicijo v decembru. »Vsi smo bili živčni, saj nismo vedeli, kdo se bo uvrstil naprej. Lahko smo samo domneva-
li,« pravi tekmovalka Katja, »samo 12 se jih vsako leto uvrsti v finalno prireditev. Z uvrstitvijo na prireditev smo skakale od veselja.« Organizatorica te prireditve je Nadja Brinovec, ki vsako leto poskrbi za odlično izpeljavo. Ob zvezdniški sceni so tekmovalke pokazale veliko mero
poguma. Žirija in učenci so za letošnjo zmagovalko izbrali Saro Turnšek, sledili pa sta ji Alja Zupane in Helena Ča-ter. Zmagovalka in vsi nastopajoči na prireditvi so si prislužili celodnevni izlet v Aqualuno, ki ga gotovo ne bodo pozabili.
KATJA KRAU, 7.b
	M - ■ jH Mfji JPP«vjj» ^B	
ggf /^bJV ^ ' m' >»3HMH P* ilJM 1 FW f 9 "" , v/	M	
ÄF -: -BI09 > _ HMLI 'wlmk	m wfl iL Ü -■•■-.....i» \	
Celotna predstava, od ideje, besedila, režije do maske, gledaliških listov, vabil, plakatov in izvedbe, je delo učencev in razrednika 8. razreda OŠ Rečica.
Osmošolci kot idoli
Učenci 8. razreda OŠ Rečica ob Savinji so pred časom »naštudirali« predstavo Gozdni idol ali vsak je lahko uspešen, če si dovolj trdno zastavi svoj cilj. Potem ko so jo predstavili domačemu občinstvu, so uspešno gostovali tudi v Grižah.
Predstava je projekt vseh učencev in razrednika Janija Prgiča. Njen namen je, da se vseh 23 učencev ob nastajanju in igranju likov čim bolj zabava in povezuje v trdno sodelujočo skupino. Ob tem iskrenem namenu je skupini celo uspelo, da se tudi gledalci, tako otroci kot odrasli, ob ogledu predstave neizmerno zabavajo. Učenci ne pobirajo vstopnine, temveč računajo na prispevek ob »izstopnini«, zbran denar pa bodo namenili izvedbi valete.	US
Tekmovalci Bodi idol Hudinje z zmagovalko Saro Turnšek (v sredini).
Praznično vzdušje
V času, ko je svet praznično obarvan, to vzdušje doživljamo tudi na naši šoli Frana Kranjca Celje. Zato smo v ponedeljek, 15. decembra, v telovadnici šole pripravili prednovoletno prireditev, na katero smo povabili upokojene delavce šole, starše, stare starše, sorodnike, sosede ... skratka vse, ki so želeli priti in veseli smo, da so se odzvali v tako velikem številu.
Zabavali so nas učenci od prvega do devetega razreda, ki so se predstavili s plesom, petjem, igranjem na inštrumente in z gleda-
liško igro. Vse točke smo povezali v kulturni program, ki je bil medgeneracijska povezava med mlajšo in starejšo generacijo. S svojo otroško razigranostjo so navdušili prav vsakega obiskovalca. Po prireditvi, ki je trajala skoraj eno uro, smo zbrane povabili na praznični bazar, na katerem si je lahko vsak, po simbolični ceni, izbral unikatne izdelke, ki so jih ročno izdelali učenci. Izdelki so šli »za med«. Denar, zbran od prodaje, pa smo namenili šolskemu skladu.
KRISTINA RADOŠ
Odlični šentjurski peki in slaščičarji
V	Šolskem centru Šentjur že deseto leto izobražujemo dijake po programu srednjega poklicnega izobraževanja za poklic slaš-čičar-konditor, leto manj tudi za poklic pek. Dijaki se lahko pohvalijo s številnimi uspehi.
Začeli smo z dualno organizacijo pouka, kar pomeni, da so vajenci večji del praktičnega pouka opravljah pri izbranih delodajalcih, velik del praktičnega pouka pa opravijo tudi dijaki prenovljenih programov slaščičarja in peka, ki smo jih začeli izvajati v lanskem šolskem letu. Oktobra smo se udeležili gostinsko-turi-stičnega zbora, na katerem je ekipa slaščičarjev v sestavi Mateja Gaber, Aleksander Stropnik in Monika Trbovc pod mentorstvom Elizabete Paska zasedla drugo mesto, ekipa pekov v sestavi Klementina Painkret, Dejan Kr-klec in Jaka Jordan pod mentorstvom učiteljice Jane Kropeč pa prvo mesto.
V	letošnjem šolskem letu z uspehi izstopajo tudi posamezniki. Vajenka tretjega letnika programa slaščičar-konditor Mateja Gaber se je tako udeležila prvega srečanja vajencev iz cele Evrope v Parizu. Udeležbo na srečanju jim je omogočila Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, namenjeno pa je bilo promociji poklicnega izobraževanja in izmenjavi izkušenj med vajenci. Vesna Ograjenšek, sedaj dijakinja prvega letnika programa živilsko-prehran-ski tehnik, pa je v lanskem šolskem letu pridobila poklic slaščičarka-konditorka. Ker je zaključni izpit opravila z odličnim uspehom in
Nadrsali so se
se izkazala kot dobra vajenka, jo je Obrtno-podjetniška zbornice Slovenije nagradila s posebnim priznanjem za najboljše vajence v Sloveniji. Vesna je kot edina vajenka slaščičarka priznanje prejela novembra na slavnostni prireditvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, na kateri zbornica vsako leto podeli mojstrske diplome.
Ker oba poklica, tako slaščičar, še posebno pa pek, spadata med deficitarne poklice v Sloveniji, upamo, da bomo še naprej lahko mladim ponudili možnost za pridobitev poklicnega znanja in drugih izkušenj na obeh področjih.	MR
Juhu! Končno smo dočakali tečaj drsanja. Potem, ko so nam ga že preložili, so nas učiteljice le presenetile z veselo novico.
Tako kot vsak tečaj, smo tudi tega začeli s ponedeljkom. Kakšen mraz nas je pričakal, ko smo vstopili v ledeno dvorano v Celju! Velika večina nas sploh še nikoli ni drsala. Kmalu smo bili ogreti, že ko smo se morali obleči, obuti drsalke, nadeti kape, čelade in rokavice. Seveda ni šlo brez pomoči naših učiteljic in vaditeljev.
Na ledu so nas razdelili v tri skupine, v vsaki sta bila
Izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in prejeli boste lonček naše medijske hiše. Tokrat ga lahko na oglasnem oddelku naše hiše dobi Klemen Gorjanc, Ho-tunje 48, Ponikva, ki je za najljubšo knjigo izbral Grdega račka.
po dva prijazna vaditelja. Veliko smo se naučili. Drsali smo po eni nogi, v krogih, v kači, pod mostom, delali počepe in lastovko, padali nalašč in tudi po nesreči. Poštah smo že tako dobri drsalci, da smo celo tekmovali v slalomu. Vsi smo se zelo zabavali, uživali in bili kar
malce nestrpni, ker smo vedeli, da nas zadnji dan pridejo gledat tudi starši. Vse skrbi so bile odveč, saj smo se izvrstno odrezali. Vse smo pokazali našim staršem, prišli so tudi nekateri dedki, babice, tete ... Bilo je super!
Učenci z učiteljicami 2. razredov OŠ Petrovče
EREM
L .		
novijeclnik '	CA- OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE	'* t \ !racii.o,ce|je .....
MOJA NAJLJUBŠA KNJIGA je:
Ime in priimek: Naslov:
Dovoljujem, do so moji podatki javno objavljeni.
St. 1 - 6. januar 2009
m -
18	ŠTIRINOŽCI	NOV! TEDNIK
ZVITOREPKA
Odprto od ponedeljka do petka od 12.-16. ure; sprehajanja ob koncu tedna od 15. do 17. ure; internetni naslov: www.zonzani.si: telefonska številka: 03/749-06-00.
Za letošnje leto želimo si le, da živalce preljube v nov dom bi odšle. Še nismo obupali nad človeško dobroto, še verjamemo, da potrebujete pasjo in mačjo toploto. Zato tudi to leto pridite na obisk, da v zavetišču bosta le veselje in vrisk! Želimo pa vam ljubezni, topline, zdravja in sreče, naj nikdar ne mine.
Pozdravlja vas cel kolektiv zavetišča, z mojo malenkostjo - še vedno iz skrivališča. Pa srečno 2009!
NINA ŠTARKEL Dve prikupni kepici, zadaj pa škatla, oblečena v sivega tigra?
Ne vidite veliko kužkov v obleki, kajne? Ali imate zato nasmešek na obrazu? Ja, saj meni tudi tale plašček smešen, ampak moram pa priznati, da je prav topel. (6548)
Bnr, me zebe v noge! Vse bi dala za ene tople nogavice! Pa za tvoj plašček tudi ...(6525)
Še nismo obupali
Pozdravljeni, ljubitelji živali, miška Zonzi vas pozdravlja prvič v novem letu, voščilo vam izrekam, da bi spoznali, da lepe so še stvari na svetu. To leto bilo je polno presenečenj, dobrih in slabih, a nihče ni bil nesrečen. Veliko kužkov novi dom je dobilo, mačkonov dovolj je Zonzani zapustilo.
Mi mahali smo veselo jim v slovo, da v novem jim domu dobro bi šlo. Vse pa le ni šlo čisto brez zapletov, a na koncu veseli bili smo srečnih razpletov. Estradni-ki so mešali štrene in živce, ko zganjali lažno dobroto in toplo so lice. Obiskovalci sprehodov pa so pridni bili, čez vikende s kužki na sprehod so šli. A kaj, ko vedno se našel je kdo, ki očrnil je naš ugled prav grdo. Prijave inšpekciji že stalna so praksa, a potrebujete večjega mačka, da nas do smrti popraska! Se vse dobro
izšlo je in smo preživeli, to So rekli v zavetišču, da me mogoče kdo pogreša, in so me dali v časopis. No, sem morda komu znan? (6556)
dalo nam novo je energijo, da spet smo z dobrimi deli začeli.
. www.novitednik.com www.radiocelje.com
—- Št. 1-6. januar 2009 -
prinesite ta oglas v Zvitorepko za
10%POPUST
na vse izdelke
EukanubaS*
TRNOVELJSKA CESTA 2. CELJE I 03 490 31 93 I WWW.ZVITOREPKA.SI
Preventiva pri
V « ■ ■	V ■ ■
stirinozmh prijateljih
Za zdravje je treba skrbeti, preden pride do bolezni. To nas učijo že v šolah, temu so namenjeni t. i. »sistematski pregledi«, o tem se veliko piše v medijih. Žal te nasvete velikokrat zanemarimo, saj redko pomislimo na zdravje, dokler nam služi. Podobno je tudi pri naših živalskih prijateljih, ki so včasih že nekaj časa bolni, preden to sploh opazimo.
Za začetek bom opisal žalosten dogodek, ki smo ga doživeli v naši ambulanti. Na pregled so pripeljali psič-ko, ki ni kazala ravno resnih znakov bolezni, le apetit je izgubila. No, saj ga nikoli ni imela, že kot mladiček ni bila ravno ješča. Psička je bila pasme, pri kateri pričakuješ ravno nasprotne probleme, saj so na splošno zelo ješ-či, že kar požrešni. Tudi ostali znaki, ki jih je lastnica opisala, so me navdajali s strahom, da je nekaj narobe s psičkinimi ledvicami. Odvzeli smo ji kri in rezultati so bili naravnost porazni. Psička je imela hudo odpoved ledvic, ultrazvočni pregled pa je še potrdil sum, da je bolezen prirojena. Psičko smo takoj začeli intenzivno zdraviti, a smo jo kljub najboljšim trudom morali evtanazi-rati v pol meseca. Psička je bila stara komaj 5 let, torej okoli 30 v »človeških letih«.
Lastnica je bila zaradi vsega zelo potrta, mislim, da je krivila tudi samo sebe. Med pogovori je omenila: »Če bi mi kdo kdaj rekel, da bi bilo smiselno psički vzeti kri in pogledati, zakaj ni ješča, bi to nemudoma storila.« Psička je bila redno cepljena in je veterinarja videla vsaj enkrat letno. Da se takšne stvari ne bi ponavljale, sedaj berete te vrstice o zdravstveni preventivi za naše živali.
Kaj sploh štejemo pod zdravstveno preventivo? Tako kot pri ljudeh, se le-ta pri večini sesalcev (psi, mačke, dihurji ...) začne s cepljenjem proti nalezljivim obolenjem. Veliko polemik je bilo že okoli cepljenja otrok, saj naj bi komplikacije zaradi cepljenj lahko puščale težke posledice. V nekaterih primerih je žal to res. Ampak to je tako, kot bi se bali morskih psov, brez pomisleka pa vsak dan sedemo v avto in se vozimo po cestah. Veliko večjo možnost imamo, da umremo ali se poškodujemo v avtu, kot da nas »požre« morski pes. Pravzaprav imamo veliko večjo možnost umreti zaradi vročinskega udara, če se v vodi pravočasno ne shladimo, kot da nas v vodi napade morski, pes. Strahovi so torej neracionalni in veliko manj ljudi bi nasprotovalo cepljenjem, če bi videli mladička umirati za kugo ali svojega otroka zboleti za kozami, poliomielitsom ali drugimi boleznimi.
Med preventivne posege štejemo tudi sterilizacije in kastracije. Tako se praktično izognemo raku na mlečni žlezi, neželenim mladičkom, ki polnijo zavetišča, navideznim brejostim, gnojnim vnetjem maternice, pretepanjem, potepanjem, zmanjšamo možnost avtomobilskih nesreč in še bi lahko naštevali.
Preventivni pregledi pa so tisto sito, ki lahko ujame bolezni, kakršno je imela psička iz začetka sestavka. Preventivni pregledi se delno opravijo že ob cepljenjih, vendar je na vsake nekaj let priporočeno opraviti bolj natančen pregled. Pri takem pregledu se odvzame in pregleda kri, opravi natančnejši klinični pregled živali, lahko pa se tudi pregleda z ultrazvočno napravo in rentgensko slika pri pasmah, kjer je večja verjetnost dednih napak na sklepih.
Želimo vam, da nikoli, ne bi prišli v situacijo, kot smo jo opisali na začetku. Če bi psičko dovolj zgodaj pregledali, bi ob ustrezni dieti in terapiji lahko živela nekaj let dlje. Bodite torej pozorni na svoje živalice, v mislih imejte njihove značilnosti. Če so pri njih kakšna odstopanja, se posvetujte z veterinarjem. Lastnico omenjene psičke pa prosim za razumevanje, da sem uporabil njen primer. Njena ljubezen do psičke je bila resnična in velika, verjamem da bi sama pripeljala psičko na preventivni pregled, če bi pravočasno prebrala podoben sestavek.
ROK KRAJNIK, dr. vet. med.
novi tednik
NASVETI
19
ms
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
mfmnmfiMmmm
www.pirnat.si
[VJE - MASE BOGASTVO
Kako do odpornosti?
Vprašanje: Vsi smo preh-lajeni in neodporni. Mučijo nas prehladi, depresija in ob tem vremenu nas zanima, ali se lahko naravna odpornost izboljša, kako si pomagamo sami in kaj sploh ta odpornost in imunost je?
Imunost pomeni odpornost organizma pred vdori tujih organizmov. Je skupek mehanizmov, ki ščitijo organizem pred okužbami. Te povzročajo virusi, glivice, bakterije, praži-vali. Okužbe lahko povzročajo tudi njihovi strupi z delovanjem na različne mehanizme ali z uničenjem celic gostitelja. Milijoni let prilagajanja in selekcije se zrcalijo v nekaj
letih, ki jih potrebujemo, da razvijemo svoj imunski sistem. Ta omogoča nagel odgovor na vdor v organizem. Imunski sistem omogoča ohranjanje fiziološke neokrnjenosti in omogoča preživetje posameznika. Kljub ogromnim uspehom pri obvladovanju naravnih sil okolja, nas stalno ogroža nevarnost nalezljivih bolezni, kot so gripa, prehladi, diareje, tifus, koze, kolera, paraliza, aids in druge številne bolezni, ki so kljub higieni, cepivom in antibiotikom prisotne po celem svetu. Nekje ene, drugod druge. Prva zaščita se je začela z enostavnimi oblikami proti kozam, najprej na Kitajskem,
Imunski sistem si krepimo tudi z ustrezno hrano.
Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog
pozneje pod Otomanskim cesarstvom, Jenner pa je začel z variolizacijo v Angliji.
Telo je v stalnem stiku z bakterijami, glivicami, virusi, s paraziti. Naravna mikroflora je na vseh površinah telesa. V ustih, nosu, črevesju, zato nas samo čudi, da ni infekcij še več. To preprečujejo naravna ali prirojena imunost, pomembne genetične lastnosti, anatomske in mehanične ovire, nespecifične baktericidne snovi, telesne tekočine, fagocito-za in na koncu uničenje mikroorganizmov. Kot odgovor na vdor infekcijskega agensa so vretenčarji razvili posebne oblike obrambnih mehanizmov. Ta temelji na prepoznavanju tuje snovi, kar je tudi mikrob, in to omogoča nastanek protiteles, efektorskih celic in imunskega spomina. Snovi, ki spodbujajo specifično imunost imenujemo antigene.
Prirojena imunost je naravna odpornost na vse tujke in je
SMUČANJE JE
■VIŠJIM DRUŽINSKI ŠPORT.
Izkoristite čas posebnih ugodnosti, v katerem lahko sebi in svojim najbližjim privoščite izpolnitev težko pričakovanih želja ali skupnih aktivnosti. V UniCredit Bank smo zato za vas pripravili zimske gotovinske kredite v evrih, ki jih odlikuje ugodna obrestna mera. Osebna in hitra obravnava bosta omogočili, da boste ujeli čas ugodnih.nakupov... ali prijetne smuke. Ponudba velja do 15. februarja 2009. Osvobodimo se dvomov: www.unicreditbank.si
UniCredit Bank
bolj razvita pri nižjih živalskih vrstah. Razlikuje se od posameznika do posameznika, je odvisna od spola, starosti, načina življenja, prehrane, hormonskega ravnotežja, genske osnove, letnega časa, rase ... Ženske so bolj odporne na infekcije. To naj bi bila posledica pozitivne selekcije. Otroci so bolj občutljivi na vnetja, prav tako sladkorni bolniki, črno-polti za TBC, a so odpornejši za davico in gonorejo. Tudi starejši in kahetični ljudje, ki so še nedohranjeni, imajo pogostejše infekte. V aktivni način obrambe se vključujejo različne celice s svojimi specifičnimi sistemi. Koža izloča mlečno kislino, loj, maščobne kisline, nožnica gosti bakterijo lacto-bacilus acidofilus (mlečna kislina). Tudi solze so baktericidne in vsebujejo lizocim. Želodec pa vsebuje solno kislino.
Specifična imunost je usmerjena proti določenemu tujku. Ob prodoru mikroorganizma v telo se sprožijo mehanizmi naravne imunosti: bakterije sprožijo aktivacijo komplementarnega sistema, kar omogoča fagocitozo z makro-fagi in neutrofQci, kemotakso fagocitov, povečajo se proteini akutne faze. Makrofagi ali fagociti požirajo tujke, jih uničujejo in ustvarjajo snovi, ki obveščajo ostale celice, da poteka obramba organizma. Povzročajo tudi širjenje žil, kar pospeši dostop novih celic, ki omejijo vnetje. Pomembne so tudi beljakovine, kot je kom-plement, ki se veže na bakterije in privablja makrofage. Ta predstavlja kompleks beljakovin, ki so v krvni plazmi in označijo bakterije, fagociti pa jih uničijo. Obstojajo tudi celice specifične imunosti. To so limfociti B, ki izdelujejo specifična protitelesa, a šele, ko dobijo informacijo od limfocitov T. Slednji posredujejo informacijo celicam ubijalkam. Limfociti T nastanejo v kostnem mozgu, potujejo v timus in tu dozorijo v popolne imunske celice. Na površini pridobijo receptor za antigen - TCR. Preko njega se veže na antigen, ob čemer se hitro razmnoži. Poznamo dve veliki skupini limfocitov T: celice pomagal-ke za izdelavo protiteles in ci-totoksične celice, ki uničujejo viruse s citokini. Ti so pomembni za aktivacijo celic B in T. Veliki limfociti so celice ubijalke ali naravne ubijalke. Te uničijo celice prelepljene z protitelesi. Celice ubijalke poiščejo in uničijo spremenjene celice, v katerih so si poiskali domovanje virus, uničijo pa tudi rakaste celice ...
Tako vidimo, da sama obramba in odpornost organizma ni enostavna in zahteva stalno prilagajanje organizma. To pa je mogoče le, če imamo dovolj gradbenih in varovalnih snovi, ki jih dobimo v glavnem s hrano in z različnimi dodatki v prehrani.
Če imate vprašanje za zdravnika, ga pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, ali na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si.
St. 1 - 6. januar 2009
Rastlinice za sijočo kožo
Ko se pozimi, zlasti po praznikih, pogledamo v ogledalo, smo vse prej kot navdušene. Zdi se, da je koža na obrazu sivkasta, upadla in starejša kot sicer. Veseljačenja, mraz, veter, pa tudi ogrevanje so naredili svoje. A to ne pomeni, da morate sedeti križem rok in se sprijazniti s škodo. Brž se lotite priprave domačih kozmetičnih sredstev. Enostavno, hitro, učinkovito in kar je najpomembneje - naravno!
Stiški pater Simon Ašič, na čigar nasvete veliko damo tudi danes, je za zatiranje prvih znakov staranja, torej gubic, dal nasvet: potrebujete čebelji vosek, 2 čebuli in med. Na rahlem ognju zmešate 3 žlice že pred tem raztopljenega čebeljega voska, sok 2 čebul in 2 žlici medu. Odstavite in mešate, dokler se masa ne ohladi, nato jo spravite v posodico, ki se dobro zapre, in shranite na hladnem mestu. S to kremo rahlo masirate prizadeta mesta. Proti nastanku gub koristi tudi, če na obraz nanesete sok korenčka in počakate, da se na njem posuši. Pozimi, ko nam preglavice povzroča suha in zategnjena koža, uživajte čim več maščobnih kislin. Zdrave maščobe, ki poskrbijo za zdravo kožo, so na primer v orehih, avokadu, ekstra deviškem olivnem olju. Žlica lanenega olja na dan lahko dela čudeže.
Blagodejen vpliv na suho kožo ima denimo parna kopel za obraz, ki jo pripravite iz 2,5 litra vode ter po 2 žlic vsake od sledečih rastlinic: kamilic (Matricariarecutita), vrtničnih listov (Rosa centi-folia), bezgovih cvetov (Sam-bucus nigra), gabezovih listov (Symphytum officinale). Zelišča vržete v velik lonec vode, pokrijete, zavrete, odstavite in namakate 5 minut, potem prilijete še žličko mandljevega olja. Lonec odkrijete, se nagnete nadenj in se za 10 minut pokrijete z brisačo čez glavo. Bodite previdni, da se ne opečete.
Če sodite med tiste, ki se ubadajo s podočnjaki in tem-
Piše: PAVLA KLINER
ni kolobarji pod očmi, si pripravite kopel iz poparka srčne moči (Potentilla tormen-tilla) in timijana (Thymus vulgaris). S četrt litra kropa poparite 1 žlico mešanice obeh zeli. Kopel naj bo mlačna. Uživajte veliko peterši-lja (Petroselinum hortense). Vsak dan na tešče požvečite stebelce ali dva. V primeru oteklih in zabuhlih vek naj bi koristil poparek iz janeža (Pimpinella anisum), melise (Melissa officinalis) in mete (Mentha piperita). S skodelico vrele vode poparite mešanico zeh, po 1 žličko vsakega, pustite stati 10 minut, precedite in pijete trikrat na dan po eno skodelico čaja po glavnih obrokih. Za osvežitev kože olupite svežo banano in z njo dvakrat na dan masirate obraz po 15 minut, nato obraz izmijete s posta-no vodo.
Torta za 103-letnika
23. decembra je praznoval svoj 103. rojstni dan Ivan Kukovič iz Botričnice. Strumno za njim koraka njegov brat Anton Kukovič iz Kamena, ki je 21. decembra dopolnil 98. rojstni dan.
Oba še vedno čila in zdrava, predvsem pa vesela, da svoja leta preživljata doma med svojimi.
Zelja Društva upokojencev Šentjur je bila, da bi oba slav-ljenca povabili na praznovanje zaključka leta v hotel Žonta. Žal pa Ivan Kukovič zaradi domačih obveznosti ob 103-letnici ni imel časa za praznovanje v Žonti, kajti doma je sprejemal obiske iz občine, gasilskega društva in še in še. Zato se je društvo upokojencev odločilo, da 103-letnika obišče. Ker ima društvo svoj pevski zbor, ni problem razveseliti slavljen-ca, ki obožuje domače pesmi. Podarili so mu tudi torto in obljubili, da pridejo tudi naslednje leto. Še prisrčen stisk rok, z lepimi željami in kozarčkom na zdravje. Zaupal jim je tudi recept za dolgo življenje. Kratko in jedrnato je odgovoril: »Trdo delo, dobra volja in ne preveč dobra in obilna hrana.«
Bog naj obema slavij ence-ma nakloni še mnogo zdravih let, da bi jima upokojenci lahko še velikokrat voščili, mesto Šentjur, pa se ponašalo z občanoma častitljive starosti.
JOŽICA RATEJ
ZA SALO - ALI PA TUDI NE
Na gričevnatem in deloma hribovitem področje krajevne skupnosti Ponikva izstopajo trije najvišji hribi - Gora (Špica) 543 m (Podkraj), Apno 525 m (Ponikva) in Hrastijek 495 m (Studence).
Na vseh treh planinskih točkah so leseni bivaki, v njih pa vpisni zvezki. Gričevnat krški svet Ponikovske planote je ravno pravšen za rekreativne sprehode in krepitev zdravja, omenjene postojanke pa prava motivacija za osvojitev in oddih. Pohodnik lahko uživa lepote kraške narave in bogate vegetacije v vsakem letnem času. V vse to in še mnogo več so se že prepričah številni obiskovalci teh hribov, saj je
planinska sekcija Ponikva polne vpisne zvezke že večkrat menjala.
Poseben jubilej pa smo slavili 1. januarja 2009, ko je ta dan postojanko Špica v dveh letih in pol od otvoritve obiskal desettisoči vpisani pohodnik. To je bila Mojca Berič-nik iz Velenja. Na Špico se je v teh letih povzpela že kar 350-krat. Planinska sekcija Ponikva je prvi januarski dan obiskovalce Špice, bilo jih je okoli šestdeset, pogostila s kuhanim vinom, desettisočo obiskovalko pa nagradila s spominskim darilom.
NADA JELEN
Veseli
december v
Špesovem
domu
V prenovljenem dnevnem kotičku Špesovega doma starejših v Vojniku smo decembra postavili novoletno jelko. Ob tej priložnosti so oskrbovance obiskali tudi Modrijani in jim s svojimi uspešnicami popestrili dan.
December je pri nas vsako leto še posebej vesel, saj se prireditve razvrščajo tedensko ob četrtkih, ko nas obiskujejo razne vokalne in narodnozabavne skupine, pa tudi dobri možje nas obiščejo. Tako pa ni samo v decembru, saj skrbimo, da kulturno in zabavno življenje teče skozi celo leto. V avli doma smo uredili tudi prostor za likovne razstave, kjer se mesečno izmenjujejo domači likovni umetniki s svojimi deli.
Prireditve letošnjega veselega decembra smo zaključili v torek, dan pred silve-strovim, ko nam je zapel oktet Inspiritu iz Vojnika, po koncertu pa je bil še tradicionalni ognjemet, ki ga že nekaj let pripravljamo v prazničnem času.
RAFKO GREGORC
»Mavrični« otroci za male bolnike
Šolski center Celje je pred novim letom pripravil dobrodelno akcijo, v kateri so »mavrični« otroci s prodajo lastno izdelanih voščilnic zbirali denar za neprofitno organizacijo Rdeči noski. Dijaki so imeli v tem prazničnem času v mislih predvsem najmlajše bolnike.
Dijaki Srednje šole za elektrotehniko in kemijo so se z
namenom, da bi pomagali najmlajšim, še posebej potrudili pri zbiranju sredstev za klovne zdravnike, ki obiskujejo male bolnike v bolnišnicah po Sloveniji, kjer se trudijo izvabiti veselje in srečo v oči otrok. Tako so dijaki v A-in C-etaži Šolskega centra Celje postavili stojnici, kamor so povabili vse dijake in zaposlene. Voščilnice za prodajo so
izdelali v Mavrični delavnici, ki jo vodi Anka Dečman, sodelovali pa so tudi dijaki drugega letnika pod vodstvom Klavdije Špur Jereb. Dijaki so poleg tega zbirali, tudi prostovoljne prispevke in po treh dneh z velikim veseljem ugotovili, da bodo lahko prispevali 322,19 evra za male bolnike, ki resnično potrebujejo nekaj svedega v svojem življenju.
Trije stili in eno novo leto
Čudovito in magično praznovanje novega leta je za nami. Ne dvomim, da ste prav vsi, vključno z mano, preživeli eno najlepših silvestrskih večerov. Vendar ni bilo pri vseh tako. Poglejmo, kako so praznovali tisti ostali, ki pač nimajo sreče in jim ta večer ni šel tako odlično, kot, da poudarim še enkrat, je šel nam. Ti ostali so ga preživeli v enem od teh treh spodaj opisanih stilov:
1.	»Prekleti silvester in še december, prejšnje in naslednje leto zraven«
Ti ljudje so 31. decembra sedeli doma in komaj čakali, da bo ta norija mimo. Čeprav so od nekdaj sovražili ves ta osladni pomp, jim je vseeno kar malce hudo pri srcu, ko pomislijo, kako se imajo drugi fino, medtem ko sami sedijo pred televizijo. Pomislijo, kako jih življenje tepe od spredaj in zadaj, medtem ko so VSI ostali srečni, imajo ljubečega partnerja, se sedajle smejijo v krogu prijateljev nekje v neki zasneženi kočici in z iskrico v očeh narahlo trkajo s kozarčki. Seveda je nadvse zanimivo, da tričetrt teh VSEH prav tako sedi pred televizijo, kolne šefa, svet in partnerja, računa, kako jim bo zneslo s položnicami in jim postane kar slabo ob misli, da bodo morali čez nekaj dni v službo. Če jo bodo še imeli, seveda. Mi, seveda, ne spadamo v to kategorijo.
2.	»Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«
Ljudje, ki delujejo po tem načelu, se silvestra veselijo že od začetka decembra. Že v službi so se ogrevali s prednovoletnimi zabavami, si krepili alkoholno odpornost in pripravljali teren pri znankah, ki jih mislijo povabiti na svojo novoletno zabavo. To zabavo so splanirali v kakšni zakupljeni koči, ki ima dovolj postelj in disko kroglo. Na zabavo so prišli sami preverjeni kadri - prijatelji, zabavljači in natanko isto število žensk, kot je dedcev. Še preden se zabava prične, so prijatelji, ob kovanju zarote, kdo bo koga in kako, spili pol pripravljene zaloge vina, vodke in likerjev in so ob desetih zvečer, s fanatično iskrico v očeh, popadali po ženskah. Tem je bilo malo nerodno, malo bi še čvekale ali plesale, mogoče spile kakšen kozarček penine ... Dedci se še malo trudijo, slinasto gofljajo v ženske, nato postanejo malo neučakani, ženskam nekako ni, potem začno dedci piti še bolj, postanejo zelo glasni, ščijejo po kuhinji, bruhajo po spalnicah, Joža vzame sekiro
in gre ves pijan sekati smreko, Borut in Miha se ste-peta, Marino se spotakne ob Franca, ki že od devetih zvečer leži na tleh s peno na ustih, Marjan na ves glas vrti Hop Marinko, ženske se umaknejo v nek kot, ena hoče domov, nato jo Joža preganja s sekiro in jo zmerja z vlačugo ... In nato se ženske zbudijo ob osmih in gredo domov, dedci pa naslednji dan ob pol štirih popoldne in jim ni nič jasno. Po njihovo, razmišljajo, so seksali. Verjetno. Mi, seveda, ne spadamo v {p kategorijo.
3. »Na prosto!«
Ti ljudje so se odločili, da ne bodo niti osamljeni doma niti ne bodo prenašali pijancev po nekih zakotnih kočah. Odšli bodo, pravijo, pogledat praznovanje na prostem. Na radiu obljubljajo dobro mu-ziko, lepo razpoloženje, veliko ljudi bo, veselje je nalezljivo... Ob desetih zvečer se s partnerjem (ki je tečen v skladu s prvo točko) odpravijo na trg, s seboj nesejo lične kozarčke in penino. Malo gneče je, pa vendar. Na začetku je kar lepo. Mogoče srečaš kakšnega znanca, se zazibaš v ritmu priljubljene skladbe ... nato pa se začne. Petarda pod noge, ki sosedi vname pegice. Trije objeti kroniki se zaletijo vate, polijejo tvojo lično penino, vmes nekaj lajajo vate in ti s cigareto prežge-jo bundo. Petarda v kapuco. Otrok je tečen, zebe ga. Stiskaš zobe, še pol ure, da odbije polnoč, pa hitro na toplo. Gneča je čedalje večja. Zagledaš soseda, ki ti takoj pokvari dan. Ob sosedni stojnici kruli skupina zariplih pijančkov in to ravno med neko tebi tako ljubo skladbo. Nekdo se spravi nate, nekaj momlja, se stiska ob tebe, te grabi za rit. Držiš in k sebi stiskaš torbico v upanju, da ti ne izmaknejo denarnice ali telefona. Mož, ki ga že tudi ima malo pod kapo in je poleg tega, da je tečen, postal še pogumen, se skoraj stepe z nekom, ki je dregal vanj. Odbije polnoč in ob njej eno samo veselje, da se gre lahko domov, na toplo, spravit deco spat in upati, da bo naslednje leto boljše.
Mi, seveda, nikakor ne spadamo v to kategorijo. Mi smo se imeli lepo. Denarja, zdravja in sreče kolikor hočeš, v družini ena samo ljubo veselje in čudoviti silvester v krogu nam dragih je bil le pika na i temu čudovitemu letu in enkraten začetek naslednjega, ki se ga veselimo še bolj.
No ja. Mi, na žalost, ne spadamo v to kategorijo.
GREGOR JAZBEC
novi tednik
-—- Št. 1 - 6. januar 2009
TO
grozila prodajalki in iz blagajne odnesla malo več kot 700 evrov.
Rop poštarja še bolj spominja na brutalni napad na varnostnika Prosignala pred tremi leti v Tepanju. Dva moška sta varnostnika pretepla pri službenem vozilu, potem ko je na bencinski črpalki dvignil dnevni izkupiček. Siloviti udarci z lesenim predmetom so varnostniku pustili posledice, do danes še ni znano, kdo sta napadalca niti koliko denarja sta takrat odnesla.
Predlani so v Sloveniji okradli dve pošti in pet poštnih vozil, lani šest pošt in dve vozili. Celjski kriminalisti še poizvedujejo za roparji, ki so si leta 2001 v bankah v Vojniku, Vitanju in Žalcu v vreče nabasali milijonske zneske in jo popihali neznano kam. Po brutalnosti pa prednjači rop Nove Ljubljanske banke v Šmart-nem ob Paki marca 2005. Zatem ko je moški oropal banko, je med begom skušal ukrasti vozilo in pri tem streljal. Do danes še ne vedo, kdo je ropar, so nam pa že lani v celjski kriminalistični službi povedali, da pri nekaterih preiskavah omenjenih še nepreiskanih ropov sodelujejo tudi s policisti iz tujine.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GP
Zakaj so se zastrupili?
V prostorih podjetja Gostinstvo v Ribarjevi ulici v Celju je včeraj prišlo do zastrupitve, po prvih podatkih z ogljikovim monoksidom.
Okoli 8.30 so v celjsko bolnišnico odpeljali štiri osebe, osem oseb naj ne bi imelo hujših posledic. Gre za zaposlene v podjetju, ki so na prvi delovni dan v novem letu pred začetkom dela zjutraj spili še kavico in se malo pogovorili, takoj ko so začeli delati, pa so se pokazale prve težave. Štiri osebe, ki so imele v telesu preveliko količino ogljikovega monoksida, so ostale v bolniški oskrbi, tri so včeraj popoldne že odpustih.
Včeraj dopoldne so v podjetju bile pristojne službe, tudi inšpektorji in policisti, ki šo zbirali informacije, zakaj je do nesreče prišlo. Uradnih podatkov o vzrokih še ni, saj je potrebna temeljita preiskava, neuradno pa naj bi bila možna tudi napaka pri delovanju ventilatorja, kar pa še ni dokončno potrjeno.
SŠol
Pravočasno opazil požar
V Krnici pri Lučah je v noči na ponedeljek zagorela manjša kmečka stanovanjska hiša. Kljub posredovanju gasilcev je objekt zgorel v celoti, škode pa naj bi bilo za okoli 30 tisoč evrov. Preiskava je pokazala, da je prišlo do dimniškega požara, ki naj bi se skozi nezavarovano odprtino dimnika razširil na ostrešje. Požar je pravočasno opazil podnajemnik v hiši in poklical pomoč, poškodovan ni bil nihče, e
Novoletni vlomilci §
Med prazniki vlomilci niso mi- ■ rovali. V novoletni noči so iz pod-.Si, jetja v Opekarniški ulici v Celju od-nesli računalniško opremo. Na pr- U vi dan novega leta so prijavili tudi O vlom v poslovno-trgovski center v^ Drofenikovi uhci v Šentjurju. Iz še- (C stih lokalov je izginil denar, avto-radio in več mobilnih telefonov. Škode je za okoli 3 tisoč evrov. V J: prazničnih dneh so vlomili še v dva Ž frizerska salona v Celju in v obiral- C no halo hmelja v Grižah ter odne- O sli tlačni čistilec in varilni aparat. ^
tpč
NOVI »lil
«iS
Roparja odnesla več kot 100 tisoč evrov?
Oborožena roparja iz Dramelj še vedno na prostosti - Je šlo za dobro načrtovan rop?
Celjski policisti še vedno iščejo roparja, ki sta 30. decembra zgodaj zjutraj pred pošto v Dram-ljah napadla poštarja, ki je raz-važal denar. Kriminalisti so o podrobnostih ropa še vedno skrivnostni, kar je razumeti, saj preiskava še zdaleč ni končana. Ne govorijo niti o znesku ukradenega denarja, v molk so se zavili tudi na Pošti Slovenije. Po naših neuradnih podatkih pa naj bi roparja odnesla okoli 130 tisoč evrov.
Roparja naj bi poštarja z vozilom pričakala v bližini pošte, ga ustavila, po poročanju nekaterih medijev celo zvezala, nato iz avtomobila vzela denar. Čeprav naj bi bilo v vozilu celo več vreč denarja, naj bi roparja vzela le tisto, v kateri naj bi bü denar za pokojnine. Od tod tudi strah, da upokojenci do denarja ne bi mogli, a so na pošti izjavili, da je skrb odveč, denar naj bi bil ustrezno zavarovan.
Ne glede na to, da je od ropa minilo že kar nekaj dni, se v javnosti pojavlja malo podatkov, razen tega, kar smo izvedeli neuradno o višini ukradenega denarja, vendar nam te informacije na policiji zaradi interesa preiskave niso mogli potrditi.
Roparja sta, zatem ko sta poštarju zagrozila s pištolo in iz vozila vzela denar, odpeljala z neznanim avtomobilom. Takoj po ropu je bilo moč izvedeti le, da poštarja pri napadu nista poškodovala. Sicer pa je šlo v tem primeru za prevoz denarja manjšim poštam, kar pomeni, da sta roparja morala rop dobro načrtovati, morda sta imela celo pomagača.
Podobni primeri
V Dramljah so prestrašeni. Rop poštarja jih je spomnil na lanski rop (januarja) prodajalne prav tako v Dramljah. Dva zamaskirana mlajša moška sta z nožem in pištolo za-
Prostori pošte v Dramljah. V kraju to ni bil prvi rop.
Romuni na	inventura 2008
Št. 1 - 6. januar 2009
tatinski pohod kar s kombijem
Pred tednom dni se je v nočnih urah po ulicah na Celjskem odvijalo pravo filmsko zasledovanje tatov. Ti so pred tem vlomih v podjetje v Štorah in nakradli kar za '53 tisoč evrov posebne rude: Ustavili so šele zatem, ko so jim varnostniki in policisti naredili zasedo, pri tem pa naj bi bežoči trčili tudi v službeni vozili. Poškodovan ni bil nihče.
Gre za štiri državljane Romunije, stare od 30 do 36 let. Ti so prišli v skladišče štorskega podjetja in pobasali posebni rudi, ferovana-dium in feromolibden. Natovorih so ju kar v kombi, verjetno pa so dobro vedeli, da bi tovrstni rudi na trgu tudi dobro prodali. Omenjeni rudi se namreč uporabljata kot dodatek za oplemenitenje jekla, zato tudi njuna vrednost ni majhna. Policisti so po prijetju ukradeno rudo vrnili podjetju, storilce pa pridržali. Že naslednji dan so jih na zaslišanje pripeljali k preiskovalni sodnici, ki je glede na okoliščine zanje odredila pripor. Pričakovati je, da bodo nadaljnji postopki zoper njih stekli hitro.
Na celjskem okrožnem sodišču je bilo lani v postopkih šest Romunov, ki so jim kazni izrekli dokaj hitro. Ponavadi ostanejo do izreka kazni v priporu. Za četverico, o kateri je zdaj govora, so policisti spisali kazensko ovadbo zaradi velike tatvine.
Kar nekajkrat smo že poročali o prodaji različnih aparatov na črno, ki jo na naših ulicah opravljajo večinoma ravno državljani Romunije in Bolgarije. Za njih kot državljane EU veljajo enaki pogoji dela kot pri nas, zato morajo imeti svojo dejavnost registrirano, pri čemer morajo, v kolikor se z njo ukvarjajo pri nas, to prijaviti. Šušmarje lahko po prstih udari inšpektor s 105 do 125 evri, medtem ko policija zoper njih posreduje le zaradi prekrška, ki ga kot kršitev javnega reda in miru prijavi kdo od občanov. Drugače je, če gre za sum kaznivega dejanja. Kot storilci kaznivih dejanj pa se v zadnjem času pojavljajo predvsem, kadar gre za zlorabe elektronskega plačevanja oziroma dvige gotovine na bankomatih s ponarejenimi karticami.
SŠol, MJ
Kombi, s katerim so prevažali ukradeno blago, je več dni stal kar na parkirišču celjske policije
Največji zaseg
Med preiskovalne vrhunce lanskega leta sodi zaseg skoraj 100 ton anhidrid ocetne kisline na našem območju. Ta kislina se uporablja za pridelavo heroina. V kriminalni verigi, ki je delovala v več evropskih državah, je bil pomemben člen tudi Celjan, ki so ga priprli. Zasežena količina kisline pa je bila največja do zdaj na svetu, torej so celjski kriminalisti »dosegli rekord«.
Prijetje Kamenika
Novica leta 2008 je bilo tudi prijetje Kristijana Kamenika v Reki, ker naj bi bil eden izmed vodilnih članov narkomafije. Medtem ko Kamenik čaka na sojenje na Hrvaškem (kjer mu zaradi drog grozi večdesetletna zaporna kazen), pa se je na celjskem sodišču pozno jeseni začelo sojenje za štiri umore v Tekačevem. Čeprav vsi že nestrpno čakajo na razplet tekačevske zapletene zgodbe, imajo sodniki zvezane roke, saj se sojenje ni moglo začeti v pravem pomenu besede, ker še ni znano, ali bodo Kameniku lahko sodili v nenavzočnosti. Leta 2008 je umrla tudi njegova tedanja odvetnica Marjetica Nosan.
Gluha stroka
Med primeri, ki so v strokovni javnosti (kar je sramotno) naleteli na gluha ušesa, je naša reportaža, v kateri smo bili na spletnih forumih kot 13-letniki našli spolne sprevržence in številne pedofile, ki bi se kljub temu, da so vedeli, da smo stari šele 13, želeli srečati z nami. Zgrožene nad tem, kako malo je družbi dejansko mar za preprečitev spolnih in psihičnih zlorab otrok, so nas na hitro odpravili tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic. Tam nam kljub temu, da smo bili pripravljeni objaviti tudi kakšno preventivno sporočilo, tega niso želeli poslati.
NIALI OGLASI
novi tednik
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
PLESKAR
SLIKDPLESKAASKA DELA - M/Ž; PLESKANJE FASAD IN NOTRANJIH PROSTOROV. DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 29.1.2009: M3GRAD GRADBENIŠTVO TRGOVINA STORITVE D.O.O., GOSPOSVETSKA OLICA 3.3000 CELJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
SAMOSTOJNI TRŽNIK NA TERENU - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIDOBIVANJE NAROČNIKOV. SKLEPANJE POSLOV. SKRB U OBSTOJEČE STRANKE, PRIPRAVA VSEBINSKIH PREDLOGOV IPD. DELO JE VEZANO IZKLJUČNO NA TEREN. NEDOLOČEN ČAS. 9.1.2009; MANPOWER O.O.O.; MANPOWER D.O.O.. PE CEDE, STANET0VA ULICA 14.3000 CELJE POMOŽNI ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; ISKANJE MOREBITNIH ZAVAROVANCEV. USPOSABLJANJE ZA PRIDOBITEV DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE POSLOV ZAVAROVALNEGA ZASTOPANJA. TERENSKO DELO; DOLOČEN ČAS. G MESECEV. 11.1.2009; GENERALI ZAVAROVALNICA D.D. LJUBLJANA. KRŽIČEVA ULICA 3.1000 UURUANA ELEKTROTEHNIK
MONTER - SERVISER HLADILNIH IN OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; SESTAVLJANJE KOMPONENT HLADILNIH IN 0GREJEVALNIH NAPRAV. SPAJKA-NJE. DELO V DELAVNICI. IZJEMOMA NA TERENU. NEDOLOČEN ČAS. 9.1.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER 0.0.0., PE CEDE. STANET0VA ULICA 14,3000 CEDE
INŽENIR ELEKTRONIKE (VSŠ) VODJA SERVISA - M/Ž: SERVISIRANJE VIS0K0KA-K0V0STNE OPREME (P0SERNI SERVISI). VODENJE SKUPINE 3 SERVISERJEV, NAROČANJE REZERVNIH 0EL0V, SKRB ZA TEHNIČNO DOKUMENTACIJO. SKLEPANJE PONUDR, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI, PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV, REŠEVANJE REKLAMACIJ. ORGANIZIRANJE SEMINARJEV, POROČANJE VODSTVU; NEDOLOČEN ČAS, 9.1.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0.. PE CEDE, STANETOVA ULICA 14,3000 CELJE INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA PROIZVODNJE - M/t USKLAJEVANJE IN KONTROLIRANJE PLANOV PRED LANSIRANJEM V PROIZVODNJO. USKLAJEVANJE PLANOV MED OBRATI, VODENJE IN ORGANIZACIJA DELA. IZDELAVA MESEČNIH PLANOV. NAROČANJE REPROMATERIALA ZA PROIZVODNJO. SKRB ZA ZALOGE POLIZDELKOV, POSTAVLJANJE TERMINSKIH PLANOV, VODENJE IN USKLAJEVANJE DELA NA PROIZVODNIH SESTANKIH. ODGOVORNOST ZA NEPOSREDNE STROŠKE PROIZVODNJE. ODGOVORNOST ZA PRERAZP0RE-JANJE DELAVCEV IN ODREJANJE PRERAZPOREDITVE DELOVNEGA ČASA IN DELA V PODALJŠANEM DELOVNEM ČASU IPD.; NEDOLOČEN ČAS. 9.1.2009; MANPOWER D.0.0.; MANPOWER D.0.0.. PE CEDE, STANETOVA ULICA 14.3000 CEUE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
KOMERCIALIST ZA TRŽENJE PROJEKTOV - M/Ž; USKLAJEVANJE DELA S PROIZVODNJO. NARAVO IN VODSTVOM PODJETJA, TRŽENJE PROJEKTOV, TRŽENJE PROJEKTOV P0SERNIH IZVEDB, VZPOSTAVLJANJE DOLGOROČNIH ODNOSOV S STRANKAMI, PRIPRAVA P0NUDD IN POGODB. ORGANIZACIJA IN KOORDINACIJA DELA. POROČANJE 0 REALIZACIJI IPD.; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 9.1.2009; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.0.0., PE CEUE, STANETOVA ULICA 14,3000 CEUE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR KEMIJSKE TEHNOLOGIJE DELO NA PROJEKTIH, ADMINISTRACIJA, ORGANIZACIJA POSLOVNIH DDG0DK0V - M/Ž; IŠČEMO SODELAVCA ZA KOORDINIRANJE IN PRIPRAVO
PROJEKTOV, STROKOVNIH PUBLIKACIJ, ORGANIZACIJO POSLOVNIH DOGODKOV IN KONTAKTOV S POSLOVNIMI PARTNERJI. PRIČAKUJEMO NATANČNO IN ODGOVORNO DELO. VZTRAJNOST IN DOSLEDNOST. PREDNOST IMAJO KANDIDATI Z IZOBRAZBO TEHNIČNE AU EKONOMSKE SMERI. PREDPOGOJ JE ODLIČNO ZNANJE ANGLEŠČINE IN HAČDNALNIŠKIH APLIKACIJ, ZAŽELENO DESETPRSTNO TIPKANJE; NEDOLOČEN ČAS. 11.1.2009; TEHNOLOŠKI CENTER P0LJ-EK0, KIDRIČEVA UUCA 25,3000 CEUE
UE LAŠKO
NI PROSTIH DELOVNIH MEST
UE MOZIRJE
NI PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONJICE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POMOŽNI DELAVEC-M/Ž; ZLAGANJE VSEH LESENIH ELEMENTOV KI JIH RAZREŽEMO NA ODLOČENE DIMENZIJE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.1.2009; P(R£S D.0.0., PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE, SLOVENSKE KONJICE, BRD013 A. 3210 SLOVENSKE KONJICE VARILEC
VARILEC - M/Ž; VARJENJE DELOV LESN00BDEL0-VALNIH STROJEV. NEDOLOČEN ČAS, 11.1.2009; WRAV0R, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN TRANSPORT D.0.0., STRANICE 27 A. 3206 STHANICE KLJUČAVNIČAR
STROJNI KUUČAVNIČAR - M/Ž; REZANJE, BRUŠENJE, VRTANJE. MONTAŽA DELOV LESN00RDE-L0VALNIH STROJEV; NEDOLOČEN ČAS. 11.1.2009; WRAVDR, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN TRANSPORT D.0.0., STRANICE 27 A, 3200 STRANICE OBLIKOVALEC KOVIN 0BUK0VALEC KOVIN - M/Ž; REZANJE, BRUŠENJE, VRTANJE, MONTAŽA DELOV LESN00RDEL0VALNIH STROJEV: NEDOLOČEN ČAS, 11.1.2009; WRAV0R, PROIZVODNJA. TRGOVINA IN TRANSPORT D.0.0., STRANICE 27 A. 3206 STRANICE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA
VODJA GRADBIŠČ - M/Ž; TEHNIČNO VODENJE DEL NA OBJEKTIH. NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009; K0N-GRAD GRADBENO. OBRTNO. INSTALACIJSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.D.. TOVARNIŠKA CESTA 3.3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠEMTJUR PBI CELJü"
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
POLAGANJE GIPS PLOŠČ - M/Ž; POLAGANJE GIPS PLOŠČ IN ARMSTRONG STROPOV. NE00L0ČEN ČAS. 11.1.2009; POLAGANJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S.P., UUCA I. CEUSKE ČETE 22,3230 ŠENTJUR ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDAR ZA ZIDANJE IN 0METAVANJE. DOLOČEN CAS. 12 MESECEV. 17.2.2009; GMS MEDVED. STORITVENO PODJETJE. D.0.0.. DOLGA GORA 15.3232 PONIKVA
EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK
KOMERCIALIST ZA PODROČJE GRADBENIŠTVA -M/Ž; PRIDOBIVA DELO NA PODROČJU SLOVENIJE: SPREMUA JAVNE RAZPISE. PRIPRAVUA DOKUMENTACIJO IN SE JAVUA NA POVPRAŠEVANJA. SESTAVUA PONUDBE ZA IZVAJANJE DEL NA PODROČJU SANACIJE OBJEKTOV. VRTANJA IN REZANJA BETONA NA VEČJIH GRADBIŠČIH. CESTAH IN V INDUSTRIJSKIH OBJEKTIH; DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 29.1.2009; GMS MEDVED. STORITVENO PODJETJE. D.O.O.. DOLGA GORA 15.3232 PONIKVA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE RAČUNALNIČAR - PROGRAMER - M/Ž; PROGRA-
MIRANJE ZAHTEVNIH POVEZAV MED BAZAMI SAP IN RFID MOOUU, POSTAVUANJE IN OBLIKO-VANJE SPLETNIH STRANI, PROGRAMIRANJE V PROGRAMSKIH JEZIKIH C" IN PYTHON, OELO S STREŽNIKOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE. 18.1.2009; BUSINESSMEN'S CLUB MEDNARODNO TRGOVSKO PODJETJE. D.O.O.. CVETUČNA UUCA 24, 3000 CEUE
UE ŠMARJE PBI JELŠAH*
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 15.1.2009; KAVA BAR AS DARJA ANDRLON S.P.. SLAKE 2.3254 PODČETRTEK POMOČNIK PEKA IN SLAŠČIČARJA
POMOŽNA DELA V PEKARNI - M/Ž; POMOČ V PEKARNI. NEDOLOČEN ČAS. 11.1.2009; SOTLA KMETIJSTVO IN TRGOVINA, D.0.0. PODČETRTEK. IMENO 75, IMENO 75.3254 PODČETRTEK KUHAR
KUHAR - M/Ž; KUHANJE MALIC, KOSIL IN JEDI PO NAROČILU TER PEKA PIZZ. NEDOLOČEN ČAS. 29.1.2009; ELKOSTROJ IN GOSTINSTVO ZDENKO MAJCENIČS.P., CESTE 15,3252 ROGATEC UNIVERZITETNA IZOBRAZBA RAZISKOVALEC. RAZVOJNIK - M/Ž; RAZISKOVANJE IN RAZVOJ DEJAVNOSTI PO PROJEKTIH; PRIPRAVA PROJEKTOV ZA RAZVOJ IN PILOTNE IZDELKE; S POMOČJO RAČUNALNIŠKEGA ORODJA. NEDOLOČEN ČAS. 18.1.2009; EKSPERIMENTALNI RAZVOJ NOVIH IDEJ RAZISKOVANJE IN RAZVOJ D.0.0.. KUNŠPERK 18.3256 BISTRICA OB SOTU
UE VELENJE
STROJNI MEHANIK
POMOČNIKV PROIZVODNJI M/Ž-M/Ž: KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE. NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS. MLETJE SUROVIN. MENJAVA OZ. POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, PREVENTIVNI PREGLEDI STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORT SUROVIN 00 STROJA IN TRANSPORT GOTOVIH IZDELKOV 00 STROJA DO SKLADIŠČA, IPD.; NEDOLOČEN ČAS. 13.1.2009; PLASTIKA SKA-ZA. PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A. 3320 VELENJE KUHAR
KUHAR - M/1 KUHANJE MAUC, KOSIL. A LA CARTE, NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2009; ANTON ZVONE ŠTOR-MAN S.P. - GOSTILNE- HOTELI ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10.3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI STROJNI TEHNIK
UPRAVUALEC STROJEV ZA PLASTIKO M/Ž - M/Ž; UPRAVUANJE S STROJI ZA BRIZGANJE PLASTIKE. FINE NASTAVITVE. VZORČENJA. VODENJE. ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA CELOTNE IZMENE V PROIZVODNJI V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN NAVODIU, ORGANIZIRANJE. NADZIRANJE POTEKA IN IZVAJANJA DEL KAKOVOSTNO IN KOLIČINSKO. IPD.; NEDOLOČEN ČAS. 13.1.2009; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA. TRGOVINA, STORITVE, 0.0.0., SELO 20 A. 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS)
VODJA PROIZVODNJE M/Ž • M/Ž; NJEGOVE/NJENE NALOGE BODO VEZANE NA VODENJE PROIZVODNJE V NAJŠIRŠEM POMENU BESEDE. NEDOLOČEN ČAS. 13.1.2009; PLASTIKA SKAZA. PROIZVODNJA. TRGOVINA. STORITVE. D.O.O., SELO 20 A. 3320 VELENJE
UE ŽALEC
KUHAR
PICOPEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA PIC, ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE KUHINJE, NAROČANJE BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 7.1.2009; A-L. GOSTINSTVO, TRGOVINA. STORITVE. O.O.O.. BRASLOVČE 26.3314 BRASLOVČE
KUHAR - PICOPEK - M/Ž; KUHANJE MAUC, KOSIL A LA CARTE. PEČENJE PIC; NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2009; ANTON ZVONE ŠTORMAN S.P. - GOSTIL-NE- HOTEU ŠTORMAN. RIMSKA CESTA 10. 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI EKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVODSTVO RAČUNOVODJA- M/Ž: VODENJE POSLOVNIH KNJIG. KNJIŽENJE IN KONTIRANJE. OBRAČUN DOV, OBRAČUN STROŠKOV DELA. IZDELAVA ZAKUUČNEGA RAČUNA. PRIPRAVA IN OBRAČUN PLAČ. BLAGOVNO IN MATERIALNO KJNIGOVODSTVO, VODENJE EVIDENC OSNOVNIH SREDSTEV, ARHIVIRANJA DOKUMENTOV; NEDOLOČEN ČAS, 12.1.2009: ENES DRAGANO-VIČ S.P.: TRANSPORTI DRAGANOVIĆ ENES. CESTA OB ŽELEZNICI 4.3310 ŽALEC
Življenje brez Novega tednika je kot...
... limona. Lahko je zdravo, a je kislo.
»□tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti -
4 male oglase v Novem tedniku do 10
besed in čestitko na Radiu Celje -
izkoristili izključno s svojo naročniško kartico, naročniško položnico oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
Neizkoriščene ugodnosti se ne prenesejo v naslednje leto!
PRODAM
NISSAN mitro 1,316 w, letnik 1994,5 vrat, reg. 12/2009, prodam. Telefon 051 268-022.	6516
FORD fiesta 1,2516 w, 5 vrat, letnik 1999, reg. 6/2009, 75.000 km, garažiran, kot nov, prodam. Telefon 041 723-364.
6516
OPEL astra klasik 1,4 i, letnik 2000, daljinsko zaklepanje, strešno okno, bordo rdeča barva, prvi lastnik, prevoženih 70.000 km, prodam. Telefon 031 826-
288.	Š720
STROJI
> O
J2 w
Želite« da je Vaš oglas bolj viden?
Obogatite ga s sliko ali postavite v okvir!
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm)
e c £
<o **
E "
II
OPEL astra l,6iE, letnik 1997, prvi lastnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.
MALI OGLAS S SLIKO (4*3cm) V OKVIRJU
Vse cene vključujejo DDV
	
	* Amp!
OPEL astro 1,6 i, letnik 1997, prvi last-tnik, prodam. Telefon 070 818-XXX.	
PRODAM
ENOFAZNI drobilec koruze (šrotar) poceni prodam. Telefon 041 515-541 ali (03) 5414-933.	esse
KUPIM
TRAKTOR Zetor, 33-20 ali 43-20, kupim. Telefon 041678-130.	p
lil
KUPIM
ZIDANICO ali vikend, lahko zapuščen, lokacija Celje-okolica do 25 km, plačilo gotovina približno 50.000 EUR, vpisan v ZK, ni agencija, kupim. Telefon 031 400-673.
6134
ODDAM
17 m2 za pisarno ali pedikuro in frizerski salon dam v najem. Telefon 5417-686 -salon, 5417-688 - doma, 041 758-118.	6580
Informacije 03 4225 100
HITRO NAROČITE
IMIMIIII
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
1	tudi letnik 2009 ^ J,
p + /-v Jirs prilogo TV-OKNO! ^ * i
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
uid
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:
Datum rojstva:
Ulica:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
m
Št. 1 - 6. januar 2009
novi tednik
INFORMACIJE
23
STANOVANJE
ODDAM
OPREMLJENO stanovanje za dve osebi oddam. Telefon 041 650-737.65626563 SOBO za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737.	65626563
GARAŽE
SUHA bukova cepana drva, možno razža-gana, z dostavo, prodam. Telefon 041 344-887.
6585
ODDAM
GARAŽO v Celju, Pohorska ulica, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041 818-899, popoldan.	6586
PRODAM
ŠEST novih okroglih gostinskih miz (Alpos) prodam. Telefon 040 495-135. 6572 TV, OVD, štedilnik, 3 +1, hladilnik, zamrzovalnik, trosed, glasbeni stolp, salamo-reznico itd., prodam. Telefon 051 424-303.	s
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, štedilnik, 1*2, pralni stroj, kuhinjo, prodom. Telefon 041 284-975.	i
PRODAM
PRODAM
DVA prašiča, za zakol, težka 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-319.	6538
TELICO, 230 kg, cena po dogovoru in telico, staro 14 dni, obe simentalki, cena 200 EUR, prodam. Telefon (03) 5738-053.
L 557
VEČ bikcev, črno belih, starih 14 dni, prodam. Telefon 041794-213. Š721 BURSKEGA kozla in kozo prodam. Telefon (03)573-1615.	L 560
PSIČEK in dve psički, potomci nemške ovčar-ke, naprodaj. Informacije po telefonu (03)490-2113.	6559
KRAVO, staro 6 let, težko, »pripušteno«, prodam ali menjam za večjega bika simentalca, starega 1 leto. Kompolšek, Proseniško39.	6568
PRAŠIČA, 250 kg, prodam. Telefon 041 541-773.	6578
BIKCE in teličke, simentalce in črno bele ter prašiče, od 25 kg naprej, možen prevoz, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 506-383.	Š726
BIKCE simentalce, težke od 120 do 130 kg, prodam. Telefon 041 258-318. p
OSTALO
DRVA, nažagana in nasekana, prodam.
Telefon (03) 5805-145. Š722 DRVA, akacijeva in bukova, dolga v hlodih ter mešana, kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DESKE in plohe, parjenega oreha, hruške ter češnje, hrasta, lipe, smreke, akacije, javorja in bresta, prodom. Telefon 040 211-346.	p
PRODAM
CENE NA TRŽNICI V CELJU			
ZELENJAVA		SADJE	
BUČKE	1-1,5	ANANAS	3
BUCN0 OLJE	3-13	BANANE	1,3-1,5
CVETACA	3	GROZDJE BELO	1.5-2,5
ČEBULA	1,2-2,1	GRENIVKE	2.5
ČESEN	6-10	HRUŠKE	1,5-2,5
FIZ0L V ZRNJU	5-8	JABOLKA	1-2
FIZ0L STR0CJI	35	KAKI	2,34
HREN	4	K1VI	2-3,5
KOLERABA	1,5-2	LIMONE	2,5
KORENJE	1-1,5	MANDARINE	2-3
KROMPIR	0,8-1	OREHI CELI	34
0HR0VT	2	OREHI JEDRCA	10
PAPRIKA	2-2,3	POMARANČE	1,99
PARADIŽNIK	2-3	ROZINE	4
PETERSIU	6-7	GOBE SUHE 10 DAG	1520
PESA	1,5-2	KOSTANJ	2-3
POR	2	MARONI	6-9
REDKVICA S0PEK	2	MED	5-7
REDKEV ČRNA
RADIČ	2,5-3
MOTOVILEČ	20
SOLATA GLAVN ATA	2,5-3
ENDIVIJA	2,5-3
MAJNISKA	4
REPA	2
ZELJE PRESNO	0,6-1
KISLO ZELJE	1.8
ZELENA	2-2,6
MLEČNI IZDELKI IN JAJCA
innaMW.radioceIJe.eoit»
SMETANA	5
SKUTA	4
SLADKA SKUTA	5
JAJCA	0,180,25
CENE NA EKOLOŠKI TRŽNICI	
PESA	2
KORENJE	1.5
KROMPIR	1
ZELJE	1
JABOLKA	1-1,5
Odšla si med zvezde ..., zdaj te bomo iskali med njimi.
ZAHVALA
Za vedno je odšla naša draga mama, tašča, babica in prababica
NEZA TRATNIK
iz Nove Cerkve (5.1.1916-22.12.2008)
Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše in dar cerkvi. Posebna zahvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam in njej bili v pomoč v zadnjih letih in celotnemu osebju Speso-vega doma Vojnik za nego. Hvala dekanu gospodu Alojzu Vicmanu za cerkveni obred, gospe Katici Pe-šak za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Raj za organizacijo pogreba.
Hvala tudi vsem, ki se je boste radi spominjali.
Žalujoči: sin Edvard z ženo Nado, hčerka Ida ter vnuka Roman in Tomaž z družinama
6597
POSLOVNI kontejner, velikost 56 m2, opremljen, prodam. Telefon (03) 491-5150.
6362
EURO vlečno kljuko, komplet z nosilcem in instalacijo priklopa, za osebni avto Twingo I., prodam za 70 EUR. Telefon (03)5814-989,041 571-113. 6577
KOTEL za žganjekuho, 60 I, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 248-025, Šentjur. 6388 ZIMSKE gume, s platišči, 165/70 R14, prodom. Telefon 031434-512. 6443 ORBITREK Platinum prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031281-374. 6549 STAREJŠE moško kolo (28 col), zelo malo rabljeno, ugodno prodam. Telefon 041 515-541,(03)5414-933. 6558 VEČ nakladalk sena, otave in cepana bukova drva prodam ali menjam za prašiča za zakol. Telefon 031 748-020. 6571 RENAULT 5, po delih, 30 do 40 lesenih podpornikov, višina 2,20 m, prodam. Telefon 040 754-016. 6573 KRUŠNO pšenico in 7 mesecev breje telice prodam. Telefon 051 363-964. 6574
KUPIM
CIMERMANK0, stare knjige, razglednice, fotografije, medalje in kmečko orodje kupim. Telefon 031 809-043. 12
ZAPOSLITEV
i
IŠČEM kakršno koli delo na svojem domu.
Telefon 031 640483. 6300 ZAPOSLIMO voznika tovornih vozil. Prijave po telefonu (03 ) 746-1221 ali po pošti na naslov: Vilkograd, d. 0. o., Zlateče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur.	Š711
ZAPOSLIMO varilca. Prijave po telefonu (03) 746-1221 oli po pošti na naslov: Vilkograd, d. 0.0., Zlateče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur.	Š711
ZAPOSLIMO traktorista. Prijave po telefonu (03) 746-1221 ali po pošti na naslov: Vilkograd, d. 0.0., Zlateče pri Šentjurju 8 a, 3230 Šentjur.	Š711
Z novim letam sprejemamo ambiciozne, urejene sodelavce na različnih področjih.
Izkušnje niso potrebne! Začetek takoj! Informacije od 8. do 14.30 ure. Jakoma d.o.o.. Mariborska c. 44,3000 Celje.
Tel.: 03 425-61-50.
30.000 posredovanj, 11.000 novih poznanstev je bilo v preteklem letu sklenjenih z našo pomočjo. Letos kaže, da jih bo še več. Ženitna posredovalnica za vse generacije. Zaupanje, Dolenja vas 85, Prebold. 03/57 26 319, 031 505 495, 031 836 378
ŽEUM spoznati vdovo ali ločenko za skupno življenje ali za kratek čas. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro JAZ K TEBI ALI TI K MENI.	6576
POŠTENA in simpatična Celjanka, 43 let, vitka, želi prijatelja do 58 let. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 6589 SIMPATIČNI direktor, 41 let, premožen, samski, želi družino. Bodi samska, od 27 do 38 let, lahko te tudi zaposlim. Telefon 041 248-647. Agencijo Alan. 6589 SIMPATIČNA, pošteno 25-letna Celjanka želi prijatelja za resno zvezo. Telefon 041 248-647. Agencija Alan. 6589
ZAPOSLIMO pradajalko-ca v trgovini z živili v Braslovčah. Pauer, d. o. o., Braslovče 26, telefon 041 612-062, (03) 705-9000.	n
ZAPOSLIMO picopeka in natakarico-ja v piceriji Afrika v Malih Braslovčah. AL, d. o. o., Braslovče 26, telefon 041 612-062, (03)705-9000.
Iskreni fantje iščejo preprosta, zvesta dekleta. Mnogo jih je, zato punce, pozabite na razočaranja ter jih brez stroškov spoznajte. Tel.: 03/57 26 319, gsm: 031/836 378.
Leopold Orešnik. s p.. Dolenja vas 85. Pebpld.
KOMISION, trgovina z rabljenim blagom, komisijska prodaja, Euro-mild, Dragan Milenkovič, s. p., p. e. Cankarjeva 2, 3000 Celje, telefon 041 415-412.	4
IZREDNO UGODNA
GOTOVINSKA
POSOJILA!!!
[TAKOJŠNJE IZPLAČILO!
Zneski od 500-1.500 EUR na 11 mesecev. IPREVERITE!
PE MARIBOR, Partizanska 5 tel: 08 200 16 20, 040 633 332 PE CELJE, Ulica XIV divizije 14 tel: 08 200 16 30. 040 633 334
I Skupina 8, Finančne storitve d.o.o.l Dunajska 22, 1000 Ljubljana	|
V SPOMIN
4. januarja je minilo 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga
IRENA JELEN - BASA
Skrbno in z ljubeznijo hranimo spomin na naše skupne dni.
Vsem, ki postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko v spomin, iskrena hvala.
Vsi njeni
Prazen dom je in dvorišče, naše oko, draga Zvonka in Martin, vaju zaman išče. Ni več vajinega nasmeha, utihnil je vajin glas, bolečina, žalost in samota sta pri nas.
Počivajta v miru, draga Zvonka in Martin, tam, kjer ni več trpljenja, ne gorja in kjer nekoč snidemo se vsi.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi brat, svak in stric
MARTIN VINKŠEL
iz Mencingerjeve ulice 5 (12.10.1922-23.12.2008)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Društvu upokojencev Lava in znancem za izražene ustne in pisne besede tolažbe ter darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, gospe Srebočan za ganljive besede, gospodu praporščaku, pogrebnemu zavodu Veking, pevcem in trobentaču.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: brat Ivan z družino in ostalo sorodstvo
6591
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec
MILAN ČREMOŽNIK
iz Poslovne enote Celje
Od pokojnika se bomo poslovili v torek, 6. januarja 2009, ob 15. uri na pokopališču v Braslovčah.
Sodelavci in upokojenci družbe Intereuropa, d. d. in Intereuropa Transport, d. o. o.
www.radioceIje.com
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 42 25190, fax: (03) 5441032,Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,90 EUR. Za tujino je letna naročnina 189,60 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja Intihar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari_Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt pošti: agencija@nt-rc.si
St. 1 - 6. januar 2009
ZjtK MA* tfrfrC ft
Z^lK^aw tV-frC ti
Biseroporočenca Stanka in Jože Pemič iz okolice Ponikve pri Grobelnem. Jože je še do lani vozil avtomobil.
Biseroporočenec s harmoniko
Na Ponikvi pri Grobelnem so decembra praznovali redek dogodek. Z bise-roporočencema Stanko in Jožetom Pe-mičem iz Brezja ob Slomu, ki sta praznovala biserno poroko so se veselili tisti, ki so jima najbližji.
Ti jima pomenijo v njunem življenju največ. Zelo sta povezana s hčerkama ter njunima družinama, v veliko veselje so jima štirje vnuki ter pravnukinje. Na družinskem praznovanju je slavljenec zaigral na diatonično harmoniko, ki jo igra od mladih let kot samouk. Sovaščani ga prav tako poznajo po njegovih ročnih spretnostih, vse od izdelovanja grabelj naprej. Najširši okolici je znan kot dolgoletni prometnik na železniški postaji na Ponikvi, česar se slavljenec z veseljem spominja.
Slavljenka, ki jo je vedno izjemno veselilo delo na zemlji, pa se je povsem posvetila skrbi za družino, dom in manjšo kmetijo. Izhaja iz številčne kmečke družine, kjer je morala delati od otroških let.
Biserne poroke nista pričakovala, saj jima življenje ni prizanašalo. Med drugim sta izgubila sina, ki je kot 18-letni fant umrl v nesreči zaradi elektrike, pred nekaj leti ju je prizadela še smrt ljubljenega vnuka. Biseroporočenec je veliko pretrpel tudi kot vojaški ujetnik v Rusiji, v hudem mrazu, kar je pustilo posledice na njegovem zdravju.
Kljub vsem preizkušnjam sta biseroporočenca srečna, še posebej, ko sta zbrana z njunimi najdražjimi. Zanimivo je, da v visoki starosti skrbita za dom in njegovo okolico še sama.
BJ
O TEDNA
Pradedek s svojimi na Triglavu
Ivan Kregar je osvojil Triglav s svojima vnukinjama in tremi pravnuki - Ko prehodiš 60 kilometrov, ker ti je dolgčas
Si predstavljate, kakšni boste pri 82 letih? Zase upam, da bom vsaj pol tako čila in zdrava, kot je Ivan Kregar. Ta je pojem kavelj-ca in korenine, ki je pri svoji častitljivi starosti še tako živahen, da je septembra na Triglav, skupaj s prijatelji, popeljal svoji dve vnukinji (od sicer treh) in tri prav-nuke. Sam je bil na Triglavu že tridesetkrat, sicer pa je pravi pohodnik. Na znanem pohodu od Celja do Logarske doline je bil že dvajsetkrat, a tudi sicer zelo rad hodi. Daleč.
Na idejo, da bi vnukinji Majo in Barbaro ter pravnuke Jerneja, Urha in Jana peljal na Triglav, je prišel Ivan Kregar kar sam: »To željo sem imel. Da bi šli skupaj.« In želja se mu je uresničila. Ivan pa je ob tem ponosen predvsem na dvojčka Urha in Jana, ki ob podvigu nista štela niti osem let: »Res sta dobro hodila. Čvrsta sta kot vrag-ca.« Ivan še doda, da so otroci šli naprej in so hodili pred ostalimi: »Pravzaprav so jurišali naprej.« Ker sta bila dvojčka še tako majhna, je Ivan poskrbel tudi za potrebno varnost. »Dvojčka je varoval z vrvmi Risto Sovčev. Tudi sicer so zahtevali, da imamo vsi čelade. Jaz sem jo imel, ampak v nahrbtniku,« se zasmeji Ivan.
Ker so bili zraven otroci, so se na najvišjo slovensko goro povzpeli v dveh dneh. Sicer je bil Ivan do zdaj štirikrat na Triglavu v enem dnevu. In za vse tiste, ki še niste Slovenci, zapišimo še to, da imate verjetno še dosti časa.
V zgornji vrsti (z leve) stojijo Maja, Jernej in Barbara, spodaj Ivan Kregar z dvojčkoma Janom in Urhom.
Foto: MARKO MAZEJ
Ivan je namreč prvič stopil na vrh Triglava, ko je bil star 56 let.
Prehodil vso Slovenijo
Ivan pravi, da doma sicer niso veliko hodili: »Saj veste, takrat se je hodilo do cerkve in v >oštarijo<.« Čeprav je v Celju že več kot pol življenja, se še sliši njegov sla-tinski naglas. In da še vedno ohranja vsaj malo stika s koreninami, si privošči pot tudi proti Obsotelju. Tako gre vsako leto na svoj rojstni dan, 2. maja, peš od Čelja do Do-načke gore. Čeprav "skromno doda, da zadnja leta ni šel na vrh, ampak samo do koče. Ker tistih 40 kilometrov (plus vzpon do koče) ni nič ali kako? Sicer pa to niso njegovi edini pohodniški podvigi. Z nasmehom, kot počne praktično vse, se spominja neke nedelje: »Lep dan je bil, meni pa je bilo dolgčas in sem šel do Dravograda.« Že dvajsetkrat je prehodil pot od Čelja do Logarske doline, veliko je hodil po različnih maratonih v tujini, lepe spomine ima tudi na nočne pohode do Dražgoš.
Ivan je sicer prehodil že praktično vso Slovenijo.. Začelo se je v partizanih. Ko se je začela druga svetovna vojna, je bil star štirinajst let. Zanj se je vojska začela v nemških vrstah, od tam se je pridružil partizanom. In tako so se začeli pohodi po vsej Sloveniji. Zelo dobro se spominja zime iz leta 1944 v le-
to 1945, ko je bil kurir in je nosil partizanom zaloge. »Od decembra do februarja sem vsako noč spal pod milim nebom. Ljudje namreč niso upali dati prenočišča niti na seniku, ker so se bali, da me bodo okupatorji oziroma čet-niki našli. Za nikogar to ne bi bilo dobro,« se še vedno spominja z nasmehom, »s prijateljem sva tako dva meseca prebila na mrzlem, kar tri mesece se sploh nisva preoblekla. Nisva mogla ljudem reči, naj nama dajo nekaj za preobleči.«
Očitno je Ivanu vsa ta hoja ostala v glavi. Sam namreč pravi, da ni toliko v nogah: »Da ne obupaš, moraš imeti v glavi, ne v nogah.« Mogoče tudi zato za podvig z vnukinjama in s pravnuki kakšnih posebnih priprav niso imeli. Otroci pa tako ali tako, kot pravi Ivan, kar precej hodijo. In to je zdravo ne le za telo, kot še poudarja Ivan: »To je bolje, kot da otrokom neumnosti po glavi hodijo -pijača, mamila in te stvari.« Čeprav so otroke na vrhu Triglava, kot se za prvi obisk spodobi, vseeno malo pretipali. »Nekaj smo jih pretepali, ja,« se zasmeje Ivan in za slovo še enkrat doda, da se je treba pohodništva priučiti. Torej, dragi starši, naj bo to ena od novoletnih odločitev. Če sodite po čilem 82-letniku, se zelo splača.
ŠPELA KURALT Foto: RISTO SOVČEV
- m
St. 1-6. Januar 2009