Za poduk in kratek čas. Dornava. Uro boda od starodavnega Ptuja proti izhodu, blizu tam, kder Pesnički dol prehaja 7 spodnje Dravsko polje, postavljena je ves Dornava, ki se je zadnje dni zarad velikega požara pogosto imenovala po novinah. Blizu vesi je železniška postaja Možkanjska, ali kakor napak pišejo : Moschganzen. Zemljiš6a niao ravno prerodo^itna Najbolj stori še krompir in luk ali 6ebnlj. Ta je tamošnjim kmeto7alcem to, kar so drugim 7inogradi. Mnogo in lepega luka ali čebulja izvažajo in odpošiljajo daleč po deželi. Okolici pravijo zarad tega tudi. da je ondi nlukovo morje". Toda kar je, to je. Dornavski luk ali čebulj je daleč gotovo najlepši in najokusnejši in vsak nkranec" svojih penez vreden. Srenja pripada v cerkvenem oziru 7elikej klošterskej fari 87. Petra in Pa7.a 7 Ptuju, katero oskrbljujejo 66. oo. minoriti. Vendar itnajo Dorna7Čani doma podružnico 87. Doroteje. Pra7ijo, da je cerk^ica bila pozidana 1. 1722. V Z70niku ima Z7on, ki je bil 1. 1620. zlit. V 7esi je ae 2razredna šola. Srenja meri 898 oralo7 (516 bektar) in šteje 7 75 hiaah 215 ljndi možkega in 234 ženskega apola, skup 449 dua. Vsled tega bi bilo misliti, da je srenja samostalna. Temu ni tako. Priredjena je Pacinjskej in 7oli ž njo skupnega župana in obcinski zastop. Nesrečni požar dne 13. julija t. 1. je pol 7esi uničil. Škoda nepokrita je sodnijski cenjena na 45.000 fl. Sami bi si ubogi pogorelci težko pomagali. Zgorelo jitn je mnogo dosedanjib pridelkov in skoro vse pobištvo. Tem bolj jim je želeti, da najdejo usmiljenih podporniko7. Izmed pogorelcev je precej zavarovanib. Slišimo, da je zlasti graška vzajemna zavarovalnica močno zadeta. Ve8 odlikaje in lepša grad Dornavski, gotovo eden izmed najlepših na Štajerakem. Grajščina meri sedaj 447 oralov zemljiš6a, ki je tako razdeljeno: 39]/2 orala je njiv, 55 oralo7 vinograda, 81 oralo7 tra^nikov, 127 oral. pašniko7 in 144 oralo7 gozda. Pred letom 1848 bil je grad in grajšcina Dornava 8rediš6e okraju, kateremu bilo je 19 srenj podredjenib, in podložnikom rabotarjem odkazauim v 47 srenjah. Okrajne srenje 80 bile: Arija^ci, Mostje, Dornava, Dragovi6, Formin, Gibina, Gorišnica, Hvaletinci, Mezgovci, Možkanjci, Polenščak, Rottenmann, Zakušak, Slabšina, Drebetnice, Utomauci in Borovci. Zraven rednih podložnikov, ki so morali navadno desetino dajati, tlako in raboto opravljati iz 47 srenj, bilo je še mnogo takib srenj, kder je bila še posebna desetina. Na primer vinsko deeetino dajala je: Precla^a, Otok, Prerad, Poljanci, Pritiaka, Strmec, Bako^ec, Ločki vrb, Drebetniški, Utomanski in 87. Andraški 7rh. Dalje zroje in goske dajala je: Štarmojra, Markovci, Audrenci, Kag, Vitan, Kaisersberg, Šalovci, Vizmetinci, Vinski vrb, potem nek Waldacker in Kulmwald, Borovci, Rogoznica, Zabovci, Mostje, Hlaponci, Strelci, nek Salmannsdorf, Slom, Vratislavec, Bodkovec, Zagorec, Obla6ek, Grlinci, Jaršinci in Gabrnik. Iz teb srenj se je davalo zrnje grajščini in goske. Vršnik (oves in proso) odrajtavali 80 pa: Zabavci, Prvinci, Zabotinci, Formin, Bukovci, Žabjak, Šalovci, nek Sparbersbacb, in Bratialavec. To je se ve 1. 1848. bilo odpra7ljeno. Kmetje so morali desetino in druge davŠ6ine odkupiti ali si 8 pla6ilom reaiti. Slovenski kmet je potem, ko je od pamtiveka nemškim grajščakom rabotal, postal vendar enkrat sam svoj. A za to svobodo je moral po več let plačevati. Graja6ine so prejele denar, stare pravice pa zgubile. Namesto grajš6inske gospoake so se uvedle cesarske gospoake, najprej okrajni aodniki s političnimi in davkarijskimi uradniki. Nova gosposka se je naselila po mestih in trgib. Gradovi postali 80 prazni in mrtvi. Piejanje živabno življenje, 7ie$ in truš, vae je zginilo. Jednako ae je tudi zgodilo v Doruavi. Grad Dornavski je 7eliko in prostorno poslopje, pozidano po italijanskib mojstrib od leta 1739—1743, to pa na potroake tedajanjega grajščaka Jožefa grofa Attemaa. V gradu je velika dvorana, čije širni strop resi velika malarija na presno. Ogledalcn kaže djanja belenskcga in paganskega junaka Herakla. Po stenah visijo podobe starib grofo7 Attemso7. Znamenita je 7 7elikem vrtu širna hiša pomaraučnica, kder od nekdaj mnogo pomarancnib drevesc stoji 7 varnem zavetju proti mrazovom in zimi. Dvoje drevcs je baje do 15 6revljev visokih in 200 let starib. Zgodo^ina pa malo kaj ve povedati o tej grajščini. Toliko vemo poro6ati. da so jo 1. 1597 imeli 7 oblasti plemenitaši Herbersteini, potem Borlski grofi Sauravi in naposled od 1. 1736 naprej grofi Attemai. Od leta 1820 bil je posestnik Ignacij grof Attems in sedaj je last grofice Marije Auerspcrgove. Smešničar 31. Nek mestni lenuh piše domov svojim starsem: pošljite mi bitro 100 fl., 6e ne, sem prisiljen storiti, kar silno nerad storim. 06e in mati se preatrašita, pošljeta 100 fl. in še 50 fl. za pot z naročilom, naj se brž vrne domov. Ko črez nekaj čaga sin domov pride, ves dobre volje, ga vpraša mati: ljubi sin, povej nama, kaj bi pabil storil, ko bi ti denarjev ne bila poslala? Sin ae kratko odreže: delati bi moral.