SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LV (49) Štev. (N°) 6
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 29 de febrero - 29. februarja 1996
DR. JANEZ ŽGAJNAR, prihodnji veleposlanik Republike Slovenije v Argentini
Ze sedaj dobre stike bo treba še opredmetiti
Zgodilo se je v Sloveniji
Slovenija ima z Argentino več kot dobre sHke, kar med drugim potrjujejo tudi poime-n°Qanja ulic po Argentini v Sloveniji in obr-n]eno. Prijateljski stiki potrebujejo nadgraditve, °Predmetenja, zato bo marca v Buenos Aires ^šel prvi slovenski veleposlanik. Z dr. Janezom jfrjnarjem, ki bo kot veleposlanik kmalu izročil Aditivno pismo argentinskemu predsedniku, Srtl° se pogovarjali o prednostnih nalogah sionskega veleposlaništva v tej pomembni južno-;Pertski državi, kjer živi tudi veliko slovenskih lZseljencev.
Kaj je botrovalo Vaši odločitvi za di-P °macijo? Zakaj ravno Argentina?
Sredi lanskega poletja sem dobil vabilo *a kandidaturo za mesto veleposlanika v r8entini. Seveda sem si najprej vzel nekaj asa za premi-lek. Po pogovoru s člani
druž
;inc sem privolil in sledilo je podrobno
Omalovaževanje Manjšin na Slovaškem
S| kovaška poslanska zbornica je oklicala , °vaški jezik kot edini državni jezik. Zakon Prizadel madžarsko manjšino — okrog q 00 tisoč — na jugu slovaške države. jn° s°0aj je manjšina imela dvojezične šole s ^v°j°zične uradne napise. Slovaščina je Prvim januarjem edini državni jezik. Du-, )ski „Profil" navaja primer: madžarski ^ n'k bo v bodoče lahko govoril z zdra-tkom samo v slovaščini. Kulturno midp ° )e 2 zakonom uvedlo za prekrške j aarne kazni do 500 tisoč kron. Socialisti
, cmokrati so zavrnili zakone desničar-3Ke
seznanjanje s problematiko ter proceduralne obveznosti. Z zadovoljstvom lahko povem, da je bila moja predstavitev problematike na državnozborskem odboru za mednarodne stike soglasno sprejeta. Tako na zunanjem ministrstvu kot na vseh drugih ustanovah v Sloveniji, ki sem jih med pripravami doslej obiskal, sem naletel na veliko zanimanje in pripravljenost za sodelovanje. Čeprav sem po stroki daleč od diplomacije, sem imel z njo posredno že nekaj opravka, zdaj pa sem privolil v izziv — če naj navedem glavni vzrok — predvsem zaradi slovenskih rojakov v tej državi. Glede na mojo neizkušenost na tem področju odhajam v Argentino s precej ponižnosi in previdnosti. Upam, da mi bo ob vsej dobri volji, ki jo prinašam s seboj, v prihodnjih štirih letih uspelo uresničiti vsaj nekaj zastavljenih ciljev.
Kako tečejo priprave na odhod, koliko pomočnikov boste imeli v Buenos Airesu?
V argentinskem glavnem mestu na našem veleposlaništvu že poldrugo leto deluje svetnik Matjaž Puc, ki opravlja delo odpravnika poslov. Po mojem prihodu bo prevzel vlogo svetnika. Status svetnika ima tudi Tomaž Miklavčič, ki je v Buenos Airesu slabo leto dni, tam pa sta še tajnica in šofer ter ekonom, oba argentin-(Nad. na 3. str.)
V Sloveniji se je mudil britanski zunanji minister Malcolm Rifkind. Srečal se je s kolegom Zoranom Thalerjem, premierom Janezom Drnovškom in predsednikom države Milanom Kučanom, pa tudi z delegacijo odbora DZ za mednarodne odnose. Ena od osrednjih tem pogovorov je bilo približevanje Slovenije EZ. Rifkind je zagotovil podporo Londona pri vključevaju Slovenije v evroatlantske integracije ter izrazil veliko občudovanje nad dosežki Slovenije na gospodarskem in socialnem področju, njeno „zdravo demokracijo" in visoko stopnjo varovanja človekovih pravic.
Srečanje s člani Slovenske škofovske konference (SŠK), ki ji predseduje ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar, je rezultat skupnih prizadevanj, da bi srečanja postala tradicionalna, in sicer ob 19. februarju, ko je Vatikan leta 1993 priznal samostojnost SŠK, je po sprejemu predstavnikov SŠK dejal predsednik države Milan Kučan. Po njegovih besedah je bilo srečanje priložnost za odkrit kritičen pogovor med predstavniki države in Cerkve, povezan z omenjeno obletnico, pa tudi z bližnjim prihodom papeža Janeza Pavla II. v Slovenijo.
Premier Janez Drnovšek se je sestal z generalnim državnim tožilcem Antonom Drobničem, ministrico Meto Župančič ter ministroma Lojzetom Jankom in Andrejem Šterom. Pogovor je bil namenjen izmenjavi mnenj in predlogov za povečanje učinkovitosti delovanja pravosodnega sistema.
Notranji minister Andrej Šter je 19. februarja dejal, da so proti kranjskemu županu Vitomirju Grosu vložili ovadbo zaradi
PAPEŽEV OBISK V SLOVENIJI
Dobro sodelovanje države in Cerkve
iCgrf? populista Mečiarja in zakon progla-fV 'fyJH’t'utiustavnega, na glasovanju pa so
i»®jŽilivladi-
Na tiskovni konferenci 12. februarja so o pripravah na papežev obisk govorili notranji minister Andrej Šter, tajnik državnega odbora Marko Pogorevc, pomožni škof in predsednik cerkvenega odbora za pripravo papeževega obiska v Slovenijo Alojz Uran, generalni tajnik cerkvenega odbora Borut Košir in vodja tiskovnega urada ljubljanske nadškofije Janez Gril.
Pohvalili so sodelovanje med državnim in cerkvenim odborom in poudarili, da je papežev prihod mešanica pastoralnega in državniškega obiska. K nam prihaja kot pastir vesoljne cerkve in-hkrati kot državni poglavar Svetega sedeža, ki je Sloveniji prvi priznal samostojnost.
Po besedah Andreja Šterja je vlada že potrdila okvirni finančni načrt, ki bo iz proračunskih rezerv zahteval slabo milijardo tolarjev. Glede na to, koliko denarja so za tak obisk porabile druge države, minister meni, da gre za skromen znesek. Na vprašanje časnikarjev, kolikšen del stroškov namerava plačati Cerkev, pa je Janez Gril odgovoril, da znesek za zdaj še ni znan in da bo Cerkev denar zbirala z mašnimi na-
birkami.
Program obiska je razdeljen na tri dni. Prvi dan, to je 17. maja, je ob papeževem prihodu predvidena slovesnost, na kateri mu bodo izkazane vojaške časti, predsednik države Milan Kučan mu bo izrekel dobrodošlico, organizirano pa je tudi krajše srečanje z diplomatskim zborom. Uradno srečanje med papežem in predsednikom bo potekalo v protokolarnem objektu Grad Brdo pri Kranju, kjer se bo papež srečal tudi z drugimi najvišjimi predstavniki slovenske oblasti.
Drugi dan, 18. maja, bo papež na svoj 76. rojstni dan in ob 1250-letnici navzočnosti krščanstva na Slovenskem maševal v Stožicah pri Ljubljani. Istega dne je predvideno srečanje s predsednikom vlade Janezom Drnovškom (kraj srečanja za zdaj še ni določen) ter srečanje z mladimi v Postojni.
Tretji in zadnji dan, 19. maja, bo papež preživel v Mariboru, kjer bo del slovesnosti namenjen tudi predvideni beatifikaciji škofa Antona Martina Slomška (razglasitev za blaženega je odvisna od tega, ali bo rim-
zlorabe uradnega položaja ali pravic uradne osebe ter preprečitve uradnega dejanja uradnim osebma. Župan mestne občine Kranj Vitomir Gros je namreč zjutraj skupaj z varnostniki, redarji in nekaterimi občinskimi uslužbenci kranjske upravne enote preprečil vstop v prostore, ker občini država že vrsto mesecev ni plačala najemnine. V torek je upravna enota Kranj že normalno poslovala.
V kočevskem muzeju so 16. februarja odprli razstavo: Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja. Peter Kozler je bil gospodarstvenik in poslanec kočevskega okraja. Leta 1863 je izdal zemljevid, kjer je prvič v dežele, kjer so živeli Slovenci, vrisal narodnostne meje, tako da so prvič Slovenci šele videli, kje živijo. Kot veleizdajalca (vrisal je namreč neobstoječo državo v Avstroogrski monarhiji) so ga postavili pred vojaško sodišče, a oprostili. Ne-' katere družinske spomine nanj so prispevali tudi sorodniki iz Argentine.
Državni zbor je izglasoval zelo nas-protovan predlog, da se uvede v osnovne šole veroslovje, etika ali religija, kot eden od neobveznih predmetov. Poudarili so, da to ne bo verouk, kot so levičarji strašili javnost, ampak neke vrste primerjalno ve-roslovlje in principi splošne etike ter zgodovina religij. Točno vsebino bodo šele izdali strokovnjaki. Ta volitev je dokaz, da nova dvojna koalicija, sicer manjšina, lahko v kakih važnih zadevah voli skupaj tudi s pomočjo desne opozicije.
ska kongregacija pravočasno sprejela odločitev). Posebno pozornost bo papež namenil predstavnikom kulturnega in znanstvenega življenja, s katerimi se bo sešel popoldne. Poslovilna slovesnost je predvidena na letališču v Mariboru. Pa še to: do Maribora ter nato do Rima bo papež letel z domačo letalsko družbo Adria Airways, kar je posebna redkost in čast.
Seveda se bo papež posebej sešel tudi s slovenskimi katoliškimi duhovniki, redovniki in redovnicami (v ljubljanski in mariborski stolnici) ter posebej s predstavniki pravoslavne skupnosti in predstavniki evangeličanske skupnosti, morda pa tudi s predstavniki beguncev. Vse ključne dogodke naj bi neposredno predvajala državna televizija, zagotovo pa vsaj papežev prihod, glavna nastopa v Ljubljani in Mariboru ter odhod.
Zaradi lažjega nadzora bo na prizorišča mogoče vstopiti le s posebnimi vstopnicami, ki bodo brezplačne. Te bodo delili po župnijah, verjetno pa tudi v nekaterih potovalnih agencijah, ki bodo organizirale prevoze na srečanja. Do vstopnic bodo brez težav lahko prišli tudi slovenski zamejci in izseljenci, prek ordinariatov pa tudi tujci iz sosednjih držav. Po napovedih naj bi samo iz Avstralije prišli dve letali slovenskih izseljencev.
Pa še to: po besedah notranjega ministra naj bi papež v Ljubljani prespal v stavbi ljubljanske nadškofije, vendar to še ni dokončno odločeno. Če namreč stavbe ne bo mogoče ustrezno zavarovati, bodo morali poiskati primernejše bivališče.
»Slovenec", 13. februarja 1996
ist6ssmimamw6mmseucss«9uss»
Informacij® Socialdemokratske stranke
Tone Mizerit
IZ ZIVUINJA V ARGENTINI
PRETEP IN LIZANJE RAN
Socialdemokratska stranka Slovenije je po vseh javnomnenjskih raziskavah še vedno krepko na drugem mestu, za Liberalno demokracijo Slovenije (LDS). Postopek evidentiranja kandidatov za državnozborske volitve se zaključuje. Za evidentirane kandidate so že iztekle različne oblike izobraževanja, seminarji in učne delavnice. Zdaj začne z delom tudi Socialdemokratska politična akademija, v kateri bodo o aktualnih in razvojnih vprašanjih Slovenije na različnih področjih družbenega življenja predavali priznani strokovnjaki.
V decembru 1995 se je na prvi javni seji slovenski javnosti predstavil Strokovni svet SDSS. To je nedvomno eden največjih strankinih projektov, ki mu je bilo namenjeno obdobje izredno intenzivnega dela zadnjih štirih mesecev lanskega leta.
V Strokovnem svetu deluje preko 400 strokovnjakov, tudi nekaj, ki še niso člani stranke. Največ energije je bilo na začetku usmerjeno v konstituiranje in kadrovsko popolnitev odborov oz. komisij ter pripravi ocen stanja na posameznih področjih.
Prve dni novega leta je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek na pogovore o nekaterih vprašanjh nacionalnega pomena povabil dve največji opozicijski stranki,
Pokojnine nekdanjih slovenskih komunističnih revolucionarjev, posebnih privilegirancev, so bile višje od najvišjih mogoče normalnih pokojnin.
Naj naštejemo samo ene, katerih imena so znana. Rekorder je bil Sergij Krajgher, dobil je 253.000 tolarjev (2.030 dolarjev) pokojnine na mesec, na drugem mestu je bila njegova sopotnica Lidija Šentjurc z
244.000 tolarjev, Vida Tomšič, katere pokojnina za mesec oktober lanskega leta je bila
240.000 tolarjev, sledijo Zoran Polič, Mitja Ribičič in toliko drugih, katerih imena so strogo varovana skrivnost. Med tem pa je bila istega meseca preteklega leta povprečna pokojnina v Sloveniji 51.243 tolarjev (410 dolarjev).
To je pravičnost socializma, za katerega so se tako močno bojevali prevarani partijci. Zato so bili ti privilegiji vendarle prevečkrat povod za proteste, zaradi katerih so trpeli drugi borci, zato 37. člen zakona o vojnih veteranih, ki je stopil v veljavo 1. januarja letos, določa, da pokojnine poslej ne bodo mogle več presegati zneska naj-
PISMO OD DOMA
Pisatelj najbolj branih slovenskih knjig Ivan Šivic nam pravi v pismu med drugim: Slovenija gre kljub nekoliko preveč rdeči barvi kar ustrezno naprej. Gospodarska rast je že tu, ljudje so kar zadovoljni, precej pričakujemo od novih volitev. Zadnjič je bil pri meni na obisku nekdanji švedski ministrski predsednik in ta mi je rekel, da je med bivšimi komunističnimi državami po njegovem izredno kritičnem mnenju Slovenija edina, ki se bo res lahko pridružila zahodnim demokracijam. Na Hrvaškem so vendarle preveč enobarvni, na Češkem so izločili nasprotnika, ki tudi mora obstajati, na Poljskem in v Rusiji se vračajo nazaj. Pri nas se pa „vaga", to pa je glavno potrdilo za dobro smer. Veliko stvari je še močno narobe, tudi velik je odliv kapitala v tujino, vendar se bo počasi verjetno izkristaliziralo. Vsekakor pa se v stare tirnice ne bo vrnilo nikoli več."
SDSS in Slovensko ljudsko stranko (SLS). Dr. Drnovšek je predlagal pogovor o zunanji politiki, nepravilnostih in malverzacijah pri lastninjenju ter proračunu in politiki javnih financ.
Proračun je bil sprejet v parlamentu, zato o njem ni imelo smisla govoriti.
Glede nepravilnosti in malverzacij v zvezi z lastninjenjem je Janša dejal, da odgovornost za takšno stanje nosi pretežno vlada. Na napake je SDSS opozarjala že dalj časa, vendar vlada skoraj tri leta ni bila pripravljena na pogovore o teh problemih.
Smiselen je le pogovor o zunanji politiki, so poudarili socialdemokrati v odgovoru predsedniku in predlagali srečanje na strankini ravni glede na to, da premier nima soglasja koalicijskih partnerjev za pogovore. Predsednik vlade na to pobudo ni več odgovoril.
Na sojenju v civilnopravni tožbi so prišle na dan čudne metode dela kriminalistične službe. Ena izmed prič v omenjenem sodnem postopu je namreč pod prisego dejala, da so delavci kriminalistilne službe od nje zahtevali-krivo pričevanje v škodo brigadirja Slovenske vojske Toneta Krkoviča. SDSS je ministra za notranje zadeve pozvala, da začne zmotranjo preiskavo zoper vpletene kriminaliste.
večje pokojnine za polno pokojninsko dobo po splošnih predpisih. Čeprav naj bi ta člen zakona kršil ustavno zajamčene pridobljene pravice, pa bo zanimivo videti, če se bo kdo upal pritožiti.
Vsekakor so pretirane pokojnine nekaterih komunističnih revolucionarjev žalitev in sramotenje vseh tistih, ki so bili žrtve vojne, komunistične revolucije in nasilja, ki še sedaj po krivičnem novem zakonu nimajo najmanjšega zadoščenja kaj šele priznanja in povračila.
Samo po sebi se postavlja vprašanje, kako je mogoče, da je novi zakon obšel žrtve medvojne in povojne komunistične revolucije. Kako to, da o njih zakonodajalec ne ve nič. Kje so stranke, še posebej tiste, ki so jih volili potomci teh žrtev tudi zato, da se krivice iz preteklosti popravijo.
Po „SIovencu" -dar.
SLOVENKA LETA 1996 DR. METKA KLEVIŠAR
Revija Jana je že osmo leto sprožila akcijo za izvolitev Slovenke leta. V eni izmed prejšnjih izvolitev je dobila naslov sestra Vida, znana po svojem udejstvovanju v vasi Razkrižje.
Letos je naslov pripadel drugi ženi, ki ima tudi dokazano krščansko podlago. Je to zdravnica dr. Metka Klevišar iz Onkološkega inštituta v Ljubljani, ki jo mnogi poznajo predvsem po požrtvovalnem delu za pomoči najbolj potrebnih. Pred časom je pri Karitas ustanovila skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, kasneje pa še samostojno društvo Hospic, ki pripravlja predavanja za svojce hudo bolnih in zdravstveno osobje. Priznanje ji ni moglo uiti, saj je pri lanski izbiri zasedla drugo mesto.
Pri Družini so 1.1994 izdali njeno knjigo Spremljanje umirajočih, v kratkem pa bodo izšli v knjižni obliki njeni prispevki v rubriki Družine Čisto vsakdanje stvari.
Iz Družine - G. B.
Neverjetno, kako lahko navadna županska kandidatura zaplete celotno delovanje vladne stranke in pokaže vse njene senčne strani v okrožju, ki je najbolj izpostavljeno javni in tudi mednarodni pozornosti. Pravzaprav ni tako „navadna". Prestolnica sama ima nad pet milijone prebivalcev in v m- " mejah se dejansko odloča gospodar^K , ali bolje finančna usoda države. Zato je oblast, ki jo ima buenosaireški župan, in vsote denarja o katerih odloča, dejansko večja kot marsikaterega guvernerja in seveda tudi celo predsednika marsikatere manjše države. Politično pa je županstvo, ki je sedaj po novi ustavi postalo volilno mesto, važno tako za osebno kariero kandidatov kot za moč in ugled strank.
KDO HOČE IN KDO NOČE
Peronizem je zmagovit po vsej državi in zlasti v provinci Buenos Aires; a istoimensko prestolniško mesto je že po tradiciji peronizmu tuje. V njem so zmagovali socialisti in radikali, celo v največjem razmahu peronizma, še za življenja starega generala njemu tukaj sreča ni bila mila. Ko pa se je pred nekaj leti ustanovila Velika fronta, je pa zavzela mesto opozicije in ta-korekoč postala „politični lastnik" prestolnice.
Zadnje senatorske volitve so pokazale, da radikalizem vstaja iz svoje pepelne krste, a da sedanja Solidarna fronta nadkrilju-je vse ostale saj je prejela skoraj polovico glasov. Glede županske kandidature pa je drugače. Radikal De la Rua je v mestu najmočnejša in najuglednejšega osebnost. Fronta pa je doživela še katastrofo ločitve Bordona in vzporedni škandal, s čimer je precej nazadovala. Nov uskok peronizma, bivši notranji minister Gustavo Beliz, se suče nekje na tretjem mestu. Vse ankete pa doselj postavljajo vladno stranko na daljno četrto mesto. V takem stanju je logično, da je v peronističnih vrstah nastal nov pojav, ko se vsi strankini mogotci kandidature otepajo, ne da bi se zanjo borili, kot je sicer navada pri ostalih mestih.
Pojav je zanimiv. Za kandidaturo se poteguje le druga vrsta strankinih vodij, a od teh nihče nima ne slovesa ne ugleda, da bi lahko za seboj pritegnil kaj večje število volilcev. V prvi vrsti pa na kandidaturo gledajo bolj kot na kazensko mesto, ker smatrajo, da bo določeni po volitvah postal grešni kozel, na katerega bodo skušali zvrniti vse grehe in krivdo poraza. Ko se je Beliz odločil, da zapusti stranko, je za njim postalo kar naravno, da bo sedanji kandidat župan Dominguez. Njegovo kandidaturo je predlagal sam predsednik Menem, ker je smatral, da bo še kar uspešno delo sedanjega župana vplivalo na ljudsko voljo.
Tu pa je nastopil činitelj, ki je vso zadevo postavil na glavo. Za boljše razumevanje je treba najprej omeniti, da je prestolniški peronizem to kar argentinski žargon imenuje „vreča mačkov". Ne vidi se kaj je notri in kako položaj stoji, jasno pa je, da se ti „mački" med seboj praskajo, grizejo in koljejo brez pravega smisla in brez pravega dlja. Dominguez, župan in znova kandidat, je nenadoma spoznal, da v stranki nima zaslombe. Številne skupine so šle za Beli-zom, ostale pa so bolj zapletene v notranji spor kot v volilno kampanjo in dejansko v stranki ni nikake volilne dejavnosti. Višek vsega pa je bil koncert, ki ga je pred množico v parku Palermu nudil španski pevec Placido Domingo. Ko je med nastopom omenil prisotnost mestnega župana, se je iz množice razleglo tako žvižganje, da je blamaža presegla vse meje. Takoj za tem je Dominguez napovedal, da se odpoveduje kandidaturi.
Nastala je prava zmešnjava. Osporava-no kandidaturo so ponujali na levo in desno. Znova smo prisostvovali ofenzivi na podpredsednika Ruckaufa, da bi sprejel kandidaturo. Ponujali so mu jo seveda njegovi nasprotniki, da bi ga zrinili s podpredsedniškega mesta in ga po porazu politično onemogočili. Ruckauf se je skril za „interes in spoštovanje institucij" in se odpovedal celo prvemu kandidatnemu mestu za ustavodajno skupščino, še najbolj resna je bila ponudba senatorju in bivšemu buenosaireškemu guvernerju Cafieru.
A ta ponudba je bila bolj usmerjena v notranjo strankarsko disciplino (Cafiero ima j velik ugled v stranki) kot pa na splošno volilstvo. A mož je stavil vladi nesprejemljive pogoje, zlasti, da bo njegov volilni govor „peronističen" (socialna pravica, boj proti korupciji, plače, sploh peronistična himna, ki je že več ne pojejo).
Končno, ko že nihče več ni vedel kaj predlagati in je blamaža dosegla višek, je posegel vmes Menem in Domingueza prepričal, da je znova sprejel kandidaturo. V vladi so si oddahnili, toda v stranki niso bili zadovoljni: Dominguez kot tehnik in brez politične strukture v stranki, ne uživa ugleda. Izgleda, da v peronizmu ni načina, da bi bil volk sita in koza cela. Dominguez pa je znova sprejel kandidaturo, ker mu je Menem obljubil, da bo imel celotno zaslombo stranke in vlade. To pa je laže obljubiti kot pa izpolniti. Sedaj sestavljajo listino kandidatov za ustavodajno mestno skupščino in skušajo pritegniti čim več osebnosti v upanju, da se jim sprevrže volilna sreča. Razne ankete pa še vedno postavljajo De la Rua na prvo mesto pred socialistom La Porta in daleč pred Belizom-Menemizem pa ostaja na žalostnem četrtem mestu.
V takem stanju ni pričakovati miru ne v peronistični stranki sami, niti v vladnih krogih. Potišani boji se nadaljujejo in zadajajo se nove rane, ki jih je treba potem celiti in prizadetemu vračati zdravje. To, ki je sicer sestaven del življenja družbenih skupin, pa je lahko usodno za vladno stranko sredi volilne kampanje. Najbolj pesimistični v peronizmu se že pripravljajo za „dan po porazu".
IN ŠE
Medtem, ko je bil naš list (in pisec) na počitnicah, se je dogodilo nekaj važnih stvari, ki bi jih vsaj na hitro zabeležili. Vredne bi bile daljšega opisa. Morda kasneje. Zaradi teže vsebine, omenimo vsaj tri:
— Ob koncu januarja je argentinska katoliška hierarhija sklenila, da se odpove državni denarni podpori. Ta podpora, ki je predpisana po ustavnih določilih, se je vedno nižala in je tudi glede ugleda precej škodovala katoliški Cerkvi, odločitev je dejansko revolucionarna in predstavlja novo socialno smer argentinske hierarhije.
— Nova afera se suče okoli Centralne banke. Ko so sklenili informatizacijo te ustanove, so podpisali pogodbo z ameriško IBM. Sedaj je razvidno, da je ta družba plačala več kot 30 milijonov dolarjev „na-, grad", da si je zagotovila pogodbo. Okoli Centralne banke krožijo še druge obtožbe-
— Zakonski osnutek vlade, ki ga mora , razpravljati kongres, predvideva hude kazni (celo ječo od enega do šest let) za podjetnika, ki bi zaposlil ilegalne priseljence. Ukrep skuša preprečiti nečloveško izkoriščanje brezdokumentiranih, pa tudi za-poslitev tistih, ki imajo dokumente. Argentinska vlada je priseljencem, največ iz sosednjih držav, nudila vse možnosti, da legalno urede svoje stanje. Sedaj je prišla ura trdega nastopa.
Revolucionarne pokojnine in krivičen zakon
M
Ze sed ti j dobre stike bo treba opredmetiti	pri	Družini
(Nad. s 1. str.)
ska Slovenca. Po mojem prihodu si bomo morali delo nekoliko reorganizirati, z namenom čim boljšega pokrivanja problematike in potreb. Priprave so zelo napete, vsak dan obiskujem intenzivni tečaj španščine, seznanjam se z delom in območjem, na katerega odhajam... Obiskal sem že večino ministrstev, drugih ustanov in pomembnih podjetij in se pogovoril o sodelovanju. Upam, da bomo v doglednem času na veleposlaništvu dobili tudi svetovalca za gospodarsko sodelovanje, to je za zdaj še premajhno, saj je menjave med državama zelo malo.
Katere bodo prednostne naloge v Vaš..- . delovanju v Argentini? Koliko poznate to državo oziroma Južno Ameriko?
Glede na to, da so stiki med državama zelo dobri, upam, da ne bom imel velikih težav, dela pa bo vsekakor dovolj. Zelo pomembni so seveda politični stiki, ki so izhodišče za gospodarsko, znanstveno, kulturno sodelovanje. Argentina je izredno pomembna južnoameriška država, ki je po izstopu iz kluba neuvrščenih povečala stike z Evropo, zelo dobre stike pa ima tudi z ZDA. Država je zelo bogata, v zadnjih letih Pa uvaja moderno tržno gospodarstvo, seveda ne brez težav. Tako imajo v Argentini zdaj minimalno inflacijo, pesti pa jo velika nezaposlenost in nesorazmerna poselitev (kar 40 odstotkov prebivalstva živi v glavnem mestu). Lahko rečem, da je Argentina evropsko usmerjena latinskoameriška država.
Argentino je doslej obiskalo že kar nekaj uglednih predstavnikov Slovenije. Tako je lani to državo obiskal slovenski ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek, pred tem zunanji minister Lojze Peterle, bivši kulturni minister Sergij Pelhan in drugi. Pričakujemo, da bo Argentina v Sloveniji °dprla svoje gospodarsko predstavništvo, š® letos pa naj bi našo državo obiskal ar-gentinski predsednik Carlos S. Menem.
Posebno poglavje predstavlja sodelovanje s slovenskimi rojaki, ki so dobro organizirani in jih je po nekaterih podatkih °krog 30.000. Tam slovijo kot delovni, kulturni, uspešni in lojalni državljani, ki so Veliko pripomogli k vzponu Argentine. Uspešni so tudi na gospodarskem pobočju, zato bodo lahko pomemben deja-Vn>k pri navezovanju gospodarskih vezi.
Koliko poznate izseljensko problematiko? Kakšna bo Vaša temeljna naloga Jta področju izseljenstva in kako jo boste izvedli?
Izseljenska problematika mi je razme-r°ma blizu, saj imam sorodnike v Argenti-
ni. Mislim, da poznam stališča vodstva politične emigracije. Zavedam se, da bom v Argentini predstavljal predvsem slovensko državo. Seveda pa bi želel, da bi v okviru svojih pristojnosti in možnosti kaj prispeval k ureditvi odprtih vprašanj, ki so po slovenski osamosvojitvi in prihodu parlamentarne demokracije še ostala med političnimi izseljenci in matično domovino. Iskreno želim, da bi se že zdaj zelo dobro komuniciranje med njimi in Slovenijo še povečalo in izpopolnilo, želim si, da bi slovenska država še povečala zanimanje za izseljence in da bi tudi oni priznali uspehe, ki jih je naša država dosegla v zadnjih desetletjih. Med matično Slovenijo in rojaki v Argentini je še veliko možnosti za sodelovanje. Pričakujem, da bo Slovenija svojim ljudem po svetu v okviru svojih možnosti pokazal svojo naklonjenost in podporo. S tem mislim predvsem na štipendije, šolanje mlajših pripadnikov iz izseljenske skupnosti v Sloveniji, sodelovanje na področju šolstva, znanosti, kulture in gospodarstva. Upam, da se bodo številne ustanove v Sloveniji kot na primer Slovenska izseljenska matica, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu in druge kmalu še bolj povezale med seboj in uskladile svoje delovanje ter da bo zaupanje in sodelovanje med izseljenci in tovrstnimi ustanovami tako, kot je treba.
Vemo tudi, da so prav slovenski izseljenci najbolj zaslužni za to, da je Argentina kot prva v Južni Ameriki priznala slovensko neodvisnost in državnost. To pomeni, da imajo velik vpliv v argentinski politiki, umetnosti, znanosti itd., zato bo sodelovanje z njimi velikega pomena tudi v tem pogledu.
Čutim tudi veliko potrebo po ustreznem komuniciranju z v Argentini rojenimi potomci slovenskih izseljencev. Ti so večinoma sprijaznjeni z argentinsko resničnostjo in ne računajo več na vrnitev v Slovenijo, kot so desetletja njihovi starši in stari starši. Mislim, da smo jim dolžni še bolj približati domovino staršev. Prav med njimi bi rad našel sogovornike za nove projekte za medsebojno sodelovanje.
Kot vemo, so Slovenci v Argentino prihajali v različnih obdobjih: konec prejšnjega stoletja, med svetovnima vojnama in po drugi svetovni vojni. Med njimi, posebno med predstavniki 2. in 3. „vala", še vedno zeva nekaj praznin. Premoščanje teh razlik, ki se resnici na ljubo vztrajno manjšajo, je naša dolžnost.
„Slovenec", 17. februarja 1996 Pogovarjal se je Zvone Žigon
Od 1. do 10. februarja sta razstavljali v Ljubljani naši umetnici iz Argentine Andreja in Metka Dolinar, in sicer kot prvi v novi galeriji Družine na Krekovem trgu. Pozdraven nagovor je imel odgovorni urednik Družine Franci Petrič, nato pa je umetnostni kritik Ivan Sedej povzel njuno slikarsko sporočilo in ga predočil občinstvu, ki se ga je veliko zbralo. Slikarki sta se slovenski javnosti doma doslej predstavili že trikrat.
Marjetka Dolinar, Družina
Od 7. do 26. marca bodo med nami ustvarjalci, igralci in organizatorji tovrstne gledališke umetnosti iz Maribora. Njihova prva predstavitev bo v nedeljo, 10. marca, na začetni prireditvi slovenskih osnovnošolskih tečajev.
„Gledališče je čarobno in vabljivo zaradi neskončno izraznih možnostih. Nastopajoče raznolike osebnosti, tako dobre kakor zle (hudobne) dajo možnost likovni domišljiji, koreografiji in glasbenem izrazu.
Uporabljamo skoraj vse elemente lutkovnega gledališča: lutke na palici, velike marionete, maske, animacijo predmetov. Nastopamo na celem velikem, srednjem ali malem odru. Npr. za predstavo MALA ČAROVNICA, ki bo v Buenos Airesu 10. marca bomo zasedli celotni oder velike dvorane v Slovenski hiši. Veliko truda vlagamo v sam jezik, saj je ta osnovni komunikacijski element gledališčnega sporočila, da bi bili čim bolj razumljivi in razumljeni."
(Tine Varl - režiser in vodja LG Maribor)
položaja kot pri Tajnikarju — da bo torej njegovo zamenjavo zahteval sam vladni predsednik. Sicer pa ga Janez Drnovšek o stališču Slovenskih krščanskih demokratov do interpelacije doslej sploh še ni spraševal. Peterle je prepričan, da mora SKD ohraniti mirne živce in doseči čim več, pri čemer naj bi bile kadrovske zamenjave nekaj mesecev pred volitvami postranskega pomena.
Na očitke, zakaj iz koalicije ne odide tudi SKD, je Peterle na koncu odgovoril: „Janša za našo stranko ni merodajen in ne bomo tekali za njegovimi gesli. Odprti smo za povolilno, a ne za predvolilno koalicijo. Sodeč po odzivih s terena, sodelovanje med strankami pomladi šepa, še zlasti ko gre za SDSS." Predsednikom občinskih odborov je svetoval, naj se tudi na občinski ravni držijo suvereno. Ker se stranke slovenske pomladi borijo za glasovanje istega volilnega telesa, bi bilo dobro, če bi ta volilni krog strnile okrog stranke relativne večine. To vlogo pa po Peterletovem mnenju lahko igra le SKD.
„Slovenec", 13. februarja U. M.
Andreja Dolinar, Procesija
V Družini z dne 11. februarja je o razstavi izšel daljši članek, iz katerega posne-namo nekaj misli kritika Ivana Sedeja: „Zato srečanje z likovnimi ustvarjalci iz Argentine, kjer živi najbolje organizirana in kulturno ozaveščena celostna slovenska skupnost, še toliko zanimivejša, saj nas silijo tudi k razmisleku o vrednotenju umetnosti v matični domovini. Umetnici sta . vsaka zase našli svet, ki jima je najbližji." (Sliki smo dobili po faksu)
„Že čez 20 let Krščanska kulturna zveza iz Celovca organzira z Lutkovnim gledališčem Maribor tečaje, seminarje in predstave za mlade in starejše.
Vedno smo veseli vsakega vzgojitelja, ki podpira mladino v tem, da z odgovornostjo in resnostjo posveti nekaj svojega časa umetniškemu ustvarjanju, ki mu širi obzorje, ki je živ protiutež pasivnim sprejemanjem ob televizijskem zaslonu. Gledališče krepi fantazijo otroka, plemeniti in bogati življenje mladega človeka. Večkrat smo nastopili na raznih mednarodnih srečanjih in festivalih, kjer smo dokazali, da se raven gledališkega ustvarjanja vedno višja in je kvalitetnejša. Žareče oči mladih gledalcev so plačilo za trud nastopajočih in vseh dru-gih, ki opravljajo svoje delo za kulisami."
(Nužej Tolmajer - KKZ - Celovec)
Še enkrat dobrodošli med nami: direktor in umetniški vodja Tine Varl, inž. arh. Breda Varl, inž. Miljenko Knczoci, Mirko Černič, Karla Fodič, Metka Jurc, Petra Ca-serman, Danilo Trstenjak, Davorin Kramberger in Maksimiljan Dajčman. Dobrodošli in mnogo uspehov!
Zedinjena Slovenija - Šolski odbor
Slovo grof. dr. Janeza Žgajnarja
Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit, je 12. februarja sprejel novega slovenskega veleposlanika v Argentini Janeza Žgajnarja. Pogovarjala sta se o razmerah med Slovenci v Argentini in o skrbi matične domovine za ohranitev slovenske identitete, so sporočili iz nadškofijskega ordinariata. .
V družbeni dvorani v Grosupljah so se grosupeljski župan Rudolf Rome in sorodniki Slovencev, živečih v Argentini, ter argentinski Slovenci, živeči v Sloveniji, poslovili od svojega rojaka prof. dr. Janeza Žgajnarja.
Med povabljenimi je bil tudi svetovno znani baritonist Marko Fink in predstavniki izseljenskega društva Slovenija v svetu.
„Dvojna koalicija je zmaga SKD"
Predsedniki občinskih odborov Sionskih krščanskih demokratov so na ses-nku razpravljali o aktualnih političnih dogodkih, pregledali so postavke letošnjega rzavnega proračuna, nekaj besed pa so ^ftienili tudi pripravam na volitve.
Sestanka se je udeležilo več ministrov *'D, strankin predsednik- Lojze Peterle in V' d. glavne tajnice Hilda Tovšak. j v Peterle je uvodoma predstavil nov po-Zaj SKD v vladni koaliciji po izstopu LDS. Meni, da je dvojna koalicija zmaga in da sta bila nad izstopom prese-**e®ena tako vladni predsednik Janez Drnovšek kot baza Združene liste. To dejanje izjasnilo politični položaj, saj pomeni P°stavitev trdnejših pravil koalicijskega ]a ovanja, hkrati pa je SKD s tem pridobi-6 od 18 ministrskih mest, kar približno ri’eza razmerju, ki ga ima stranka v par-
lamentu. Pomembno je tudi, da v vladi ni več stranke nekdanjega režima, kar naj bi pohvalilo več vodilnih mož iz zahodne Evrope in ZDA. „Izstop ZLDS se ni zgodil sam po sebi, kot želijo prikazati naši nasprotniki. Velike zasluge za to ima prav SKD," je še poudaril Peterle.
O interpelaciji zoper zunanjega ministra Zorana Thalerja in zamenjavi predsednika državnega zbora Jožefa Školča (oba LDS) Peterle meni: „Deset mesecev pred volitvami je skoraj vseeno, kdo deli besedo poslancem — ali Školč ali pa kdo drug. Zakaj bi šli po volji opozicije? Thalerja ne bi vnaprej podiral. Če je pripravljen narediti konkretne korake v zunanji politiki, naj poskusi. Boljše je, da se on še malo nauči, kot da bi učili popolno novega človeka."
Ne izključuje pa možnosti, da bo tudi v Thalerjevem primeru prišlo do podobnega
Lutkarji, dobrodošli!
Kaj je socialdemokratska	Za resnico o škofu Rožmanu
Stmnkn Sl 9V0Hl| 3 ■ SDSS	Pogovor z generalnim državnim tožilcem Antonom Drobničem
Njen predsednik je Janez Janša
Nekaj najvažnejših povzetkov iz Statuta in Programa stranke:
Zgodovina: Prva socialdemokratska stranka je bila ustanovljena v Sloveniji leta 1896. Njeni najvidnejši predstavniki so bili: pisatelj Ivan Cankar, Dragotin Lončar in Albin Prepeluh.
V času komunistične diktature, med stavko litostrojskih delavcev, leta 1987, se je organiziral iniciativni odbor za ustanovitev Socialdemokratska stranke. Ustanovni kongres stranke pa je bil zaradi pritiska režima sklican šele 16. februarja 1989. Prvi predsednik je postal inž. France Tomšič, katerega je nasledil dr. Jože Pučnik, ki je takoj za tem postal predsednik Demokratične opozicije Demos, ki je aprila 1990 zmagala na prvih svobodnih volitvah.
Korenine. Socialdemokratska stranka izhaja iz vrednot evropske socialdemokracije, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji, razsvetljenstvu in demokratično usmerjenem delavskem gibanju.
Baza — temelj stranke, so vsi sloji, ki živijo od lastnega poštenega dela, dobrega in poštenega gospodarjenja, pošteno pris-luženih pokojnin in šolajoča se mladina.
Temeljne vrednote. Svoboda, pravičnost, solidanost, domoljubnost (patriotizem).
Osrednji politični cilji. Pravna in socialna država.
Aktualni politični cilji. Enakomernejša porazdelitev tranzicijskih bremen na vse sloje, predvsem davčnih razbremenitev živega dela ter večja obremenitev dohodka od monopolov, finančnih špekulacij, privilegijev. Revizija divjih privatizacij, boj korupciji, odprava brezposelnosti. Ukinitev privilegijev. Dvig nizkih pokojnin. Poprava krivic. Dokončanje demokratičnih reform.
Forumi. Paralelno s stranko delujejo forumi, ki združujejo tako člane kot nečlane stranke. Forumi so: gospodarski, teološki, krščanski, nacionalni, kulturni, sindikalni.
Slovenijo danes zaznamujejo posebne značilnosti prehoda iz komunističnega režima diktature. Ta prehod ni niti končan, niti ni jasno, kakšne bodo značilnosti slovenske družbe v prihodnje.
Kot je bila pod komunizmom glavna skrb in prizadevanje zrušitev tiranije, tako je sedaj zaskrbljenost zaradi nevarnosti koncentracije moči, bogastva in informacij v rokah ozkega sloja ter obenem odrinjan-je večino prebivalstva na družbeno obrobje. Alternativa, ki jo ponuja socialdemokracija je razvoj vsestransko demokratične, modeme družbe, ki bo temeljila na načelih resnične svobode, pravičnosti in solidarnosti ter vključevala:
Pravno državo z dosedanjim spoštovanjem človekovih pravic in državljanskih svoboščin ter dosledno enakost pred zakoni.
Socialno državo, ki daje vsakomur enake izhodiščne možnosti in solidarno pomaga pomoči potrebnim.
Učinkovito tržno gospodarstvo.
Demokracijo na vseh področjih družbenega življenja, vključujoč soodločanje zaposlenih.
Zdravo in človeku prijazno okolje.
Ohranjanje slovenske države in njeno enakopravno povezavo v evropske integracijske procese.
Pravico do poštenega plačila za pošteno delo.
Socialdemokracija ni ideologija, temveč gibanje, ki stremi za demokratično in socialno pravično družbo. Zato ima tudi vsak posameznik pravico do svobodne odločitve
o pripadnosti verski skupnosti.
Socialdemokracija se zaveda, da je pripadnost krščanstvu — rimskokatoliški Cerkvi za velik del prebivalstva Slovenije v osebnem, družinskem in javnem življenju važna duhovna vrednota.
Socialdemokracija upošteva, da sta imela krščanstvo in rimskokatoliška Cerkev v zgodovini slovenskega naroda izjemno pomembno vlogo, ki je tudi danes za mnoge državljane pomembna in nepogrešljiva, saj deluje v prid splošne duhovne blaginje.
Delovanje socialdemokracije se na mnogih področjih srečuje in dopolnjuje z dejavnostjo Cerkve. Odnos med SDSS in Cerkvijo se neguje in usklaja (sooči) v dobro osebnih in družbenih potreb državljanov.
Socialdemokracija se bo zavzemala za ureditev odnosov med slovensko državo in rimskokatoliško Cerkvijo, ki ob spoštovanju ustavnega reda zagotavlja cerkveno avtonomijo.
Nujno potrebni ukrepi
Socialdemokracija bo do konca privatizacije delovala tako, da bi bila bremena prehoda iz planskega v tržni sistem (iz komunističnega v prosti) porazdeljena čim bolj enakomerno in, da bodo lastniki družbene lastnine" tisti, ki so jo ustvarili.
Socialdemokracija bo uveljavila natančno revizijo velikih divjih privatizacij, prevar na sodiščih in zagotovila poostreno finančno kontrolo.
Nujna je ureditev avtonomnosti in učinkovitosti sodišč, da bodo človekove pravice in svoboščine vedno dosegljive vsakomur, ki mu gredo. Vse te pravice so sedaj mnogokrat kršene, postopki na sodiščih počasni, odvisni od zvez in poznanstev, pravna pomoč je draga, zato je postopek mnogokrat neuresničljiv.
Socialdemokracija se prizadeva, da država zagotovi brezplačno pravno varstvo in pomoč brezposelnim.
Ugotoviti je treba neposredno odgovornost posameznikov za velikanski javni dolg v Sloveniji. Tako ne bo samo zadoščeno pravici, temveč se bo povečalo zaupanje v pravnost države in obenem preprečilo poizkuse podobnih prekrškov.
Parlamentarna komisija in pravosodni organi bodo z zaslišanjem vseh odgovornih uslužbencev nekdanje SDV (tajne policije) in drugih ugotovili o vseh tajnih dokumentih, kje so se zbirali in o kom, kje so bili shranjeni, koliko je bilo uničenih in kje so, kar ni bilo uničeno. S tem se prepreči organizacijam, ki so naslednice komunizma izsiljevanje in kriminalne metode.
Izkušnje nekdanjih komunističnih držav kažejo, da je omejitev nelegitimnega vpliva komunistične nomenklature v političnem, gospodarskem in javnem življenju eden temeljnih pogojev za uspešno demokracijo. Edini nekdaj komunistični državi, ki sta ta proces, ob podpori svetovne javnosti vsaj deloma uspešno izpeljali, sta Češka in Nemčija. Pri dokončanju demokratičnih reform v Sloveniji bo socialdemokracija uporabila njihove izkušnje.
Socialdemokracija si prizadeva čimprej odstraniti posledice tragičnega razkola med Slovenci, zaradi okupacije, komunistične revolucije in državljanske vojne v letih 1941-1945 in polstoletne tiranje.
Slovenska država mora ugotoviti celoten obseg medvojnih in povojnih zločinov. Ugotoviti mora, kdo je ukazal poboje in kdo jih je izvajal. Priznati mora legitimnost odpora proti okupatorju in legitimnost upora proti komunistični revoluciji. Priz-
Nedavno smo v Družini objavili novico o obnovitvi postopka zoper ljubljanskega škofa Gregorija Rožmana. V javnosti je to že zbudilo zanimanje in odmeve. Zato smo se za podrobnejše informacije obrnili na generalnega državnega tožilca Antona Drobniča. V pogovoru nam je pojasnil naslednje.
Gospod Drobnič, kaj pomeni, da bo postopek zoper pokojnega ljubljanskega škofa dr. Rožmana obnovljen?
Republika Slovenija z osamosvojitvijo in sprejemom nove ustave ni pretrgala pravne zveze s prejšnjim totalitarnim pravnim sistemom in prejšnjega režima ni obsodila, kot so to storile druge države, nastale na razvalinah komunizma. Tudi v naši novi državi so pravno veljavne vse sodbe, ki so jih izrekla sodišča bivše socialistične Jugoslavije, tudi tiste iz najbolj krvavega povojnega revolucionarnega obdobja. Zato so tisti, ki so delovali proti nelegitimnemu revolucionarnemu režimu, po zakonu še vedno obsojeni kriminalci, tisti, ki so pred vojno in med njo nasilno rušili legitimno demokratično ustavno ureditev, pa zaslužni revolucionarji. .
Krivične in pravno nevzdržne povojne razredno-politične sodbe je zato mogoče odpraviti samo na tak način kot vsako drugo pravnomočno sodbo našega sodišča, t.j. vsako posebej z izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih določa zakon o kazenskem postopku.
Za povojne obsodbe sta uporabni
predvsem obnova kazenskega postopka in
zahteva za varstvo zakonitosti. Z zahtevo »
za varstvo zakonitosti, o kateri odloča samo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, se •— kot pove ime — popravi samo napačna uporaba zakonov. Dejanskih ugotovitev, ki so podlaga sodbi, s tem pravnim sredstvom ni mogoče izpodbijati. Neresnične dejanske ugotovitve je mogoče izpodbijati z obnovo postopka, o kateri odloča pristojno sodišče prve stopnje.
Sodba, ki jo je ljubljanskemu škofu dr. Gregoriju Rožmanu dne 30.8.1946 izreklo vojaško sodišče v Ljubljani, je po mojem znanju in prepričanju zgled neresnične in nezakonite sodbe, nezakonite tudi po tedanjem revolucionarnem pravu. Nova dejstva in novi dokazi kažejo, da so neresnične ali samo napol resnične skoraj vse dejanske ugotovitve v tej sodbi. Zato je državno tožilstvo zahtevalo obnovo postopka.
Če bo sodišče kazenski postopek zoper škofa Rožmana obnovilo, bo torej mogoče ugotoviti resnična dejstva in odpraviti krivično sodbo.
Na kakšni osnovi ste se odločili za to dejanje?
Za obnovo kazenskega postopka zoper škofa Rožmana se je tožilstvo odločilo zaradi številnih zunanjih pobud, zlasti tudi zaradi javne pobude DRUŽINE in pobude nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, pa tudi zaradi lastnega spoznanja, da mora eno najpomembnejših in najbolj spotakljivih povojnih obsodb ponovno pregledali neodvisno sodišče demokratične države. Pri tem je tožilstvo upoštevalo tudi to, da je škof Rožman že mrtev in da tudi niso več živi bližnji sorodniki, ki bi po zakonu mo-
nati morda dobro ime vsem nedolžnim žrtvam, popraviti krivice in dostojno zaznamovati vsa grobišča. To bo ustvarilo temelje za spravo v narodu. Kot vrednostno mora država uveljaviti dogodke ob plebiscitu za samostojnost leta 1990 ter razglasitev in obrambo neodvisne slovenske države leta 1991. Ti dogodki naj bodo temelj narodne enotnosti v nadstrankarskih nacionalnih interesih.
Ivan Korošec.
gli sami zahtevati obnovo postopka.
Menda veliko dokumentov o postopku zoper pokojnega škofa manjka. Ali ste našli kje kakšne nove? Slišati je, da ni bilo moč priti do dokumentov v vatikanskih arhivih?
Zgodovinarji so našli številne nove listine in ugotovili pomembna nova dejstva. Glede na to, da je bil škof Rožman obsojen v odsotnosti in se pred sodiščem ni mogel braniti, se mi zdi posebno pomembna listina njegov lastnoročno zapisan zagovor v nemškem jeziku, katereg izvirnik so zgodovinarji našli in se sedaj nahaja v nadškofijskem arhivu v Ljubljani in katerega prevod objavljate v vašem Časopisu. Zahteva za obnovo postopka se sklicuje še na številne druge nove dokumente in nova dejstva, za katere sodišče leta 1946 ni vedelo ali pa ni hotelo vedeti, kot na primer ni hotelo vedeti za resnično vsebino škofovega pisma italijanskemu visokemu komisarju Emiliju Grazioliju ali za pismo in pričevanje Ivanke Tomšič, matere sekretarja CK KPS Toneta Tomšiča, itd.
Tistega dela ljubljanskega škofijskega arhiva, ki ga je med sojenjem škofijski ordinariat izročil škofovemu uradnemu zagovorniku dr. Alojziju Vrtačniku in ga je temu, preden ga je mogel uporabiti za škofovo obrambo, nezakonito vzela OZNA, zgodovinarji kot celote še niso našli. Za posamezne listine, ki so znane, pa je mogoče domnevati, da so iz tistega zaplenjenega arhiva.
Pred časom je nadškof dr. Alozij Šuštar v Vatikanu prosil za vpogled v dokumentacijo o škofu Rožmanu, vendar je vatikansko državno tajništvo njegovo prošnjo zavrnilo „kot preuranjeno". Zgodovinarji vseeno izražajo upanje, da jim bo ta dokumentacija kmalu dana na vpogled.
Vse to je zelo pomembno za širše in globlje iskanje zgodovinske resnice o škofu Rožmanu in njegovem času. Za obnovo kazenskega postopka pa to ni bistveno, ker je že sedaj na voljo nešteto novih dokazov in novih dejstev.
Katere so lahko praktične posledice po zaključku tega postopka?
Obnova kazenskega postopka lahko pripelje do spoznanja, da je obtožnica vojaškega tožilstva proti dr. Gregoriju Rožmanu neutemeljena, in ugotovitve, ki jih o dejanjih in ravnanju škofa Rožmana navaja sodba vojaškega sodišča, neresnične ali pa tako dvomljive, da ne morejo biti podlaga izrečeni sodbi. Če bo tako, bo obsodba razveljavljena in škof Rožman bo oproščen krivde in kazni. Pravno bi veljalo, da ni bil obsojen in ga je šteti za nedolžnega.
Kdo je sedaj odgovoren za izvedbo obnovljenega postopka in koliko časa bo vse skupaj trajalo?
Za odločitev o zahtevi za obnovo postopka je sedaj pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Najprej bo senat treh sodnikov odločil, ali so v obnovi navedeni dokazi in dejstva res novi in ali so takšni, da bi, če so resnični, sodišče obdolženca oprostili ali ga mileje kaznoval. V tem primeru bo obnovo dovolilo in določilo, v katero fazo je kazenski postopek vrnjen: ali v stanje sodne preiskave ali v stanje glavne obravnave-Koliko časa bo trajal obnovitveni postopek, ne vem. Verjetno več mesecev, vse skupaj pa lahko tudi več let.
V Slovenskem prostoru smo prič® izredno hudemu pristisku na cerkveno vodstvo. Nedavno smo brali borčevsko pismo papežu, kjer dobesedno „tožijo" nekatere v vodstvu papežu. Slovenska javnost je zaradi vprašanja revolucije med drugo svetovno vojno še vedno razdelj®' (Nad. na 5. str-)
LJUBLJANA — Z začetkom leta je bil dovoljen uvoz rabljenih osebnih avtomobilov, drugih vozil in plovil z manjšim obdavčenjem kot je za nove avtomobile. Zdaj Pa je vlada predlagala parlamentu, naj po hitrem postopku uzakoni enako obdavčenje teko za prve kot druge. Lani je bilo uvoženih 12.500 rabljenih motonih vozil.
LJUBLJANA — Z mesecem februarjem )e Adria Airaways spet začel z rednimi poleti v Tel Aviv. Vsak petek poleti letalo Airbus A320, v slovenski poletni sezoni pa bo polet prestavljen na sobote. Adria je v hzael letela že leta 1987, leta 1991 pa so Polete ustavili zaradi vojne v Sloveniji in v Arabskem zalivu. Poletov se udeležuje mnogo izraelskih in slovenskih turistov, za Izraelce pa je proga tudi začetek krožnih potovanj po Evropi.
LJUBLJANA — Arhiv Republike ' o-venije je od srede leta 1994 pa do kf-ica januarja letos prejel 25.500 vlog za izdajo Potrdila o statusu žrtev vojnega nasilja. Od teh vlog jih je 19.500 potrdil, kar je približno 72 odstotkov, rešuje jih pa še okoli šest hsoč. Arhiv ima računalniško obdelanih
130.000	žrtev vojnega nasilja na podlagi tartoteke, ki jo je vodil od 15. maja 1945 do 1^49, ko so popisali vse, ki so se z raznimi transporti vračali domov. Potrdila Arhiva US so potrebna za uveljavitev imenovanja žrtev vojnega nasilja med leti 1941-1945, kot §a določa novembra lani sprejet zakon.
NOVICI IZ SLOVENIJI ^ SLOVENCI V ARGENTINI
Lepo smo se imeli na koloniji
Za resnico o Škofu Rožmanu
s 4. str.)
***• Se bojite, da bi pri obnovi Rožmano-Vc8a procesa prišlo do političnih pritiskov državno tožilstvo?
Kazenski postopek proti škofu Rožma-!''? l6 bil tako po namenu kot po izvedbi in teidu izrazito političen proces, proces za kitično rabo. Vse to trdi in poudarja sama ^ba. Zato ni izključeno, da se ne bodo Mitične sile, ki so proces načrtovale in |*Vedle, posredno ali neposredno zopet “Stesile ali celo skušale izvajati politični jj bsk. Državno tožilstvo za politične pri-** ni občutljivo, zato se takšnih pritiskov I® bojim. Tudi sodišča so sedaj neodvisna me ne skrbi, da bi podlegla političnim jj hskom. Ni vse tako katastrofalno, kot se °P°gosto govori in piše. Potrebno nam je Panje v sodstvo. Tudi v Rožmanovi za-^ nas bo lahko privedlo bliže k resnici
"Pravici.
„Družina" 8, 25. februarja 1996 Spraševal je FRANCI PETRIČ
Vključuje taboriščnike koncentracijskih taborišč, zapornike, izgnance, delovne deportirance, begunce in prisilne mobilizirance (ne pa žrtev komunističnega nasilja).
LJUBLJANA — Podjetje Microsoft je predstavilo preveden programski sveženj Pisarna '95 (Office '95). Uporabljajo g lahko s sistemom Windows '95 in Windows NT. V njej so 32-bitne različice programov Microsoft Excel, Word, Power Point in Sche-dule+ (zadnja dva nista prevedena v slovenščino), ki uporabljajo povečano hitrost in zmogljivost operacijskega sistema Okna '95. Slovenski urejevalnik besedil Word 7.0 omogoča hitrejše in preprostejše delo z urejanjem besedil in ponuja orodja za lepo oblikovanje dokumentov na papirju, na elektronski pošti ali na Internetu. Slovenski črkovalnik deli besede ter sproti samodejno popravlja pravopisne in tipkarske napake. S tem je slovenščina uvrščena spet v skupino jezikov, v katere Microsoft prevaja svoje programe in je tudi najmanjši med njimi.
LJUBLJANA — Slovenski oktet je že preteklost. Kot so že pred meseci napovedali, je imel razne zaključne koncerte, med njimi v Gorici in Ilirski Bistrici. Zadnjič pa je nastopil v Cankarjevem domu v polni Gallusovi dvorani in s tem končal s petinštiridesetletnim prepevanjem. Nastopal je po vsem svetu; našteli so 45 držav, tri tisoč koncertov in repertoar, ki je obsegal 900 skladb.
LJUBLJANA — Na križišču Tržaške in Langusove ceste gradijo novo stavbo ministrstva za promet in zveze. Posebnost pri zidavi je ta, da je srečati na barjanskih tleh prvo podtalnico že pri dveh metrih. Kljub temu so uporabili posebno tesnilno tehnologijo, ki bo omogočala, da bosta pod stavbo kar dve etaži garaž: spodnja bo šest metrov pod gladino podtalnice.
LJUBLJANA — Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo načrte, po katerih bi v prihodnjih petih letih zgradili namakalne sisteme za 10.000 hektarov površin po vsej Sloveniji. Ker država sama nima denarja, bo najela pri mednarodni banki za obnovo in razvoj milijon dolarjev posojila. Po treh letih je treba začeti dolg vračati v petnajstih letih.
VELENJE — Lani je kulturno društvo Nace Vipotnik priredil Pikin festival (po Piki Nogavički). Ker se takrat avtorica Lindgren ni mogla udeležiti festivala, se je sredi januarja letos podala na Švedsko velenjska delegacija in v prostorih Društva švedskih pisateljev pripravila slovesnost. Slovenski veleposlanik v Stockholmu Igo Vajgl ji je izročil Slovenski prstan, priznanje Republike Slovenije, s katerim jo je lani odlikoval predsednik RS Milan Kučan.
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ „RAVN. MARKO BAJUK"
sporoča,
da bodo v soboto, 2. marca, ob 9. uri sprejemni izpiti za 1. letnik.
Vsebina izpita: narek, branje, recitacija, pogovor v slovenščini.
V soboto, 9. marca:	ob 14. uri seja profesorjev
ob 15. uri popravni izpiti ob 17. uri vpisovanje ob 18. uri začetna sv. maša
Pogoj za vpis v 1. letnik: predložitev spričevala o končani slovenski osno-^ Soli in potrdilo o vpisu v argentinsko srednjo šolo.
Pogoj za vpis v ostale letnike: predložitev spričevala prejšnjega letnika in Počitniška naloga: 15 dni počitniškega dnevnika (vsaj 2 lista ali 4 strani). Dijaki ,1 ® III, letnika pa morajo predložiti tudi potrdilo o vpisu v argentinsko sre-. Bjo golo. Opozarjamo starše in dijake, da se dijak, ki na dan vpisovanja ne bo polnil vseh navedenih pogojev za vpis, ne bo mogel vpisati v tečaj.
L Vpisnina: $ 10.- drugi otrok plača $ 5,- tretji pa je vpisnine oproščen.
26. decembra se je odpeljala kolonija v Počitniški dom dr. Hanželiča v Cordobo pod vodstvom gospe Marije Slabe. Kot duhovni vodja nas je spremljal prof. France Bergant, ki je skrbel za našo duševno rast in se tudi prav rad pridružil nam, ko smo odhajali na izlete. Spremljevalci smo bili Karla Jakoš, Helena Zarnik in Marjan, Kristijan in Tone Vivod.
Najprej smo obiskali grob dr. Hanželiča in tam molili za ustanovitelja Počitniškega doma.
Imeli smo zelo lepe dneve in tako lahko naredili veliko izletov.
Prvi naš izlet je bil v La Cumbre k spomeniku Kristusa in se mimogrede ustavili na Estancia "El Rosario", kjer so nam pokazali, kako delajo alfajorje.
Veliko smo hodili po hribih: šli smo na Cabeza del Soldado, Mastil, v Alazanes in najbolj korajžni smo prišli na Uritorco.
V San Estebanu smo hodili na ribolov, vendar smo imeli bolj malo sreče. Ko pa smo šli na celodnevni izlet v Villa Giardino nam je bila sreča naklonjena in ulovili smo nekaj ribic.
Ker so bili dnevi zelo vroči, smo se tudi kopali v bazenu Casa Blanca v Capilla del Monte, kjer so bili otroci zelo zadovoljni.
Obiskovali smo tudi mesto, kjer smo se malo poigrali z elektronskimi igrami in seveda tudi sladoleda ni manjkalo.
Šli smo tudi v Los Cocos, kjer nas je sedežnica pripeljala do vrha. Podali smo se h Križu, tudi tam je nekaj otroških iger, kjer
so se otroci igrali, pojedli malico in se nato vrnili domov.
Tudi Zapato in Dique El Cajon smo obiskali.
Doma smo imeli tudi veliko dela: najprej smo pripravili božični drevešček in različne okraske, da smo lepo okrasili jedilnico. Tudi smo delali avione, zmaje, domine, deklice pa ročna dela.
Gospa Marija je pripravila prizorček za novo leto in za svete Tri kralje.
Najbolj pa smo bili navdušeni s športom. Imeli smo tri skupine: „banane" pod vodstvom Toneta, „pomaranče" pod vodstvom Kristijana in „jagode" pod vodstvom Helene in Karle. Marjan pa je imel najtežje delo: biti sodnik.
Tekmovali smo v igrah čez drn in strn, „cinchada" (vlečenje), nogomet, štafeta in beisbol.
Končni rezultat je bil naslednji: prve so bile „pomaranče", druge „jagode" in tretje „banane".
V načrtih je bilo tudi taborjenje: pripravili smo šotore, vendar nas je sredi noči prebudil dež, pogasili smo taborni ogenj in hiteli v postelje.
Zbrali smo se tudi pri kresu, kjer so otroci pripravili različne prizore in tudi peli znane pesmi.
Tako so minili dnevi letošnjega taborjenja in prav hitro smo se vrnili nazaj v Buenos Aires, kjer so nas že čakali naši domači.
K. J.
(M3KJ E>@2&
Mladinsko taborjenje
Utrujeni od obilnega dela lanskega leta, smo si mladi iz Mendoze in Buenos Airesa privoščili zaslužene počitnice.
Začeli smo leto z desetdnevnim taborjenjem v prelepem kraju Tunuyan v Men-dozi. Za to priliko nas je obiskalo 27 srednješolcev (ki so nam postali prijatelji) iz Buenos Airesa in se združili s tudi velikim številom (25) Mendoščanov.
Tako številnega taborjenja (52 oseb) še nismo imeli.
Izbrali smo si kraj na samem, v skoro deviški naravi, kjer nam mir in tišina okolja pomagata k medsebojni povezavi.
Način taborjenja je bil spočet tako, da se sami znajdemo v naravi in si znamo pomagati. Zato smo že prvi dan pohiteli in poskrbeli za vse. K sreči je najbolj dragoceni element že bil tam: čisti in hladen studenec. Tudi kopali smo se v mineralni vodi. Kakšna sreča!
Razdelili smo se v skupine za kuhanje in tekmovanje v športu. Na vrsti je bil tudi večkrat kulturni program in izleti po okolici. Zvezdnati večeri so bili še lepši s petjem čričkov in, seveda, z lepim petjem naših mladih s kitaro.
Spremljal nas je Franci Cukjati. Pri božji službi je vsakdo po želji lahko sodeloval vsak dan. Spremljal nas je tudi Bogdan Magister. Posebna zahvala Mihu Bajdi, ki je bil z nami vse dni in nam veliko pomagal.
Navezali smo globoke prijateljske stike med nami. Tega smo se takrat zavedli, ko smo se poslavljali na avtobusni postaji in imeli skoro vsi solzne oči. Kar preveč hitro je minilo.
Nam vsem pa ostanejo novi prijatelji in spomin na lepo preživete dni.
Mladina iz Buenos Airesa, hvala za vaš obisk in upamo, da kmalu nasivedenje!
Tončka Šmon
Zaključna šolska prireditev
18. decembra 1995 smo se ponovno zbrali Slovenci živeči v Villa Mercedesu na zaključni prireditvi šole Mirko Kunčič.
Letos smo se poslovili od osmošolca Pavla M. Zupanca, ki bo odslej novi dopisni dijak Srednješolskega tečaja ravn. Marko Bajuk.
Ob toplem večeru nas je scena pomaknila v zasnežno zimsko pokrajino, kjer je resen fantek prodajal prve telohe. Ker zadnjih šopkov ni mogel prodati, jih je podaril mimoidočim, da bi se lahko hitro vrnil domov, ker je bil sveti večer. Spomnil se je
babičinega pripovedovanja, da se dobremu otroku odpre nebo in lahko vidi angele in sv. Družino. Ko si deček to zaželi, se mu uresničijo sanje. Angel mu izroči bleščečo zvezdico in mu naroči, naj jo deli z drugimi, da mu ne ugasne.
Fantek hitro odide k babici in hromi deklici ter ju razveseli s čudežno zvezdico, ki je ljubezen.
Nastopajoči so bili: Veronika, Boštjan in Andrejka Pengov ter Andrejka, Pavel in Matjaž Zupanc.
(Nad. na 6. str.)
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
PSIHOLOGIJA Lic Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel/. 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228,3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes 6seo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18;Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel.: 762-2840.
LEGAJO N° 3545-82
Tel. 441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" - Capital - Tel.: 476-4435; tel. in faks 476-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Moron - Tel.: 489-3319.
FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga.
GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 -1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 1830 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cord oba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.-
Aljažev planinski večer
sobota, 2. marca, ob 21. uri v Našem domu. San Justo
Izvajajo: žup. iz Mojstrane France Urbanija, pesnik Tone Kuntner in dr. Tone Strojin
Asado in družabi večer s člani planinskega društva Celje
Vabita: Zedinjena Slovenija in Naš dom, San Justo Prijave pri članih odbora in na tel. 484-6905
Obveščamo vse rojake, da bo veleposlanik Republike Slovenije v Argentini prof. dr. Janez Žgajnar s soprogo Tatjano prišel v Buenos Aires na Ezeizo v ponedeljek, 4. marca iz Barcelone s poletom Iberie 6841 ob 7.15.
Matjaž Puc, odpravnik poslov veleposlaništva RS
TOMBOLA NA PRISTAVI
3. marca ob 16. uri
Glavni dobitki: barvni TV in video - avtomatični pralni stroj zmrzovalna skrinja (freezer) in še več lepih in praktičnih dobitkov kot občajno.
Lepo vabljeni!
Republica de Eslovenia 1851 - Castelar
VABILO VSEM ROJAKOM
Vljudno vas vabimo na informativni sestanek Socialdemokratske stranke SDSS (predsednik JANEZ JANŠA),
ki bo v soboto, 9. marca t. L, ob 20. uri v Slovenski hiši na Ramon L. Falconu 4158.
Iniciativno-organizacij ska sku pina
ZAČETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH SOL
10. marca v Slovenski hiši
ob 16. uri sveta maša ob 17. uri v dvorani:
musical MALA ČAROVNICA
Zgodba male, dobre čarovnice, kateri pomaga vran Ahil, da rešita otroke izpod krempljev hudih čarovnic s pomočjo živali, ki so prišle na živalski karneval.
Izvaja Lutkovno gledališče Maribor
Vabi, tudi odrasle šolski odsek Zedinjene Slovenije
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE
PO SLOVENSKO
Pouk vsako soboto od 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hiši. Začetek 16. marca.
POPRAVEK IN REŠITEV KRIŽANKE
Dober poznavalec turških navad in posebno turških preprog M. V. nam je povedal, da pravoverni mohamedanec pri tkanju preproge namenoma zmeša vzorec na skoraj nevidnem mestu. S tem hoče reči: samo Alah je popoln. V besedilu naše križanke pa je brez namena vdrla napaka: 117. vodoravno mora biti: zelo cenjena gospa. Tako je 97. navpično: očala in ne očale, kot bi kdo rekel, pa bi bilo zelo narobe! M. A.
Vodoravno: 1. Poti. 5. Moje. 9. Troja. 14. Vid. 17. Osem. 18. Zapad. 19. Pečem. 20. Tiho. 21. Lesa. 22. Atila. 23. Edine. 24. Elan. 25. Oba. 26. Ovito. 27. Onim. 28. Rumeni. 30. Maribor. 32.
SLOGA NUDI TUDI V LETU 1996
veliko nagradno žrebanje: DVE LETALSKI VOZOVNICI BUE-LJU-BUE
Kdo ima pravico do žrebanja? Konec vsakega meseca bomo v skrinjico vrgli listke z imeni vseh članov:
1. ki imajo Karto Sloga in naložbo vsaj $ 200,- v navadni hranilni vlogi;
2. dodali bomo listke z imeni tistih članov, ki imajo tudi Kartico Sloga-Multired. Tako bodo člani s kartico Sloga-Multired imeli dvakrat večjo možnost, da se jim pri žrebanju sreča nasmehne. Seveda tudi ni vseeno, koliko vaših listkov bo v skrinjici. Preje ko boste imeli izpolnjene pogoje, več jih bo in večja bo možnost, da se sreča nasmehne vam!
SLOGA da več! V SLOGI je moč!
	
ESLOVENIA
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administration: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N° 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke na ime „Eslovenia Libre'
J
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 307-1044 (1101) Buenos Aires
		
Ky v, iailiššiššivii	D W M rss-jr Jl-j k-D V/M	
SOBOTA, 2. marca:
Aljažev planinski večer ob 21 v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 3. marca:
TOMBOLA na Pristavi.
SOBOTA, 9. marca:
Informativni sestanek SDSS ob 20 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 10. marca:
Začetek slovenskih osnovnih šol ob 16-uri: Lutke, Mala čarovnica.
MERCEDES
SAN LUIS
(Nad. s 5. str.)
Čeprav teden pozneje, nas je kot vsako
Votel. 34. Lipe. 35. Tara. 36.
Eter. 37. Zakonito. 41. Vešala. 44. Ocet. 45. Lazar. 46. RRR. 47. Omaka. 48. Es. 49. Raki. 50. Nocoj. 52. Joka. 53. Spet. 54. Vino. 55. Risane. 56. Ana. 57. Ahil. 58. Zelen. 59. Uči. 60. Kaliber. 62. Jesen. 63. Iskreno. 67. Vem. 68. Borec. 69. Boki. 70. Rem. 71. Melasa. 74. Okel. 75. Rana. 76. Pike. 77. Omeni. 78. Glas. 80. Bi. 81. Bokal. 82. Lit. 83. Nunam. 85. Figa. 87. Pikajo. 88. Krivičen. 90. Nato. 91. Meso. 92. Rjav. 93. Paris. 94. Urejeno. 98. Grenak. 101. Rima. 102. Poker. 104. Noč. 105. Leze. 106. Agata. 108. Kovač. 109. Peča. 110. Adam. 111. Tomaž. 112. Odete. 113. Ogel. 114. Sin. 115. Irene. 116. Lani. 117. Dama.
Navpično: 1. Polom. 2. Oseba. 3. Tesar. 4. Ima. 5. Matira. 6. Opit. 7. Jalovec. 8. Ed. 9. Trener. .10. Redil. 11. Očim. 12. Jen. 13. Amerika. 14. Vile. 15. Ihan. 16. Doni. 18. Zavora. 20. Temen. 26. Obal. 27. Otet. 29. Uporniški. 31. Itak. 33. Otep. 34. Lazi. 37. Zakon. 38. Irca. 39. Tron. 40. Orje. 41. Vojak. 42. Emona. 43. Šakal. 44. Osel. 45. Lanen. 48. Epr. 49. Rilec. 51. Osir. 53. Shema. 54. Vesel. 55. Ruska. 57. Abesinija. 58. Zares. 61. Ivan. 62. Jokam. 63. Ioni. 64. Erika. 65. Nekaj. 66. Omelo. 68. Bolan. 69. Baba. 71. Molk. 72. Emir. 73. Leti. 76. Pokaj. 78. Gnev. 79. Biti. 81. Biser. 84. Učakati. 85. Fara. 86. Gospoda. 87. Pereč. 89. Vrnem. 90. Namaže. 91. Mukati. 93. Pitan. 95. Enega. 96. Nočem. 97. Očala. 98. Glas. Redi. 100. Ezav. 101. Rame. 103. Oven. 107. Gor. 108. Kol. 109. Pod.
leto tudi sv. Miklavž obiskal, nas v lep'*1 verzih nagovoril, pa vse bogato obdaril-Naj bo ta skromna prireditev dokaz, d® kjer je le peščica Slovencev, ki cenijo in lju' bijo stare navade naših prednikov, lahk° ustvarijo Slovenijo v svetu, kot pravi pesem „Kjer dom je moj, kjer sin je tvoj, tam 51 Slovenija".	Joži ZupaI,c
ZE
so na voljo velikonočne razglednih' verski in narodni motivi na barvni fotografijah, velikonočno sporočilo i*1 prostor za kratka voščila.
Razveselimo svojce, znance in osah1' ljene!
Naklada je omejena, zato pohitimo!
Društvo Slovenska vas OBČNI ZBOR
v nedeljo, 24. marca 1996 ob 16.
NAŠ DOM SAN JUSTO OBČNI ZBOR
V nedeljo, 24. marca 1996, ob 10-