NEKAJ NOVOSTI I Z SLOVENSKE I N JUGOSLOVANSKE GEOGRAFSKE LITERATURE Ob pomanjkanju strokovne literature, zlasti učbenikov in priročnikov za š t u - dente geograf i je pa tudi za š irš i krog bralcev, ki jih zanima tematika s podr® č j a geogra f i j e , so geografsko knjižnico Oddelka za geografi jo na Filozofski kulteti obogatile štiri nove geografske knj ige : Belec Borut: Prometna geograf i ja . Mar i bo r , 1982 Kurtek Pavao: Robne grupe na svjetskom trž ištu . Z a g r e b , 1982 Rogic Vej jko: Regionalna geografi ja Jugos lav i je , knj iga I . Zag reb , 1982 Šegota Tomislav: Geografi ja južne Evrope. Z a g r e b , 1982 P ro f . d r . Borut Belec ni neznan pisec geografskih priročnikov. Njegova Fizcna geogra f i j a I in I I del je doživela že več ponatisov. V leti 1982 pa se ji je.. I pr idruž i la Prometna geograf i ja . Knjigo je izdala in založi la V isoka ekonom- sko-komercialna šola v Mariboru. Knjiga obsega 241 strani , tekst je avtor popestri l z več kartografskimi prikazi in t a b e l a m i . V uvodu poudarja, da ima ta "študijski pripomoček značaj zapi skov predavanj, v njih pa je poudarje- na dinamika sodobnega prometa". Prometna geogra f i ja je namenjena študentom ekonomije , koristen pripomoček pa je tudi študentom geogra f i j e . V uvodnih pogl avjih avtor predstavi prometne panoge v svetu in Jugoslaviji , p re ide na najpomembnejše prometno-blagovne tokove po svetu, prometno- geogra f ska območja in prostorsko koncentracijo prometa po svetu t e r zaklju- č i s poglavjem o kartografskih in st atistično-matematičnih metodah v p ro - metni geograf i j i Različnim geografskim priročnikom s tematiko ekonomske geograf i je se j e pr idruž i la knjiga "Robne grupe na svjetskom t r ž i š t u " s podnaslovom "Osnov- ne karakteri stike svjetskog prometa i t u r i z m a " . Napisal jo je d r . Pavao Kurtek, p ro f e so r Fakultete za zunanjo trgovino v Zag rebu . Izda la jo je Škol- ska knjiga v Zagrebu leta 1982. Na 219 straneh avtor obravnava svetovno t r ž i š č e , proizvodnjo, porabo in promet posameznih proizvodov. Uvodoma avtor predstavi osnovne teorije o ekonomskih integracijah te r vpli- vu ekonomskh, političnh in vojaških skupnostih oziroma blokih na mednarodno menjavo blaga. V posameznih sestavkih nas Kurtek seznani s strukturo su - rovin in posameznih izdelkov na svetovnem t r gu .Na j več prostora v knjigi je namenjenega agrarnim surovinam na svetovnem trgu. Tematika je orisana po posameznh naravnih pasovih s problematiko agrarne proizvodnje in t r go - v ine . Sledi poglavje o mineralnii surovinah po svetu, njihovih nahajališčih, proizvodnji , trgovini in potrošnji. Na nekaj straneh predstavi promet in l i - r i zem kot pomembni gospodarski panogi ter značilnosti mednarodne trgovi- ne. Vsa poglavja dopolnjujejo kartografski p r i kaz i , pa tudi tabele s števil- nimi podatki iz sveta in Jugoslavi je . Knjigo zaključi s kratkim poglavjem 62 v a r s t v u okol ja in najpomembnejših vprašanj ih zaščite oko l ja . izo lska k n j i 9 a v Zagrebu redno izdaja geog ra f ske pr i ročnike predavate l jev Geogra fskega zavoda PMF v Z a g r e b u . Regionalne pr ikaze J u g o s l a v i j e in n j e - posameznih delov dopolnjuje nov g e o g r a f s k i pr iročnik "Regionalna g e o g r a - fija Jugos lavi je" knjiga 1. avtor ja Vel jka Rog i c a . Ž e sam podnaslov "P r i rodna osnova i i s tor i j ska geog ra f i j a " nas opozori na os redn jo temat iko p rve kn j i g e . V drugi knj ig i , ki je v p r ip rav i , pa avtor namerava prikazati š e r eg iona lno - geog ra f ske strukture Jugos lav i j e . V predgovoru nas avtor opozor i , da so v knjigi zb rane t e m e iz p redavan j regionalne geogra f i j e Jugos lavi je na PMF v Z a g r e b u . Na 219 straneh p r e d s t a - vi zgodovinsko-geografski r a z v o j naše domovine , ki ima po besedah avtor j a " t eme l jn i pomen za regionalno geogra f sko o b d e l a v o kompleksne s t r u k t u r e j u - goslovanskega p ro s to r a " . V prvem pog lav ju so na zgoščen način pr ikazane f iz ičnogeografske značilnosti in po loža j Jugos lav i j e in so t e m e l j zgodov insko - g e o g r a f s k e m u p r i k a zu . V drugem pog lav ju o r i š e zgodov insko -geogra fsk i r a z - voj od predzgodovinske dobe s lovanske k o l o n i z a c i j e , s redn jega veka z z n a č i l - nostmi nastanka prvih mest , obdobje turškega i m p e r i j a , 19 . s to le t j e z indu - str i j sko revo luc i jo , zgodovinsko geograf i jo meščanske monarhi je in r e v o l u c i o - narno obdobje Jugos lav i je . V posameznih pog lav j ih so v ospred ju t ist i g e o - grafski po j av i , ki so daja l i pečat kakemu obdob ju . Tekst dopoln ju je jo š t e v i l - ni zeml j ev id i upravne razde l i tve , prometnih pot i , t ipov posel itve i i nase l i j . V slovenskem in srbohrvaškem j ez iku i m a m o le ma lo g e o g r a f s k e l i terature o regionalni geogra f i j i Evrope . Nova k n j i g a p r o f e s o r j a Geogra f skega zavoda PMF v Zag r ebu Tomi s lava Šegot e " G e o g r a f i j a j u ž n e Evrope " j e p r i r o č n i k več za poznavanje reg iona lne geog ra f i j e Ev rope . Knj igo j e izc* la Školska k n j i - ga v Zag rebu l e ta 1982. Na 255 straneh avtor predstavi južno Evropo in tri države, ki j ih uvršča v to območ j e : I t a l i j o , Španijo j i Portugalsko. T e ž i š č e je v pr ikazu spi ošnh j užnoevropskih in svetovnih p rocesov ter regionalni p r o - blematiki j užnoevropskih d r ž a v . V prvem delu sta predstavl jena j u ž n a Evropa in S r e d o z e m l j e , njune skupne značilnosti in raz l ike . Poudarek j e na obravnavi posameznih d r ž a v , f i z i č n o in družbenogeogra fskih znači lnosti i . P o g l a v j a s e v r s t i j o v ustal jenem z a p o - redju: g e o g r a f s k i p o l o ž a j , f i z i čna geogra f i j a , p reb iva l s tvo , naselja in g o s p o - darstvo. O r i s posameznih d ržav zakl juči z reg iona lno členitvi j o obravnavane dežele. Knj igo je avtor obogatil z mnogimi tematskimi kart icami in g r a f i kon i . Bralce Geogra f skega obzornika že l im opozoriti š e na nekate re novosti iz g e o - grafske l i terature . Katedra za regionalno geog ra f i j o Oddelka za g e o g r a f i j o Fi lozofske f aku l t e te v Ljubljani j e p r i p r av i l a že 3. jugos lovansko -po l j sk i s e m i n a r . Tokrat j e bil seminar v L jub l j an i ii Mar i bo ru s red i ok tob ra letošnjega l e t a . Ob t e j p r i l ik i 63 je izšel zbornik Geografska t rans formaci ja podeželja. Na 224 straneh so v angleškem tekstu natisnjeni referati udeležencev seminar ja . Skupna nit vsem prispevkom j e predstavitev t rans formaci je podežel ja . Predstavili pa so jo na p r imeru sprememb v kmetijstvu, problematiki migraci j j spremembah rural - ne poseli tve itd. V mesecu oktobru letošnjega leta pa so se na zveznem simpoziju srečali tudi f i z i čn i g eog ra f i . Zvezni s impozi j o metodologiji geogra fskega proučevanja naravnih nesreč je organizirala Katedra za f izično geografijo Oddelka za geo - g r a f i j o na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Referate s simpozija so objavili v zborniku, tiskani so v slovenskem .oziroma srbohrvaškem ježku . Zbornik obsega 148 strani, tekste dopolnjujejo zemljevidi in g ra f ikon i . Predstavl jene so naravne nesreče ( po t r e s i , p lazovi , poplave . . . ) ter problematika prouče - van ja naravnih nesreč. Geografski inštitut Antona Melika SA Z U v Ljubljani je uredil že 22. številko Geog ra f skega zbornika. Objavljene so štiri r azprave : D r a g o Meze p i š e o p o - plavnih področjih v porečju Rašice z Dobrepol jem, Milan Natek o poplavah v poreč ju Hudinje, zanimivosti kvartarnega razvo ja Škofjeloškega hribovja je raz iskova l Milan Šif r e r , Juri j Kunaver pa nam predstavi geomorf ološki r a z - vo j Kaninskega pogorja s posebnim oz i rom na glaciološke pojave. Razprave dopo ln ju je jo lepo izdelane ka r t e , med njimi barvna geomorfo loška karta Kaninskega pogor ja . O s r e d n j e glasi lo Geografskega društva Slovenije Geografski vestnikizhaja že od leta 1925. Letos j e izšel že 55. letnik. Zadnji Jetnik je posvečen 60- letnici Geografskega društva Slovenije in pr inaša poleg stalnih rubrik tudi pr ispevke ob praznovanju 60-letnice GDS. Akademik p ro f e so r d r . Svetozar U e š i č je napisal nekaj besed ob priliki pros lav l janja šestdes-..letnice GDS, d r . Ivan Gams pa o perspektivah in stanju slovenske raziskovalne geogra f i je . Ob jav l jena pa sta tudi govora d r . Jur i ja Kunaver ja cA) odkritju spominske p lošče Antonu Meliku v Črni vasi ter d r . M a v r i c i j a Zgonika ob odkritju s p o minske plošče Franju Bašu v Kamenčah. Vsebina razprav je zelo pestra in predstav l ja osončenje v Jugoslaviji, razvo jne osnove kmetijske proizvodnje, socialnogeograf ska homogena območja v Sloveniji ter projekci jo socialnodemo- g r a f ske posestne in f izične preobrazbe nasel ja ob pr imeru Bevk. V manjših prispevkih pa izvemo o značilnostih krasa v Kanadi ter o uporabnosti letalskii posnetkov pr i geomorfološkem kart i ranju . Z v e z a geogra fsk ih društev Jugos lav i j e izdaja geogra f sko revi jo Geographica Iugoslavica. S to publikacijo že l imo geog ra f e po svetu seznaniti z dosežki jugoslovanskih geografov ter predstaviti geograf i jo Jugoslavi je. V l e t u 1982 je i z š e l tretji zvezek te r ev i j e . Pr ispevki s o v angleškem jeziku in se nana- š a j o na tematiko iz fizične geog ra f i j e . Med tekstom j e več kvalitetnih zeml jev idov in črnobelih f o t o g r a f i j . Nekaj iz vsebine Geographice Iugoslavice I I I : e roz i j a prsti v Jugoslaviji, pomen puhlice za kmetijstvo Jugos l av i j e , 64 s v č rni g o r i , h idrogeološka delitev k r a sa v SI ovenl j i , o sk rba z vodo [Makedoniji. v Inštitut za geogra f i j o Un iverze Edvarda Kardetfa v Ljubl jani j e ob d v a j s e t - letnici delovanja institut a p r ip rav i l strokovno posvetovanje z naslovom 20 let soc ia lne g eog ra f i j e v S l oven i j i . Referati s posvetovanja so objavl jeni v G e o - graphici S l ovenka števi lka 13. Tiskani s o v j e z iku deže le , iz katere so r e - ferenti , povzetki tujih re fe ra tov pa so v s lovenskem jeziku. Referati v z b o r - niku z a j e m a j o t eo r e t i čna vprašan ja socialne geograf i je in rezu l tate novejš ih raziskav s tega področ j a . Janja Miklavc 65