325
Zavarovalnica za živino.
Izmed vseh vrst različnih zavarovanj ni se nobena tako malo splošno ukoreničila, kakor zavarovanje živine. Potrebe in koristi tega zavarovanja vendar ni treba dosto dokazovati, ako se pomisli, kako velik delež kapitala odpade pri kmetovalcu na živino, ali sploh, kako velik je delež živinskega kapitala od splošnega narodnega premoženja. V nekaterih deželah spoznala se je uže važnost zavarovanja živine, tako da se dela na to, da bi bil vsak posestnik živine postavno zavezan; zavarovati svojo živino. Moravska dežela je to naredbo uže vpeljala in gotovo bodo druge tem dobrim izgledom kmalu sledile. Da so nekateri kmetovalci še živinskim zavarovalnicam nasprotni, je najveći vzrok malomarnost, nezaupljivost in hranenje na nepravem mestu.
Malomarnemu človeku, ki se za nič ne zmeni, kateremu je vse eno, ni za pomagati, pri tem se še le uresničiti mora prislovica: Škoda spamtuje.
Gospodarja, ki je nasproten živinski zavarovalnici zaradi par grošev, ki bi jih za premijo moral plačati, pa vprašam, kolikokrat je naša živina razpostavljena nevarnosti, da pogine ter da jo moramo dati zastonj ali pa po ceni; ki ni imena vredna, iz hleva ? Ali ne zaslužimo s tem, da plačamo za premijo nekaj goldi-narjeV; ob priliki poškodovanja živine stotakov? Kolikor veči je število naše živine, toliko lože se zgodi kaka nesreča^ kajti pazljivo oko gospodarja nima vedno prilike biti pri živini.
Iz skušnje na pr. vemo, da pri cedi, koja šteje 40 glav (vzemimo krav) , na leto najmanj se ena ponesreči. Računimo teh 40 krav po 200 gold. vsako, je skupna vrednost 8000 gold., za katere bi se moralo plačati pri češki zavarovalnici za živino „Sv. Martin" prvo leto 160 gold., drugo leto pa 120 gold.; kaj ni v tem slučaju, da le ena goved pogine, še vedno dobiček? Veliko lože se pa nesreča pripeti pri konjih, kar vsak ve, ki ima s konji opraviti. Kolikokrat pogine najlepša žival, in kako je prijetno, ako se dobi povračilo.
Kar se pa tiče nezaupnosti kmetovalcev, kojo gojijo proti živinskim zavarovalnicam, je nekoliko res opravičena, ker je veliko zavodov, koji so živino zavarovali, po kratkem delovanji prenehalo. Pomisliti se pa mora, da je bil glavni vzrok temu, da so te zavarovalnice prenehale tu, ker je bila uprava predraga. Zasad za zavarovanje živine mora biti na podlagi vzajemnosti, mora imeti velik delokrog itd.
Enako upravo ima živinska zavarovalnica v Marijanskih kopelih na Češkem imenovana „Sv. Martin^'; vsak umen gospodar, kateri je za napredek svojega blagostanja vnet, naj bi pripomogel, da se delavnost tega tako koristnega zavoda kolikor mogoče razširi in ukrepi.
Ker se pri nas na Kranjskem živinoreja vedno bolj širi, treba  bode  odločno na to misliti za slučaj
kakih nesreč si to narodno premoženje primerno zavarovati, zaradi česar hočem ob priliki zopet o tem govoriti, posebno o zavarovalnici „Sv. Martin^.