GozdVestn 77 (2019) 2 93 Gozdarstvo v času in prostoru Slika 1: Udeleženci mednarodne konference v Bruslju ob zaključku projekta BioVill (foto: HorstWagner.eu) Evropska unija je 28. novembra 2018 pristopila k spodbujanju tržne rabe obnovljivih virov ener- gije za ogrevanje in hlajenje, s tem, ko je sprejela strateško vizijo do leta 2050: „Čist planet za vse: Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“ . Namen strategije je ustvariti vizijo in usmeritev zanjo, spodbuditi deležnike, razisko- valce, podjetnike in državljane ter jim v enaki meri omogočiti razvoj novih in inovativnih industrij, podjetij ter povezanih delovnih mest in nenazadnje sporočiti, da je preoblikovanje našega gospodarstva ne samo možno, temveč tudi koristno. Skladno s to vizijo, je istega dne v Bruslju potekala zaključna mednarodna konferenca 3-letnega projekta Bio- Vill (www.biovill.eu), ki je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020, v katerem kot slovenski partner sodeluje Gozdarski inštitut Slovenije, za podporo vzpostavitvi krajev ogrevanih z biomaso ter za podporo daljinskemu sistemu ogrevanja na osnovi obnovljivih virov energije. Več kot osemdeset udeležencev, ki so bili predstavniki evropske komisije, nacionalnih in mednarodnih partnerskih organizacij, podjetij, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije ter nalož- bami v daljinsko ogrevanje in hlajenje, in konzorcij projektov BioVill in CoolHeating, je imelo odlično priložnost za srečanje s strokovnjaki za obnovljive Mednarodna konferenca v Bruslju ob zaključku projekta BioVill GDK 971(045)=163.6 vire energije, za pogovore z morebitnimi vlagatelji, za razpravljanje o rezultatih projekta in napredku pri uveljavljanju krajev ogrevanih z biomaso ter trajnostnih sistemih daljinskega ogrevanja in hlajenja v Evropi. Vzpostavili so se novi stiki in nove poslovne priložnosti. Udeleženci so pridobili vpogled v to, kako lahko evropski projekt prispeva k pospeševanju prehoda na čiste energetske vire v jugovzhodni Evropi. Program konference je bil organiziran v štirih delih, vseboval je številne predstavitve in raz- prave. V prvem delu so predstavniki Evropske komisije in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) predstavili pregled možnosti ogrevanja in hlajenja iz obnovljivih virov energije v Evropi. Govorniki so poudarili pomen priza- devanj evropskih držav, da se združijo in vodijo energetske inovacije. Poleg tega so poudarili, da je za razvoj tehnologij z nizkimi emisijami ogljika potrebna skupna raziskava in medsebojno sode- lovanje različnih akterjev. Skladno s konferenco je bila objava strateške dolgoročne vizije Evropske komisije za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, ki nakazuje, kako lahko Evropa utira pot do podnebne nevtralnosti z vlaganjem v realistične tehnološke rešitve, opolnomočenja državljanov in usklajevanja ukrepov na ključnih področjih, kot so industrijska politika, finance ali raziskave, GozdVestn 77 (2019) 2 94 Gozdarstvo v času in prostoru hkrati pa zagotavlja socialno pravičnost za pravičen prehod. Kot je navedel predstavnik IRENE, se stroški za tehnologije obnovljivih virov energije hitro znižujejo, tako da so obnovljivi viri zdaj stroškovno konkurenčni s fosilnimi gorivi. V okviru drugega dela je bil predstavljen pri- stop vzpostavitve krajev ogrevanih z lesom, ter glavni rezultati projekta BioVill. Poleg tega je bil predstavljen nacionalni podporni program za energetsko samooskrbne kraje v Nemčiji in kot primer koncept dveh krajev v Sloveniji in Makedo- niji. V Sloveniji na poti k energetski samooskrbi, kot ciljni kraj projekta BioVill, sodeluje vas Dole pri Litiji, kjer je v sklopu razvoja kraja predvi- dena izgradnja daljinskega sistema ogrevanja s kotlom na lesne sekance. V gospodinjstvih, ki se ne morejo priključiti na daljinski sistem, pa se spodbuja rabo lesnih goriv v sodobnih kotlih. Ugotovljeno je bilo, da je projekt BioVill v celoti dosegel svoje cilje s podporo sedmih ciljnih krajev, ogrevanih z biomaso, in da so bili projekti v teh krajih pripeljani do investicijske faze. Tretji del je bil namenjen rezultatom projekta CoolHeating in trženju majhnih modularnih sis- temov daljinskega ogrevanja in hlajenja na osnovi obnovljivih virov v krajih jugovzhodne Evrope. Osredotočili so se predvsem na načrtovanje majh- nih daljinskih ogrevalnih in hladilnih sistemov, s prikazanimi primeri konceptov daljinskega ogrevanja v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Poleg zanimivih predstavitev predstavnikov Evropske komisije in projektnih partnerjev je bila v četrtem, zadnjem delu konference, pomemben del dogodka tudi živahna javna razprava, ki je vključevala perspektivo občinstva ter je povzela vplive obeh projektov na tržno rabo energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje v Evropi. Poudarila je tudi vloge mest, občin in lokalnih skupnosti v procesu energetskega prehoda. Udeleženci so v kratki evalvaciji na koncu dogodka potrdili, da je bil dosežen cilj konference: zagotoviti platformo za predstavitev in razpravo o rezultatih projektov političnim, gospodarskim in znanstvenim skupnostim v Evropi. Izmenjava informacij med predstavniki javnih inštitucij in zasebnih podjetij, državnih in regionalnih odloče- valcev ter raziskovalcev je omogočila širitev mreže sektorja obnovljivih virov energije za daljinske sisteme ogrevanja in hlajenja. V eč o projektu, zaključni konferenci, predava- teljih in predstavitve je dostopno na: www.biovill. eu/sl/novice. Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije Slika 2: Predstavitev kraja Dole pri Litiji na konferenci v Bruslju (foto: HorstWagner.eu)