Leto VI., št 25 (»Jntro« xiii*, st. 142 a) LJubljana, ponedeljek 20. Junija I932 Cena 2 Din Upr«Tnlfitvo: Ljubljana, Knafljeva oHea & — Telefaa It S122. U28, 1124 8125, 8120. himni addelek: Ljubljana, boraova aL — TeL 8492 ia 2492. Futnižmea Maribor: Aleksandrom cesto H 18. - Telefon it 24» Podružnica Celje: Koceoora ulica it 1 - Telefon IL 190. Podr^inieJ Jeeenice: pri kolodvora r pooblastila svojega delegata s. Titulesca. da vloži prošnjo r>ri Društvu narodov. Finančni odbor Društva narodov bo o tej prošnji razpravljal že prihodnji teden. Zaenkrat si je rumunska vlada pomagala iz zadrege na ta način, da je dala v promet srebrni kovani denar in s tem razbremenila Narodno banko za 1 milijardo. Ta znes»k bo porabila vlada za izplačilo zaostalih uradniških prejemkov. Protiangleška zmaga na Malti Malta. 19. Junija d. Pri volitvah v zakonodajno skupščino so zmagali italijan-»k"i n aoijon alisrt.i. Dobili so 21 mandatov, dočim je ustavna stramka bivšega ministrskega predsednika lorda Stnicklanda dobila le 10 mandatov, delavska stranka pa samo 1 mamdat Vodja naBre Nourveile< }e objaviil članek pod naslovom >Kdo in s kakim namenom šini razne vesti o Jugoslaviji«. članek naglasa, da so se lani v tem času, kakor tudi letos širile razne netočne vesti o Jugoslaviji. Ugotovljeno je, da izvirajo vse te vesta iz Budimpešte, Rima, Dunaja in Trsta. S takimi vestmi hočejo inioijatorid izzvati nezaupanje do Jugoslavije in preplašiti tujce, ki vsako leto posečajo jugosJovenska kopališča in zdravilišča širjenje takrih vesta pa ima tudi namen, .politično driskreditirati Jugoslavijo in dokazati potrebo revizije mirovnih pogodib. člankar navaja na/to razne izmišljene vesti, ku so bile objavljene v madžarskem in italijanskem tisku o nekakih revoluoijah in atentatih v Jugoslaviji. List navaja tudi razne članke Sn komentarje, ki so jih objavljali madžarski, nemški in italijanski listi o teh vesteh in v katerih bo dokazovali, da predstavlja ustanovitev Jugoslavije veMko pogregko. ker da j« Jugoslavija postala ognjišče nereda in mednarodne nevarnosti člankar končuje svoja izvajanja: Budimpeštanski te rtmskr; imperij aiHst,i hočejo s taikimd vestmi obenekovati državo, katere obstoj predstavlja največjo oviro za njihove politične ambicije. čndmo j« vsekakor, da prihajajo te vesti baš od držav, ki so najbolj oddaljene od miru in kjer je najmanj svobode. Beograd, 19. junija r. V »vezi % vestmi, naperjenimi proti Jugoslaviji, ki so se pojavile v inozemskem tisku, objavlja v Pa-rizu izhajajoči list ruske emigraoije izjavo zveze ruskih književnikov in novinarjev v Jugoslaviji, ki opozarja na absolutno netočnost in tendeočnost takih vesti ter dokazuje, da vladata baš v Jugoslaviji red in mir kakor v malokateri drugi evropski drža-"' Sokolske svečanosti v Pragi Poklonitev srednješolske mladine predsedniku Masaryku Veličasten nastop srednješolskih Sokolov na praškem stadionu Praga, 19. juniia. h. Danes je v okviru vsesokolskega izleta nastopila sokolska srednješolska mladina, in sicer ne samo Čehi, temveč tudi gostje, med njimi Jugo-sloveni. Snoči je bila Praga slavnostno razsvetljena. Ob 20. je vsa srednješolska mladina, ki se udeležuje izleta, korakala po skušnjah na zletišču skozi mesto. Občinstvo, ki se je v velikih množicah zbralo ob cestah, je sokolski mladini prirejalo živahne ovacije. Na čelu sprevoda so korakali Jugosloveni s svojo zastavo, nato so sledili ameriški Čehi, Rusi. nekaj Poljakov in lužiških Srbov. Velikanski sprevod, ki je trajal poldrago uro, so zaključili Čehoslovaki. Sprevod srednješolskih Sokolov je krenil na Hradčane, kjer so se dijaki poklonili prezidentu Masaryku. Prezident je sprejel v navzočnosti visokih državnih funkcionarjev predsednika slovanskega sokolstva Za-mojskega, jugoslovenskega poslanika Griso-gona in staroste ČOS dr. Bukovskega najprej deputacijo srednješolskih učiteljev, nato pa dijakov, med katerimi je bila tudi jugoslovenska deputacija. Nato je sprejel na tretjem dvorišču gradu s svojega balkona poklonitev več tisoč dijaštva, ki je priredilo prezidentu burne ovacije. Predsednika je nagovorila najprej neka slova- ška dijakinja, za njo pa Jugoslovenki dijak Mirko Nikolič. Predsednik se je za nagovore vidno ganjen prisrčno zahvalil. Dijaštvo je nato odkorakalo pred mestno hišo, kjer se je poklonilo praškemu prima-torju dr. Baxi. Danes se je ob najkrasnejšem vremenu v navzočnosti 60.000 gledalcev in številnih oficijelnih osebnosti vršil nastop srednješolske sokolske mladine na stadionu. Vseh je pri nastopu sodelovalo 14.000 dečkov in deklic iz srednjih šol. Najboljša in obenem najbolj navdušeno sprejeta je bila tretja točka programa, pri kateri je nastopilo 180 dijakov učiteljišča iz Skoplja. Vaje, ki so bile sicer pripravljene po načelih sokolske telovadbe, so bile izvajane mnogo živahnejše in hitrejše, tako da so se zdele popolnoma svojevrstne. Občinstvo je te dijake nagradilo s posebno velikimi ovacijami. Tudi nastopi ostalih skupin, dijakov nižjih in višjih razredov, domačih in gostov so zbudile mnogo zanimanja in priznanja. Nastop se je zaključil s prizorom >Sen Miroslava Tyrša«. Včeraj opoldne je bila v prisotnosti ministrskega predsednika in več drugih ministrov otvorjena v industrijski palači velika sokolska razstava. Posebno pozornost na tej razstavi zbuja jugoslovenski oddelek. Pred zaključkom procesa proti mariborskim oficirjem Danes bodo govorili še zagovoriti ld obtoženih oficirjev, jutri pa bo razglašena sodba Beograd, 19. Junija, p. Razprava proti | na veliki zvon in rarpravljal o tem z dro- obtoženim oficirjem, ki so pripravljali " u <*, moreni prevrat v Mariboru, je trajala snoči pozno v noč. Po končanem dokaznem postopanju so govorili zagovorniki posameznih obtožencev. Zelo obširen govor je imel zagovornik majorja Djokiča, sodni kapetan Dabič, ki je obširno dokazoval, da obstoj organizacije ni dokazan ter da se majorju Djokiču ne more očitati, da bi bil obtožene oficirje podpiral Nasprotno si je prizadeval, da reši čast vojske ter da vso zadevo na tihem Likvidira, če bi bil član organizacije, gotovo ne bi tega obešal giimi oficirji, o katerih je mogel in moral vedeti, da so vse prej kakor pa pristopni za komunistično propagando. Razprava se bo jutri nadaljevala. Jutri bodo govorili še zagovorniki ostalih obtožencev, nakar bodo dobili besedo še obtoženci sami. Sodba bo razglašena v torek popoldne. Potres v Mehiki Merico, 19 .junija. AA. Na zapadni obali Mehike je bil včeraj silen potres, ki je najbolj prizadel mesto. Binkoštni prazniki v Beogradu Beograd, 19. junija, p. Danes so se pričeli pravoslavni binkoštni prazniki, ki bodo trajali tri dni. Ker je to eden največjih pravoslavnih praznikov, je zavladalo tudi v političnem življenju popolno mrtvilo. Seje senata in Narodne skupščine so odgo-dene in večina poslancev in senatorjev je odpotovala domov. Tudi ministri so odšli v razne kraje države ter izkoristili to priliko, da na mestu prouče gospodarske razmere, stopijo v stike s prebivalstvom ter spoznajo njegove želje in zahteve. Takoj po praznikih pa je pričakovati zopet živahne politične akcije. Ostavka poslanca dr. Šibenika Beograd, 19. junija. M. Bivši minister dr. Stanko šibenik je podal ostavko na svoj poslanski mandat. O tem bo razpravljal imunitetni odbor Narodne skupščine, ki bo tudi sklepal o verifikaciji mandata njegovega namestnika. Srebrni drobiž Beograd, 19. junija v. Kakor je izvedej vaš dopisnik, pride naš srebrni denar že ob koncu meseca v promet. Denar kuje angleška kovnica in je prv.i transport že na poti v Jugoslavijo. Dobili bomo novce po 5 in 10 dinarjev za skupno vsoto 450 milijonov dinarjev. Ko bo prišel ta kovani drobiž v promet, bodo umaknjeni iz prometa sedanji deset dinarska bankovci. Klirinški dogovor s ČSR Beograd, 19. junija. AA. Narodna banka obvešča vse zainteresirane kroge, da stopi dne 22. t. m. v veljavo dogovor o kliringu za blagovni promet med našo državo in češkoslovaško republiko. Tako bodo počen-ši z 22. t m. jugoslovenski uvozniki obvezani poravnavati svoj dolg pri češkoslovaških upnikih samo s kliringom preko pooblaščenih bank. ki bodo njihove naloge pošiljale Narodni banki. Jugoslovenski izvozniki pa bodo dobivali zneske za svoje terjatve preko Narodne banke po kronološkem redu vplačil na Češkoslovaškem, kakor je to pri kliringu z Avstrijo in Švico. Za boljše izkoriščanje naših luk Beograd, 19. junija. AA. Na pobudo Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine je sklicana v torek 21. t. m. na Sušaku konferenca, ki bo razpravljala o izvozu žita čez naše jadranske luke. Konferenca bo razen tega proučevala tudi sedanje stanje našega trgovskega pomorstva in razmere v naših jadranskih lukah ter. bo predlagala praktične ukrepe za večjo zaposlitev naših jadranskih luk in trgovskih paro-plovnih prog. Posvetitev cerkve sv. Save v Celju Izredno številno obiskana lepa svečanost posvetitve prvega pravoslavnega božjega hrama v Sloveniji — Danes pride Nj. Sv. patrijarh Varnava k posvetitvi temeljnega kamna pravoslavne cerkve v Ljubljani Razstave znanja In umetnosti naše mladine Razstavi meščanskih šol na Prulah in v št. Vidu Ljubljana, 19. junija. Ofc koncu poslovnega leta vsako spodobno podjetje v bilanci poteza črto pod račun svojih dobičkov in izgub in tudi šole prihajajo s svojimi obračuni na dan. Izpričevala. ki jih prejemajo šolarji in študentje ob koncu šolskega leta, so samo individualni izpiski iz takega letnega obračuna. V zadnjih letih pa se je pri nas uvedla vse hvale vredna navada, da ob zaključku šolskega leta šole prirejajo razstave, na katerih se javnosti nazorno pri kaže dejanje in nehanje šolske mladine v celoti in na katerih najde vidnega mesta vse. kar naša mladina lepega in vrednega snuje ob >Tzgrjj in pouku, ki ji ga nudijo šole. Zlasti razstave na meščanskih šolah so v zadnjem času začele v javnosti vzbujati posebno pozornost. Ta tip šole, ki se je v povojnih ielih razširil po vseh naših večjih krajih, je postal za našega človeka in za njegov naraščaq. v skladu s časom, v katerem živimo, nekakšen organski prehod iz osnovno-šolskih razredov v konkretno, realno, delovno življenje. Razvoj časa gre za tem, da so izobrazbena stopnja slehernega človeka pa naj op*avlja v družbi kakršnokoli funkcijo, bodisi mtelektualno ali manua1-no, postopoma aviga in čezdalje bolj prihajamo do tega. da si niti v najbolj preprostem, jir'1-olj marua'nem sti u ne mo-:mo več predstavljati človeka, ki ne b: premogel c'olcčene mere umske in duševne izrb.azbc. Za lazliko od »redn ih šol je naloga meščanske šole predvsem, da cacionalnemu naraščaju, ki — bodisi da zavoljo družabneg' položaja, bod'si da zavoljo talenta — ri od vsega počerka r.a-menjen v durevne peklire, nudi priliko za dosege t s'e stepnje izobrazbe, ki ju od slednjega aktivnega, soodločujo;ega člana družbe terja čas ter mu obenem pomaga ustvariti skiaduo duhovno, miselno srčno fundirano osebnost Srednje šr>'e gimnazije in re.iiks ki vsaka na svoj način ■polagajo vaz* ri* na čim večjo popohit-st znanja v določenih sistemih, nikoli ne morejo uspeti, Ja bi svoje študente v procesu vzgoje zajele ker cele ljudi jii vrha do tal, te šole se zmerom ukvarjao predvsem z razvojem mo izbranih, ostro začrtanih in odmerjenih c.uševnih in mr.ral-nih sil v mladem človeku in štulentom prepuščajo, da "-e eo temeljev, ki so potrebni za zgradbo osebnosti, dokopljejo sami, če se hočejo. Meščanske šole pa. katerih učni in vzgojni program se po obsegu in po globini dognanja nikakor ne mere kosati s programom kakšne gimnazijt, usmerjajo svojo vzgojo in pouk prav na celega človeka, njih namen je, vzgojit' ljudi, ki bodo v življenju hrez odlašanja in brez oklevanja sposobni, da se lofjo dela v konkretni smeri. Meščanska šola oblikuje v svojem učencu tako duha '.n srce, kakor tudi gibkost te'esa in spretnost roke. In da njeno prizadevanje dosega prav žive in lepe uspehe, dokazuje posebno še razstava, ki jo je danes dopoldne priredila meščanska šola na Prulah. V eni sami prostrani dvorani je bilo razstavljenih brez konca in kraja stvari, ki so jih v razredih in v delavnici izdeV.li fantje iz vseh štirih letnikov meščanske šole. Že nagel pogled po razstavnem prostoru je človeka prepričal, da so tu vršile delo krepke, tvorne sile in da so tako vzgojitelji kakor njihovi učenci dosegli svoj uspeh. Materijal, ki je bil razstavljen, je bil silno pester in zanimiv. Najprej je človeku padla v oči cela vrsta — nadvse skrbno izdelanih geografskih kart. izmed katerih so nekatere očitovale brezdvomen strokovni talent. Meščanska šola polaga največjo važnost predvsem na živi. nazorni pouk, nič pretiranih teorij, vsaka misel naj se da zagrabiti in gTafično izraziti. Kartam so sledile risbe in slike iz naravoslovja in biologije, vel .'k del razstave so zavzele risbe iz opi>ne geometrije. Posebno pozornost so vzbudili reliefi in izo-hipsne karte nekaterih naših domačih krajev in pogorij (Mojstrana. Triglav. Jeseniško pogorje itd.). Posamezna poglavja iz zgodovine so ilustrirale prav duhovite plastične statistike (kmečki upori, obleganje Dunaja po Turkih itd.): sodobno gospodarsko in družabno življenje našega naroda in države so ponazarjale plastične statistike o izvozu lesa. o stanovih v Jugoslaviji. o največjih mestih v Jugoslaviji itd. Te plastične statistike so vse hvale vredni, živi primeri o tem. kako se da združiti umski pouk z znanstvenim delom, obenem pa so zgovoren dokaz, da naši meščanski šoli sodobna izrazna sredstva za pouk in propagando niso neznana V slikarstvu so se študentje izkazali v vseh tehnikah: od slikanja na steklo pa do lepljenja z barvastimi papirji, od samostojnega oblikovanja narodne ornamentike pa do ustvarjanja prisrčnih transparentov in do slikanja vaz. Najmlajši izmed njih so se moško postavili s škropilno tehniko. Poleg slik je prav lepa tudi ornamentika na lesenih furnirjih, starejši in spretnejši pa so razstavili tudi nekaj uspelih primerov modeliranja. Izmed rokotvornfh predmetov so bili prijetni posebej še albumi, notezi, knjige, ki si jih učenci sami vežejo, denarnice, predmeti iz rezljanega lesa itd. Z ro-kotvornim poukom, iz katerega so izšle morda najpomembnejše stvari, kar jih je na razstavi, se na Prulah ukvarjajo gg. pesnik Seliškair, Verbič in gdč. Košiševa. ki jim gre vsa pohvala in zahvala. A da so učenci na enaki višini tudi v duhovnih zadevah, v jeziku, matematiki itd., so dokazali številni razstavljeni zvezki. Ta razstava priča z nepobitnimd dokaz*, da naša meščanska šola v vsej meri vrši svoje kulturno in vzgojno poslanstvo, rn uspehi, ki jih dosezajo vodstvo, učitelii in učenci, morajo človeka navdati z živo vero, da je mladina, ki nam dorašča ns šolah, zdrava, krepka in delavna in ški potok. Udejstvoval se je tudi politično in ob času postanka političnih ©trans je stopil odkrito v napredni tabor, kateremu je ostal zvest do svoje smrti. Imel je izreden sporno ti. zato bodo njegovi zapiski, katere je izčrpno pisal zadnja desetletja za politično zgodovino naše doline, gotovo precejšnje vrednosti. S svojim javnim delom si bo ohranil v Ribniški dolini trajen in časten spomin. Bodi mu lahka žemljica, preostalim naše sožalje! Pri razdraženih živcih, glavobolu, nespa-nju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti, imamo v naravni »Franc Jožefovi« grenči-ci domače sredstvo pri roki, da največja razburejnja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje -Franc Jožefova« voda sigurno pri ljudeh višje starosti. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bridka usoda tretjič oženjenega moža Murska Sobota, 19. junija. Zidar Karel z Goričkega je mnogo hodil po svetu doživel mnogo bridkosti :n malo veselja, kakor je pač usoda vseh, ki so brez pravega doma in zaslužijo komaj toliko, da se za silo preživljajo. Pa si je le počasi prihranil majhno vsoto, za katero si je kupil kos zemljišča in si sezidal skromno hišico. Omislil si je k hiši tudi ženo, bi bi mu naj pomagala nositi vse bridkosti v življenju. Pa ni imel sreče. Ž-e po nekaj letih mu je žena umrla. Poročil se je drugič. Ali mu je druga žena pobegnila ali kaj, se ne ve. No, pred kratkim pa je stopil že tretjič pred oltar kljub svojim šestim križem. Prav nič se ni počutil starega ob 30 let mlajši ženi. V početku je bil zakon §e dokaj miren. Mlada žena se je držala tako, da Karel nikakor ni hotel verjeti govoricam sosedov, češ, da gleda žena za fanti. Pred dnevi pa je pritekel neki fantek k njemu na poije, kjer je delal, ter mu zaklical, naj hitro pride domov, če hoče kaj videti. Starec se je res vrnil k hiši. Ko pa je stopil v sobo, je našel svojo ženo v objemu z nekim fantom. Brez besede je skočil k njej ter jo udaril po obrazu. Oba mlada pa na njega. Zena je nekje našla kolec, s katerim je začela udrihati po njem, fant pa je mlatil s pestmi tako dolgo po njem, da je starec obležal na tleh brez zavesti in ves krvav. Sosedje, ki so prišli zaradi kričanja k hiši, so spravila občutno poškodovanega moža v mur-skosoboško bolnico, kjer bo poškodovanec ■moral precej dolgo časa zdraviti hude rane na glavi in prsih. Huda žena in njen •ljubimec bosta imela opravka s sodniki. T1T • v Najfinejše surovo maslo Tafelbutter kilogram po 25 Din dobavlja od 4 kg naprej v vsaki množini 7326 Franc Kolleritsch v Apačah pri Gornji Radgoni. Za pokojnino okraden tvorniški upokojenec Jesenice, 19. junija. Upokojenca bratovake skladnice na Jesenicah 71 letnega Franca Zontarja, ki je stopil po 39 ietnem hudem delu pred meseci v zasluženi pokoj, je zadela občutna nezgoda. Vprašanje njegove upokojitve ni bilo takoj rešeno in je moral ubogi mož čakati 3 mesece na pokojnino, katero je naposled prejel za tri mesece skupaj v znesku okrog 2000 Din. Plačal je nekaj dolga in nakupil nekaj potrebnih reči. ostanek v znesku 13S0 Din pa je shranil v svoj kovčeg v poslopju tovarniškega gasilnega društva, kjer stanuje. Ko pa je hotel te dni vzeti nekaj denarja, je siromak s strahom opazil, da mu je ukradenih vseh 1380 Din; vrhu tega pa še 1 cekin za 20 kron, dve srebrni kroni, 2 avstrijska šilinga in 1 italijanska lira. Zadeva je naznanjena orožnikom in upati je, da bo tat prišel v roke pravici. Iz Maribora Občni zbor obeh Ciril-Metodovih podružnic (moške in ženske) bo v torek dne 21. t. m. ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Poleg običajnih poročil so na sporedu važne narodno-obrambne in načelne zadeve, zato se prisrčno vabi vse članstvo in rodoljubno občinstvo, zlasti učiteljstvo k obilni udeležbi, 672 Naš veliki Ivan Meštrovič Ljubljanski akademiki v IV. kolektivni razstavi njegovih del Slovenci imamo do Meštroviča svoj poseben odnos. 2e prvi začetki njegovega vstvarjanja so zbudili v nas živo zanimanje. ki ni poslej nikoli splahnelo. Številno njegovih ljubiteljev je romalo k njegovim razstavam v domovini. Pred leti je Meštro-vičeva razstava v Ljubljani prav senzaci-jonalno razgibala »zaspano« Ljubljano. Tudi na sedanjo je marsikdo pohitel v kraljevski Zagreb, te dni pa se je podala večja skupina ljubljanskih akademikov iz vrst mladih arhitektov, umetnostnih zgodovinarjev, filozofov, tem so se pridružili še nekateri gostje tudi izven Ljublajne. Vodstvo ogleda je iz prijaznosti prevzel g. dr. Izidor Cankar, profesor umetnostne zgodovine. V paviljonu ie v kratkem skiciral razvoj Meštrovičevih de!. Prva začetniška doba je dunajska šola v znamenju secesije. Ta dela dajejo slutiti velike odlike razširjajočega 6e mladega genija. .Morda je v tej dobi najznačilnejše delo: »Vodnjak življenja« na trgu pred Narodnim gledališčem v Zagrebu. Mladostna dela v primeri z zrelimi očitujejo še ne dovolj jasno oblikovanje, povdarek je v literarni koncepciji. Druga razvojna stopnja je ostro očrtana: Kosovski hrem v vsej grandiozni zamisli in z vso plastiko v tej zvezi. Spomnimo se le kraljeviča Marka, karijatid, sfing in vdovice. Njih oznaka bi bila do najvišje mere stopnjevan narodni heroizem, ki se izraža v plemenitem pa-tosu. V tretjo, novejšo fazo moramo uvrstiti številne reliefe in plastiko linearno-ploskovitejšega značaja. Snov je pretežno religozna in ona povzeta iz kraljestva mu-zike. Na razstavi ponazoruje ta razvoj Ma-dena z detetom, Oplakovanje, 2ena s harfo, če navedemo le nekatere primere. Zadnji razvoj umetnikovega ustvarjanja nam prikazuje veliko stremljenje k popolni plastiki: Liki se širijo in rastejo v vse smeri. V ospredju zanimanja je ženski akt in človeško telo formalno poimovano, vsebina je potisnjena v ozadje. (Psiha, Pokopanja, Čakanje, Bakantinja in še več razstavljenih del). Po orisu teh štirih razvojnih 6topenj je prepustil Cankar skupino, da najde posameznik svoje dveri, ki mu odpr-o poglede v Meštrovičevo kraljestvo... Okoli sto del je na razstavi, kipi v plemenitem materijalu in v sadri, a tudi grafika. Plod desetih let! Spoštovanje in občudovanje se loteva motrilca; deset let trdega dela! Kako se nam gube leta, kako se izteka dan v noč, enolično od rojstva v smrt. Smrt umiri naše burje in strasti in če požene tedaj skromna bilka iz naših src, je to zadnji klic življenja, ki je zamrlo. Podobni smo si v vsem; podofone radosti in muke, podobni v skrbeh in delu. Tu pa se ti razgrinja gigantski napon. iztrgati begotn mu desetletju čim več onega, kar nosi pečat večnosti! Gledalca odprtih čutov zaskeli vest, grmada zunanjega življenja te potiska k tlom ob tej veličini, ki je ujeta v minljivo materijo. Me-štrovičeva tenka vest je terjala radun zase in za javnost, decenij kako hitro zdnsi ■— in tu, človek, glej! Gotovo je še ostalo mnogo vrednega ustvarjenega v teh letih prikritega o*em javnosti v njegovi lasti, v privatni, doma in na tujem. Meštrovičeve uvodne besede v katalogu so izraz njegovih teženj in želj. Tesna po- | vezanost na rodno grudo je očitna in gan- j ljiva, vera v lepše in v dobro, a čeprav hi j tega ne pisalo srce poln okr vnega umetnika, dela sama bi dovolj jasno govorila, kako žilahten sad, kako mogočen izraz je poznala kamenita, solnčna Dalmacija v Meštro-vicu, ki je z vsem bitjem njen. Nemogoče si je misliti to elementarno ustvarjajočo silo v Ameriki ali kje drugje, sokovi, ki jih srka iz svoje zemlje, bi tamkaj usahnili. Vendar motili bi se, da smemo 6edaj uvrstiti tega velikana v vrsto nacionalistov v vsakdanjem smislu, sam se v predgovoru dovolj jasno opredeli. Njegova umetnost je vsa širša in globlja, končno vendarle ozke meje domovine trga in se spaja z vesoljnim človečanstvem, z odb'eskom vse-miria. To prelivanje obeh polov in obče-človeški izraz v njegovi umetnosti uvršča Meštroviča v ozko začrtan krog velike umetnosti. Gotovo pozna mojster do dna plastiko vseh časov in narodov. Po tenkih vlaknih svoiega bistva je vsrkava! le ono, kar je prinašala pozitiven materijal za me-štrovidansko zgradbo v umetnosti, ki je ožarjeno po njegovi umetniški individua-lite+i. Absolutno znanje tehnične, rokodelske nlati kiparstva in njeH poklon manom Ivana Cankarja, ki mu je JUU položilo lep šopek. Večerna ura je prekmalu napočila in družba je sedla na avtobuse, ki 30 prispeli v Ljubljano kasno v noč. Na uspeli ekskurzija je treba vodstvu le čestitati. Hudo neurje na Dolenjskem Mokronog, 19 junija. Pretekli četrtek popoldne je zadela Mokronog in okolico in druge dolenjske kraje, kakor Višnjo goro, Stično, Št. Vid pri Stični, huda nevihta. Najhuje je bilo nad delom mokronoške doline, kjer je padala toča v debelosti srednjih orehov in potolkla poljske kulture. Zlasti so po toči trpele vasi Sv. Križ, Gorenja vas in Log. Med neurjem je tudi strašno treskalo ia je stre'a udarila v kozolec pri mokrono-škem pokopališču, last Ljudske posojilnice v Ljubljani, in ga upepelila. Strela je udarfla tudi v strelovode stolpa podružnice sv. Flori: an a, sodne palače in tvor-niškega dimnika, kar pa ni povzročilo škode. Dalje je strela opiazila kozolec posestnika Gučnika pri Sv. Križu in hišo »pri Gregoričku« ob poti na kolodvor, a ni bilo večje nesreče. Hudo neurje s tre-skanjem je bilo tudi v Višnji go";, št. Vidu pri Stični in tam okrog, vendar ni bilo toče. Iz državne službe Beograd, 19. jun. A A. Z uSaMm NJ. Ve!, kralja je premeščena dr. Amalija Šimec, dosedanja višja pristavka Doma narodnega zdravja v Mariboru v Ljubljano na Higijen-ski zavod v 6. skupino. — Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je postavljen v ministrstvu za trgovino in industrijo za kontraktualnega uradnika Josip Berdnik, absolvent prava. Rumunsko odlikovanje poslanika FBederja Beograd, 19. junija r. Romunski poslanik na našem dvoru je včeraj izročil češkoslovaškemu poslaniku v Beogradu g. dr. Fliederju visoko odlikovanje, veliki križ reda rumunske krone. Poslanika Flie-derja je odlikoval rumunski kralj povodom letošnje konference Male antante. Šahovski turnir v ČSR SHač, 19. junija, h. Danes se je nadaljeval mednarodni šahovski turnir, na katerem je bila igra med Vidmarjem in Maroczyjem v boljši poziciji za Vidmarja prekinjenaL Pire je igral proti Bratislav-čanu Mayu in zmagaL Posebno zanimanje je zbudila tudi zmaga Spielmanna rad Bogoljubovom. Stanje po današnjih igrah je naslednje: dr. Vidmar 5(1), Flohr in Spielmann 5, Pire in Bogoljubov 4 :n pol itd. Mednarodne letalske tekme Varšava, 19. junija. AA. Pat poroča: Kot prvi tuji tekmovalec na mednarodnih letalskih tekmah je prispel v Varšavo Mihajlovič, za njim pa Cehoslovaki. Eden izmed jugoslovenskih letalcev se je moral vrniti iz černovic. HmeJfski trg Praga, 19. junija, h. Na hmeljskem trgu v preteklem tednu skoraj ni bilo poslov. Prometa je bilo samo okoli 200 stotov. Prodajali so po 160 do 260 Kč. Vsega je bilo javno žigosanih 169.000 meterskih stotov zateškega hmelja lanske letine. Stanje hmeliskih nasadov v splošnem ni izenačeno. Vreme je pretežno mrzlo in po nekaterih pokrajinah so se razpasle škodljive žuželke. V splošnem, se lahko trdi, da so hmeljski nasadi razmeroma zdravi. Avtomobilizem Prometno redarstvo v Avstriji dobi bele plašče. Avstrijski Touring-Klub je stavil ravnateljstvu redarstva precejšnjo vsoto na razpolago z namenom, da se nabavijo beli plašči za prometne redarje, ki vrše službo na slabo razsvetljenih mestih. S tem se hoče na eni strani zmanjšati nevarnost za avtomobile, a na drugi strani obvarovati tudi sami redarji pred nevarnostjo. Pobiranje roaltarine in mostnine pri nas. Kakor znano, je pobiranje mostnine in malta rine pr nas ustavljeno z naredbo finančnega ministrstva. Naredba je stopila v veljavo 1. aprila letos. Kljub temu pobirajo navedene pristojbine še nekatere mestne občine. Avtomobilski klub je proti temu protestiral in dosegel n. pr. pri sav- ski banovini ,da se je pobiranje maltarine in mostnine naposled ustavilo. Zanimivo je, da za občinski most v Brežicah to ne velja. Tam je namreč dovoljeno pobiranje mostnine do preklica v tej višini: za osebni avtomobil 3 Din, za avtobus 4 Din, za tovorni avto 5 Din, za motorno kolo 50 par, za motorno kolo s prikolico pa 75 par. Te takse se plačajo za enkratni prevoz. Se nekaj za večjo varnost prometa. V Parizu nameravajo napraviti naslednji poizkus: zamenjati hočejo vse železne in lesene droge raznih prometnih znakov z drogi iz gume. Taki drogi se seveda vdajo, če se zaletijo avtomobili vanje. Ideja ni slaba in bodo posebno začetnikom v precejšnje telažilo, le škeda, da Francozi niso pomislili tudi na kandelabre iz gume! Branko Sodnik: Zvezde To je bilo predlanskim poleti, ko sem bil v Dalmaciji. Prišel sem na Hvar in dobil tam prijatelja, ki ga že dolgo nisem videl. Šla sva v restavracijo, po kosilu pa sva se pomenkovala. Kmalu sem opazil, da postaja nekam redkobeseden. Vzrok sem kmalu odkril — sedel je pri sosednji mizi. Srčkano dekle. »Kaj ni lepa? Samo njene oči poglej!« mi je rekel prijatelj. »Desanka ji je ime. Beograjčanka je.« »Ali si z njo znan?« sem ga vprašal. »Ne, že večkrat sem se hotel z njo seznaniti, a ne upam se prav. Zdi se mi, da bi bil sprejem precej hladen.« »Vedel sem, da si strahopetec,« sem ga zavrnil. »Jaz nisem. Še danes se z njo seznanim. Ne verjameš?« »Ne.« »Zvečer pridi na obalo. Videl boš!« Popoldne sem šel proti kopališču, ko sem zagledal Desanko, ki je stala ob poti in gledala po morju. Nerodno mi je bilo, toda hotel sem poizkusiti srečo. Poslužil sem se starega trika. »Mary!« sem poklical. Komaj da se je ozrla. Toda že sem stal zraven nje in se opravičeval, da sem jo zamenjal. »Ali se večkrat tako zmotite?« me je posmehljivo vprašala. »Kadar srečam lepo gospodično, sem ji odgovoril, videč, da me je ujela. Potem sem jo prosil, ali jo smem spremljati. Sla sva počasi proti obali. Pred kopališčem sva bila že prijatelja. »Na pesku se dobiva, mi je rekla in šla v svojo kabino. Tam sem jo res našel. Brez posebnega izpraševanja sem legel k njej v pesek. Čez nekaj časa sem mimogrede opazil, da leži v bližini nekdo, ki jo neprestano opazuje. »Tam imate še enega oboževalca,« sem jo podražil. »Vem, da mi zavida.« »Oh, nikar me ne spominjajte nanj,« je nejevoljno rekla. »Sita sem ga že. Kamor grem, povsod ga dobim. Ne morem se ga iznebiti. Če ne bi bili vi tu, bi bil prav gotovo že pri meni. Vsiljiv je, da me že kar jezi.« »Vsiljiv? Ali hočete, da ga ozdravim?« »Kako?« »Videli boste. Dolgo bo pomnil! Ali smem?« »Hvaležna vam bom.« »Zdaj grem v vodo. Med tem bo vsiljivec prisedel. Ne odpodite ga!« Ne da bi ji še kaj več povedal, sem vstal in skočil v vodo. Plaval sem do najbližji skal. Tam sem hitro našel, kar sem iskal. Morskega ježka, tako velikega, kakor še nikdar. Odluščil sem ga, čeprav me je pošteno zbodel. Potem sem sedel na skalo in pogledal proti obiali. Videl sem Desanko in še nekaj — neznanca, ki se ji je pravkar približal in jo ogovoril. Zlobno sem se nasmehnil in splaval nazaj k bregu z ježkom v roki. Ko sem šel m:mo Desanke, me je vsiljivec postrani pogledal. Nisem se zanj zmeni1. Za njegovim hrbtom sem spustil jež- ' ka na tla. Potem sem legel v pesek in čakal, kaj bo. Kmalu se je zgodilo, kar sem pričakoval. Vročina je bila huda, da mi je pot curljal s čela. Tedaj se je vsiljivec zleknil in hotel leči. V istem trenutku pa je zakričal in planil pokoncu. Ježkove bodice so se mu za-drle v hrbet. Zvečer sva skupaj večerjala. Zahvalila se mi je z nasmeškom, ki je mnogo obetal. Potem sva šla na obalo. Prijatelj je seveda že čakal. Malo ga je jezilo, ko je videl, da sem izpolnil besedo, toda kaj je hotel! Ponoči sem mislil na njo, na njene lepe oči. Vsesale so se mi v sroe, v dušo. Preden sem se zavedel, sem čutil, da jo ljubim. Skozi odprto okno je prihajalo iz daljave tiho petje. Bogve kdo je pel, komu je pel? Za trenutek me je obšla neumna tni-ael, da bi šel tudi jaz pet njej. Morda je njeno okno odprto, morda jo prikličem? Nisem mogel zaspati. Tiha pesem, ki ni hotela nehati, mi je odgnala spanec z oči. Šele ko je čez dolgo utihnila, so se me sanje usmilile. Drugi dan sem jo spet videl pri kosilu. Prisedel sem k njej in se z njo pogovarjal, toda moje besede so bile tako zmedene, da me je večkrat čudno pogledala. Takrat sem vselej pobesil oči. Njenega čudnega, zagonetnega. pogleda sem se bal — žgal je kakor ogenj. Spomnil sem se: prejšnji dan mi je rekla, da bi rada dobila nekaj lepih morskih zvezd. Dopoldne sem govoril s starim ribičem, ki mi je povedal, kje bi dobil najlepše. Vprašal sem jo, ali bi jih šla z mano lovit Prikimala je. Pjoti večeru sva se dobila ob obali. Najel sem čoln in odveslala sva proti majh-ne&iu otoku. Bila je vesela in razigrana kakor še nikdar. »Danes ali nikoli,« sem si rekel m se še krepkeje uprl v vesla. Na zapadni shrani otočka je kar mrgolelo polžev, školjk in morskih zvezd. Skakala je od skale do skale in jih trgala, jaz pa sem hodil za njo in jih metal na breg. Tedaj sem pod neko skalo zagledal rogelj velike morske zvezde. »Poglejte, kakšna je! Ali naj jo odtrgam? ...« »Ne, sama jo grem iskat,« je rekla in skočila v vodo. Ostal sem na skali. Kmalu se je prikazala. V roki je držala zvezdo. Splezati je hotela k meni, toda zvezda jo je ovirala. Tedaj pa ji je izpodrsnilo. Komaj sem jo še vjel in Lzp rele telo me je. Pri padcu me je oplazila z lasmi. Njena mehka roka mi je zdrsnila po hrbtu, glava pa se mi je naslonila na ramo. Sam ne vem kaj je bilo potem. Krčevito sem jo stisnil k sebi in jo poljubil na ustnice. Krasne so noči na morju. Mesečina se kakor zlata pena razlija po valovih, ki drhte, ko jih boža lahni veter. Taka je bila tista noč. Pozno je že bilo, midva pa sva še zmeraj sedela na pečini in gledala daleč, daleč in sanjala tiste lepe sanje, ki jih ni moči popisati. Veter se je igral z njenimi lasmi. Legla mi je v naročje in pustila, da sem jo poljubljal do omame. Potem sva spet sedla v čoln, ki je počasi drsel po morju. Desanka se je stisnila k meni. »Jutri se vrneš na otok, dragi.« »Ne, jutri zjutraj odidem. Prelepe so bile te sanje, da bi mogle ostati zmeraj enake. Jutri bova morda že oba razočarana ...« »Ne bova, Branko. Pridi jutri.. Pred njenim domom sva se poslovila. Ko sem jo poslednjič poljubil, mi je šepnila na uho: »Jutri se vrneš. Vem, pobegniti boš hotel, pa ne boš mogel. Dobro vem...« Tisto noč nisem zatisnil očesa. Kolikrat sem se odločil, da odidem, toda ko je prišlo jutro, sem ostal. Da. Desanka vedela si, da se vrnem. Dnevi so tekli. Vsak dan sem hotel oditi, vsak dan sem ostal. Preslab sem bil, da bi se bil mogel upirati njeni volji. Preslab, premajhen, čeprav sem vedel, da se zgodi to, kar sem rekel. Z novim tednom je prišlo razočaranje, ki sem se ga bal, in neko jutro sem cdiel brez slovesa. Bogve. ali me je tisti dan še čakala n* o-točku? Bogve, ali je še kdaj mislila name? ŽENA V SODOBNEM SVETU 0 Vidi Jerajevi * Splcšno žensko društvo je priredilo v počaščenje spomina Vide Jerajeve predavanje o njenem življenju in delu. Predavala je profesorica ga. Marija Boršni-kova. To predavanje je bilo nekaj izrednega: predavateljica je podala svoj referat s stvarnostjo znanstvenega raziskovalca in s toplino ženske. S tem predavanjem so se slovenske žene za vso slovensko javnost vsaj nekoliko oddolžile za brezbrižnost, ki jo je ta kazala napram pokojnici in njenemu delu. Ga. Boršnikova nam je naslikala Vido Jerajevo kot človeka tako živo in resnično, da je tudi v cnib, ki je osebno niso tako dobre poznali, vzbudila razumevanje za njene pesmi, iz prvih časov njenega pesnikovanja sanjave in lahkotne, pozneje trpke in grenki. Povedla nas je v njeno žalostno mladost, ko so ji piouai: domačijo na Bledu, ko je odšel oče kot delavec po svetu, mati kot kuharica. Vida pa v zavod v šolo. Toda vsi ti udarci niso mogli ubiti njenega cemperamenta. ki je bil ekspanziven >n prožen Prve svoje pesmi je posvetila kot 171etna spominu svojega prijatelja Toneta Svetina, ki se je ustrelil in je oi'a ona posredni povod njegove smrti. Predavateljica nam je recitirala najlepšo od njih »Pod Bregom«, kjer pc pisuje srečo poslednjega večera pred njegovo smrtjo. Te pesmi so ostale po večini v rokopisu. Prvič je stopila Vida Jerajeva v slovensko javnost s svojim liričnim ciklom v prozi »Spomini«, ki ga je cbjavila v »Vesni« 1. 1893., nadaljevala jih je v »Slovenki«. Svoje pesmi je objavljala tudi v »Zvonu« in drugod. Njen pesniški vzor je bil Heine, ki ga je posnemala, a ga pozneje tudi prevajala. Velik vpliv je imel nanjo Anton Aškerc, kar je vedno priznavala v svejih pismih raznim osebais in kar je razvidno tudi iz njene korespondence z Aškercem. Poizkusila ga je posnemati ter je napisala nekaj pesmi s socijalnimi motivi. Toda ni mu mogla slediti m njena socijalna epika je ostala v njenem pesniškem snovanju le epizoda. Njena pisma izza dobe njenega učitelje-vanja v Zasipu pri Bledu dokazujejo, kako prisrčne stike je imela z ctroki, ki so ji dali pobudo za najlepše in najprisrčnejše pesniške proizvode, tc so njene otroške pesmi, ki jih je objavljala v »Angelčku«, »Vrtcu«, »Zvončku«. Posebno prisrčno je predavateljica podala drugo dobo Vidinega pesniškega dela, ko pesnico zapusti lahkotni, heinejev-ski duh in najde pesnica grenke, žalostne tone. E>o tega je nista privedli kritika in brezbrižnost javnosti, temveč življenje. Iz teh časov je ena najlepših pesmi »Vstajenje«, ki jo je objavila 1. 1909. v »Domačem prijatelju«, njeno »Pesem matere« pa je predavateljica imenovala najlepšo slovensko pesem o materinstvu . Opozorila sem samo na nekatere momente iz predavanja, ki se je poslušalo kakor lepa povest in ki nam je pokazalo toliko novega da ga bo gotovo vsak, ki ga je poslušal, z veseljem še enkrat prečital, ko izide v »ženskem svetu«. Za enako strokovno izobrazbo fantov in deklet Tz zadnjega poročila naše Zbornice za TOI posnemamo, da je zavzela ta k osnutkom izvršilnih uredb k obrtnemu zakonu stališče, da glede olajšav za ženske obrti za naše kraje ne smejo prihajati v poštev izdelovalke ženskih klobukov in šivilje ženskih in otroških oblek in perila. Zanimivo je, da so isto stališče zavzele proti osnutku tudi zagrebške obrtnice za hrvaške kraje ter se obrnile na zagrebški Ženski po-kret s prošnjo, naj podpira njih predlog po zahtevi enake vajenske dobe v krojaški obrti za oba spola. Doslej se je po južnih krajih naše države prakticiralo tako, da so se obiskovalkam nekajmesečnega šivalnega ali klobučarske-ga tečaja izdajala mojstrska izpričevala, na podlagi katerih so smele izvrševati obrt. Tako ravnanje gotovo ni moglo biti v prid niti stroki, niti dotičnemu, ki se ji posveti. Ker v večini primerov mora ostati vedno diletant. Zato je gorenja zahteva povsem umestna, zakaj pri nižji strokovni izobrazbi obstaja tu-di nevarnost za kvalifikacijo ženske moči, po kateri se navadno ravnajo prejemki. Danes, ko je tako pomanjkanje zaslužka, je tem bolj potrebno, da se vsak človek, zlasti pa vsaka ženska, ki jo zopet odrivajo z delovnega trga, izvežba v svoji stroki do najvišje možnosti, ker samo tako bo mogla tekmovati v hudem boju za obstanek. Zanimivo je, da se zadnji čas tudi v Nemčiji pojavlja tendenca, ki gre za tem, da se demontira ženska strokovna izobrazba. Delovno občestvo ženskih strokovnih zvez je zaradi tega zahtevalo, naj vlada vse ukrene, da se na podlagi enake izobrazbe omogoči dekletom enak uspeh pri delu. V to svrho po zahtevi zvez učna doba za katerikoli poklic ne sme trajati manj kakor tri leta. Istotoliko časa mora trajati tudi obisk poklicne nadaljevalne šole, kjer mora znašati število učnih ur za oba spola enako. V to svrho naj vlada opusti vsako redukcijo poklicnega šolstva. Isto velja tudi za poklicne šole gospodinjskih pomoč-ni_. Pota spolov O tej snovi govori Henrik Mann, eden najbolj priznanih sodobnih nemških pisateljev, v svoji novi knjigi »Javno življenje« (Das offentliche Leben). Pokazu-je sicer samo eno smer teh potov, toda vodi po njih tako ,da vzbuja zanimanje. Vodi nas iz galantne dobe pred francosko revolucijo v epoho mlade buržoazije, v kapitalistično dobo do današnjih dni in nam slika izpreminjajoči se oolnos moža d katerimi ima 5 diplome tokijske univerze. V Boročevu v Ukrajini upravlja pravoslavno župnijo Olga Feodo-rovičeva. ki ima mnogo občinstva pri svojih pridigah Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popi-jete pol čaše naravne »Franc Jožefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franc Jožefova« voda radi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Brez predsodkov. Svet slušateljev univerze v Kopenhagnu je izvolil za predsednico dijakinjo Torsloffovo. To je gotovo prvi primer, da je ženska na čelu iijaške organizacije. Organizacija šteje 5000 čla-nov-dijakov. V Litvi so nekatere žene postavile pri zadnjih volitvah žensko kandidatno listo, dečim so se druge udeležile volitev na skupni listi. Zanimivo je, da so imele skupne liste več uspeha kakor ženska lista. Prva p licijska inšpektorica. Na Danskem je imenovana prva žena za inšpektorico policije, in sicer ga. Bergova, ki je že od 1. 1914. v policijski službi. Delovni čas gospodinj. Iz statistike, ki jo je zbrala ameriška sekcija Internacijo-nalne zveze za gospodinjstvo, posnemamo, koliko znaša delovni čas gospodinj v raznih državah. Na Francoskem dela gospodinja srednjega stanu 92 do 115 ur tedensko, na Češkem 105 do 119, v Španiji 75 do 108. v Nemčiji, Avstriji in pri nas 112 do 118, v Italiji 86 do 100, na Poljskem 79 do 91 ur. medtem ko dela Američanka le 63 ur na teden, kar znači 20 do 90 odst. manj kakor Evropka, toda še vedno 15 ur več kakor moški. ALI OGLASI Sluih&ddbi Vsaka oeoed« 80 par. za dajanje aa**]n-v» »H sa Šifro p« S Dia. (1) Trgov, pomočnico Špecerijske stroke, zmožjio samostojno voditi malo trgovino, s kavcijo, sprejmem takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Pomočnica-Gorenjsko«. Gospodično Nfmko, iščem čez počitnice k 2 deklicama. Nas'ov v ogl. odd. »Jutra. 22017-1 Vajenca ia zlatarsko obrt. 14 do 15 let starega, s 6 razredi ljudske šole, pridnega in poštenega išče zlatar K. Delič, Vidovdanska št. 2, Ljubljana. 21200-1 Krojaški pomočnik zmožen v velikem in malem delu. po možnosti s kavcijo, dobi s-t-alno službo. Ponudbe na oglasni ©dd. »Jutr3« pod značko »Stalno 196«. 2200S-1 Vajenca za trgovino z mešanim blagom, zdravega močnega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem takoj. Fonudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrba ▼ hiši«. 21958-1 Strokovnjak ▼ kartonažni stroki, z večletno prakso, kateri lahko prevzame samostojno vodstvo v tej stroki, išče zaposlitve pri kartonažni tovarni. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Kartonažna tovarna«. žlG&i-l Varuhinjo k otroku ki zna nekoliko kuhati, šivati in vrtnih del, sprejmem. Pogoji naj se naslove; Poštno ležeče pod »Varuhinja«, Lesce. 21813-1 Mizar, pomočnika »prejme Mirko Laz.nik. mizar. Dol pri Hrastniku. 21892-1 Službe išče Vsaka bt*eda 50 pa..'. j ia dajenj« naslova aH j za Šifro p« 3 Din. (21 [ Kot strežaj •T; sluga iščem mesto t bolnici. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »222«. 21922-2 Trgov, pomočnik miad, verziran v mešani stroki, želi nameščeni« bodisi v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«. 21914-2 Knjigovodinja izvežbana v dvoj. amerik. knjigovodstvu, v kontor-skih poslih, stenografinja in strojepiska, želi službe. Gre tudi v inozemstvo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31907-2 Sedlar, pomočnik izvežban v izdelavi, vajen lakiranja galanterije, želi mesto. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sedlar«. 21927-2 Natakarica izurjena in pošter.a, z osebno pravico, želi mesta najraje v letoviškem kraju. Naslov: Vera Bevc, Stična. 21953-2 1000—2000 Din nagrade da inteligenten mladenič, vojaščine prost, trgovsko izobražen, nekadilec. pošten, trezen, tistemu, ki mu preskrbi kakršnokoli stalno nameščenje sluge, skladiščnika, pisar, moči ali kaj stičnega. po možnosti lahko položim do 30.000 Din garancije. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Nagrada«. 21243-2 Dekle srednjih let išče službo. Navajena je kuhe in hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Marljiva 21«. 21361-2 Absolventka mpščanske šole. ki zim kuhati, išče službo kot kuhinjska blagajničarka. — Sprejme tudi drugo službo. Nastopi takoj. Naslov pove podr. »Jutra« v Celju. 221)13-2 Šofer VPŠČ vseh popravil in »po-soben za vsako delo. išče službo. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod značko »Zanesliiv vozač«. 22119-2 um I Vsaka beseda 1 Din: | i i« dajanje aaetara ali | ia iifro pa 5 Din. (10) I Tovorni avto posebno priprave« za prevažanje grušča aH drv, jddam. Na ogled: Maribor, Aleksandrova 51. Pouk tteaeda 1 Din; ia dajanje naslova ali »» šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vnstr akcije, pla-6ajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanj« naslova 8 Din. (41 Učiteljico za italijanščino od 6. do 7. popoldne — iščem. Ponudbe na oglas, oddel. »Jutra« pod značko »Takoj 70«. 21S70-4 Prodam Ostl&ai trg. značaja po 1 Din beseda; La da janje naslova ali ca šifro S Din. — Oglasi socialnega enačaja ka beaeda 50 par; ta dajanj« naslora ali ia šifro pa S Dia. (6) Sandale 119 Din lamske. proti gotovim. — »Tempo«. Gledališka al. 4 ^nasproti opere). 114 Šivalni stroj zelo poceni naprodaj na Miklošičevi cesti i.te\ lika 7 in., vhod poleg Delavske pekarne. 22091-29 Kolesa ul t>esedo. Oglasi M> aijalnega značaja po 50 par beseda. Za da janje naslova ali ',» šifro 3 Din, oziroma 5 Din. (Ul) Novo kolo prav poceni naprodaj na Miklošičevi cesti št. 7'in., vhod poleg Delavske pekarne. 22093-11 Moško kolo zelo dobro ohranjeno, kupim. Plačam takoj. Ponudbe do 22. t. m. na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Kolo 39«. 31731-11 V najem beseda m da>o> •a Utf pa t M(W) I Dta: a Gostilno oddara z vsem inventar-jeir v najem. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 21956-17 Gostilno v prometnem kraju Savinjske doline, tik kolodvora in v bližini cerkve, v hiši je tudi mesarija 8 klavnico in ledenico — oddam v najem agilnemn gostilničarju. oziroma mesarju. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Sigurna eksistenc« 17«. 21879-17 Vsaka beseda i Dra: m dajanj« oielpta aii ia (Mre pa 6 Dia. (10) Vinarna in delikatesa pripravna tudi za spe-cerljo ugodno naprodaj. Ponudbe pod »»Ugoden nakup 66« na ogl. odd. »Jutra«. 22023-19 Lokal na Celovški cesti, pripraven za vsako obrt ali mlekarno, z vodovodom in elektriko, oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 22085-19 Lokal z najmanj 2 izložbama v strogem centru mesta išče modna trgovina. Cenene ponudbe z navedbo cene in kraja prosimo na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Moda 1932«. 22116-19 Stanovanja Vsaka bes* da 60 par: m dajanj« nasiova aa m Klro t tto. (21-*) Sončno stanovanje dvosobno (kabinet), iščem 10 minut od pošte za avgust. Eventuelno popravimo. Ponudbe pod šifro »Tri odrasli« na ogl. oddelek »Jutra«. 31896-21a Stanovanje 3 do 5 sob, po m->5nosti z vrtom. Iščem v Ljubljani. Ponudbe c gl. odd. »Jutra« pod »Beograd«. 22143- 21a Sobo s kuhinjo iščeta takonca brez otrok v meetu ali neposredni okolici. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Takoj ali pozneje«. 22133-21 a Stanovanje 2 sobno, i vsemi pritiklinami, iščem za 1. avgust. Ponudbe pod šifro »Dve osebi« na oglasni oddelek »Jutra«. 21947-21a Stanovanje Vsaka beseda 1 Dta: aa dajanj« oaatova aa xa Šifro pa 6 Din. (31) Stanovanje 2 sob in pritiklin, visoko-pritliono, na prijaznem mirnem kraju, blizu postaje D M. v Polju, takoj oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21833-21 Stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin takoj oddam. Zg. Šiška, Kosovo polje 159. 22067-31 Stanovanje sobe. kuhinje in pritiklin oddam 1. julija. Korošče-v« 2, Zelena jama. Moste. 22073-21 2-sobno stanovanje z vsemi pritiklinami i vse pod enim ključem) oddam 1. julija. — Zgornja Šiška 176 (Kosovo). 22029-21 Vsaka beseda 1 Din; trn dajanj« uskrra aJi za fcf.ro pa fi Din. (20) Mlin, stanovanjska hiša in zemljišče naprodaj na prometnem kraju v industrijs.kem mestu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlin«. 21911-20 Kupim hišo v Mariboru. Ce'ju, Ptuju ali Ormožu, primerno za trgovino, v znesku do 300.000 Din. Ponudbe z natančnim opisom hiše pod »L. B.< na podružnico »Jutra« Maribor. 2H19-2> 2 krasni parceli prodam v Rožni dolini. — Naslov v oglasnetm oddel. »Jutra«. 22126-20 Vsaka bee«da 50 par; •a lajanj« ita«l>«» aii m fttfra I Din. {23) Krasno sobo na Taboru oddam 1 2 osebama. Naslov: Tabor št. 5, pritličje. 22055-23 Prazno sobo (parket, elektrika) takoj odda Pišlar, Tržaška cesta 191 nasproti tobačne tovarne. 31913-23 Opremljeno sobo »ddam. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 31931-23 Sostanovalko ki je kje zaposlena, sprejmem 7.a 100 Din mesečino. Poirve se: Čopova 19. pri hišnici. 21935-23 Sobo s posebnim vhodom oddam. V njej se lahko kuha. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31961-23 Sostanovalko sprejmem. Majstrova 14. 21821-23 Prazno sobo s posebnim vhodom oddam s i. julijem. Langusova 17 (Mirje). 22003-23 Prazno sobo 5 poseb. vhodom oddam takoj ali s 1. julijem. — Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 22007-23 Za letovanje primerne 2 do 3 sobe s kopalnico, krasna vrtna le^a, v vili ob Tivoliju, oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22016-23 Malo sobo čisto, takoj oddam. Mari;a Usenik, Križevniška 14. pritličje. 220S7-23 Lepo prazno sobo takoj oddam na Miklošičevi cesti. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22122-23 Pletilni stroj 10/90 cm. prav dobro ohranjen, prodam. Polovico se lahko plača v obrokih ali odsluži s pletenjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21980-29 Opremljeno sobo separirano, z elekt. razsvetljavo takoj oddam. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 21791-23 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37i Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št. 5 Saksofonist je duša cele godbe, saj tuli, ko čakal bi že zadnje sodbe. 1 Mili) on odjemalcev Ima tvomica glasbil Meinel & Herold, torej več ko vse druge glasbene firmevjugo-slaviji skupaj. To golovo nekaj pomeni in zalo zahtevajte iudi Vi predvsem KATALOG le tvrdke, ki ga dobite brezplačno. Nudi se Vam direktno iz tvornice oz. tovarniškega skladišča: Violine od Din 63 — Ročne harmonike m „ 69"— Mandoline . . 129 — G it are „ „ 159 — Havajske gilare, saksofone kromalične harmonike itd. Melnel&Heroiii MARIBOR št. Stavbeno in pohištveno mizarstvo o n Praprotnik LJUBLJANA, Jenkova ulica št. 7 izdeluje vsakovrstno pohištvo, stavbna dela, razne oprave za lokale in urade po solidnih cenah in kvalitetni izvršitvi. V zalogi hladilniki! Prometni zavod za premog d. d. Ljubljana, Miklošičeva e. 15/1. PRODAJA po najugodnejših cenah in samo na debelo (Premog {fCoVasiel premog <0€oQs livarniški. plavlartki ia plinski domači tn inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe vseh vrst * Umrl nam je danes naš dobri soprog, oče, ded, brat, tast, gospod Jurij Drobnlč posestnik in gostilničar Pogreb bo v torek dne 21. junija ob 10. uri iz hiše žalosti na občinsko pokopališče. Sodražica, dne 19. junija 1932. ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROCI IN OSTALO SORODSTVO. Urejuje Davorin ftavJjen. izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoli Kibnikar. Za Narodno tiskarno d.