m, lecno £2 NOVOTEHNA DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * Ul V- QC V-- Ul >o Slovenija mora delovati normalno Obisk slovenskega zunanjega zunanjega ministra dr. Rupla v Novem mestu NOVO MES TO — Prejšnji petek je bil v Novem mestu slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, l uko na novinarski konferenei kot na nerazumljivo slabo obiskani javni tribuni, ki sojo v gimnaziji pripravili novomeški liberalni demokrati, je seveda beseda tekla predvsem o mednarodnem položaju Slovenije ter o skorajšnjem priznanju držav Evropske skupnosti, za kar ima dr. Rupel nedvomno velike zasluge. Stvari so se ravno tiste dni odvijale z veliko naglico. Sredi Ruplovega preda- DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST * to DOLENJSKI DOLENJSKI DOLENJSKI m DEMOKRATSKA STRANKA V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Prejšnji četrtek, 19. decembra, so v Novem mestu ustanovili Demokratsko stranko novomeške občine. Trije delegati so se v soboto udeležili kongresa Demokratske stranke v Ljubljani, na katerem je bil za predsednika te nove slovenske sredinske stranke izvoljen Igor Bavčar. vanja je prišla vest. daje odstopil Ante Markovič. To je minister komentiral kot zelo ugodno vest za Slovenijo, saj se poslej prav Amerika in njen krog res ne moreta več sklicevati na to, da federalna oblast še deluje in da ima Jugoslavija še zveznega predsednika. »Po božiču bo prišlo v mednarodni diplomatski aktivnost nasploh do zatišja, potem pa bo hitro tukaj čas, ko bo Slovenija morala začeti delovali kot normalna država,« je med drugim dejal dr. Rupel. »Po 15. januarju nas čaka zelo naporen čas, saj nas med drugim čaka tudi sklenitev novih pogodb z. Evropsko skupnostjo ter prizadevanja za to, da bo Slovenija poslala pridružena članica skupnosti tako, kot so Madžarska. Poljska ter Češka in Slovaška federacija.« Po Ruplovem mnenju se stvari po mednarodnem priznanju za slovensko gospodarstvo ne bodo bistveno spremenile in bo Slovenija deležna ugodnosti, ki jih je imela Jugoslavija. Seveda čaka Slovenijo tudi urejanje odnosov z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kar je sedaj skorajda nemogoče, saj Slovenci v Beograd sploh ne morejo priti in se s Srbi pogovarjajo le v Haagu. Dr. Rupel je povedal, da Slovenija navezuje stike tudi z Izraelom, zunanji minister že ima vabilo za obisk na Kitajskem, na tej poti pa bo skušal vzpostaviti odnose še s Korejo, Hongkongom, Tajsko in še katero azijsko državo. Sicer pa si Slovenija ne bo mogla privoščiti toliko ambasad, kot jih je imela po svetu J ugoslavija, ampak bo v prvi vrsti odprla svoja poslaništva v evropskih državah oziroma tam, kjer pričakuje največ ekonomskih zvez. A. BARTEU 1 I 4* /////////////////////////////////////zV//////////////////^ Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Peneči in boleči novoletni start na 4. strani: • Zarja ugaša pred rojstvom? na 5. strani: • Begunci rešili hotel pred zlomom na 7. strani: • Marca prvi naborniki v Cerkljah na 11. strani: • »Tam stoji pa hlevček, lepi hlevček Betlehem« na 12. strani: • Božič pomeni skrivnost | S/ I Na cilju smo, a.. 1991! Pravcato nasprotje so-mernosti te Številke je vsebina leta, ki ga označuje: domala potres-razdejanje je v marsičem nanovo začrtalo politični zemljevid sveta In kaj je za mali, a pokončni slovenski narod lahko bolj zgodovinskega, ko da se je zaradi hotenja po dokončni osamosvojitvi znašel prav v središču svetovnega merjenja moči. Za narodov položaj, kakršen gre slovenskemu po posvetnih in, če hočete, božjih postavah, je v iztekajočem se letu spet tekla tudi dolenjska kri. Očitno ne zaman, saj smo, resda v senci velike morije na Hrvaškem, pred popolnim priznanjem slovenske samobitnosti Za dosego tega cilja smo še nekako prenašali nenehno drsenje v revščino, ki je na moč zgovorna ne nazadnje po tem, da se ljudje v boju za preživetje hočeš nočeš odpovejo celo izdatku za časopise. Sploh ni res, da so slednji tako neznansko dragi, a ko še za hrano ni denarja, tedaj... nam ni vseeno delati Dolenjski list, vedoč, da je dostopen čedalje manjšemu krogu bralstva. Za časopis ni večjega dobička, kot sta razširjenost in bralnost, in če bi nas k tlom vlekla pogrošnost, potem naj nas kar pobere. Nikakor pa se ne moremo sprijazniti da se nam ljudje odpovedujejo težkega srca, ker za Dolenjski list dobesedno nimajo več denarja. Te vrste revščina očitno kaže, da nekdo nekje nečesa ne dela prav, in za to še tolikanj tehtni izgovori ne bodo več opravičljivi Pri kazanju krivcev Dolenjski list ne bo umanjkal, splošni revščini bo kljuboval edinole tako, da jo bo na še več straneh vsebinsko razgaljal podolgem in počez. Tedaj se bo pisalo 1992. leto: naj bo srečno, bogatejše z Dolenjskim listom, dragi bralci! DRAGO RUSTJA Kaposi AVTOHIŠA KAPOSI LJUBLJANA CELOVŠKA 206, TEL061/192-007, FAX061/192-020 (POSLOVNA STAVBA KOMPAS HERTZ) PRIPRAVLJATA MJIO BOŽIČNO MDVOOnrMO) KAZBBODAJJG AVTOMOBILOV IFOMB l 27. in 28. DECEMBER 1991 OD 8.-20. 300 avtomobilov FORD; • FIESTA • ESCORT • ORION • SIERRA • SCORFIO • TRANSIT • SUPER CENE IN PRESENEČENJA 2&decembra ob 20.uri bo med kupci izžrebana nagrada? STEREO RADIO KASETOFON 2 ZVOČNIKA, ANTENA ! ! Valbljeml PRED MEDNARODNIM PRIZNANJEM SLOVENIJE - Po besedah slovenskega zunanjega ministra dr. Rupla bo slovenska zunanja politika poslej drugačna, kot je bila. »Doslej smo morali naša stališča in poglede pojasnjevati in sogovornike prepričevati o tem, da imamo pravico biti samostojni, sedaj pa bo treba sesti za mizo in povedati, kaj ponujamo in kaj pričakujemo,«je med drugim dejal Rupel na javni tribuni v Novem mestu. (Foto: A. B.) L Glavna so gospodarska vprašanja S. Lokar in B. Pahor med prenovitelji v Novem mestu — Razprava o splavu lansi-rana, ker ni odgovorov nanje — Obsodba naraščajoče politične nestrpnosti lo napak, da se izmuzne skozi splav,« je dejal in dodal, da bo opozicija vztrajala, da vlada pripravi gospodarski program (Nadaljevanje na 2 strani) NOVO MESTO — »Razmere kažejo, daje nujno čimprej dobiti akt, po katerem bomo urejali probleme, predno se ti začno reševati na ulici. Ustava je Sloveniji potrebna za stabilizacijo političnega prostora in za modernejše instrumente za vodenje države,« je na srečanju novomeških prenoviteljev prejšnji teden dejal poslanec v republiškem parlamentu Borut Pahor in zdaj že novi podpredsednik SDP. Ponovne zaostritve v Opremi Ovadba suma kaznivega dejanja zoper g. Zajca KOČEVJE Samo pet dni po končani gladovni stavki v kočevski Opremi je vodstvo por1;-tja izdalo Francu Mihiču in Vesni Brelih pisno prepoved vstopa v podjetje. Zato je pravna zastopnica sindikata Neodvisnost KNSS Irena Virant že takoj naslednji dan, 18. decembra, vložila na temeljno javno tožilstvo v Ljubljani (enota Kočevje) in oddelek za inšpekcijske službe občine Kočevje ovadbo suma kaznivega dejanja zoper predsednika podjetja Opreme Božidarja Zajca in predlog za ureditveni odločbi obeh navedenih organov. V ovadbi se poleg kršenja zakonitih predpisov, mednarodne konvencije o sindikalni dejavnosti in drugih pozitivnih predpisov omenja tudi nehumano ravnanje z obema delavcema. Iz primerjave odločbe o čakanju na delo doma, ki jo je prejela inž. Brelihova in nekaterimi drugimi izdanimi odločbami o čakanju na delo doma. naj bi bilo jasno razvidno, da gre za šikaniranje zaradi njene sindikalne dejavnosti. Zato naj bi bil odgovoren namestnik predsednika Anton Šepec, ki je odločbo podpisal. Soodgovorna pa naj bi bila direktorica programa Plastex Tina Cha-wish in direktorica administracije Irena Kodrin, Božidar Zajc pa je kol poslovodni organ odogovoren za vse kršitve v podjetju. V nedeljo popoldan je Franca Mihiča obiskal na domu predsednik slovenskega izvršnega sveta Lojze Peterle, ki mu je obljubil, da bo poskrbel, da se bo to nevzdržno stanje prekinilo. Inž. Mihič, kije sicer na bolniški, sc fizično dobro počuti, psihično pa ga vse to zelo utruja, še zlasti, ker ne vidi skorajšnje rešitve. Vsi dosedanji obeti in posredovanja, tudi samega predsednika republike Milana Kučana, so bili namreč zaman. M. LESKOVŠEK-SVETE ■w SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo naslednja številka Dolenjskega lista izšla 9. januarja. Prosimo za razumevanje in še enkrat: srečno novo leto! Uredništvo DL uimstvo Sonja Lokar — nabito polna dvorana Tilieji je zaploskala za »stanje« pred skupščino in se polnoštevilno podpisala pod zahtevo za svobodo izbire o rojstvu otrok — pa je dejala, daje zgodba o 55. členu znak kriznega stanja slovenske družbe na pragu leta 1992. Gre za krizo osamosvajanja in krizo iluzij v zvezi z njim. Gre za krizo razvoja; v državi je 85 tisoč brezposelnih, 100 tisoč ljudi na seznamih za odpust, z nami živi 50 tisoč beguncev iz Hrvaške, živimo z inflacijo. Na to se je navezala kriza Demosove koalicije, razdeljene na liberalni in nacionalistični del, pri čemer se liberalcem pretirano ne mudi rušiti vlado, saj je Slovenija v velikih težavah. Križaje tudi v opoziciji, saj je le vsaka stranka sama nasprotovala Demosovemu početju. »Civilno gibanje, ki seje rodilo ob 55. členu, je izraz obče stiske demokracije pri nas. Nismo si želeli politizacije pravice človeka, da svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, ne zbiranja na ulici, a samo to je še ostalo,« je dejala Lokarjeva, prepričana, da se utegne ali s tem členom ali z ustavo nasploh še kaj zaplesti, saj če ni ustave, ne bo novih volitev in sedanja oblast si bo podaljšala vladanje, medtem ko se bo kriza še piv glabljala. Borut Pahorje poudaril, da so danes glavna vprašanja, kako zaustaviti gos- • Na zboruje bila sprejeta ostra izjava proti rastoči politični nestrpnosti in terorizmu v Sloveniji. Začelo seje z uničevanjem spomenikov, zdaj pa je poslanec Mile Šetinc dobil pred vrata molotovko. »Ta primer zasluži več pozornosti,« so menili na zboru, »sicer se bodo podobni primeri še dogajali, posebno če nas hočejo s svojim početjem in izjavami razdeliti na dva tabora ljudje, ki bi nas morali spravljati skupaj.« Kot primer takšnega početja je bil posebej izpostavljen novomeški župan Marjan Dvornik. podarsko recesijo in siromašenje prebivalstva ter kako Slovenijo kar najbolj približati Evropi. »Razpravo o splavu so odprli tisti, ki nimajo odgovorov na ta vprašanja. Da nas Poljska, Madžarska, Češka prehitevajo po levi in desni, je odgovorna Peterletova vlada in bi bi- $ Srečno 1992 IZREDNI NOVOLETNI POPUST ZA ROČNE URE BUDNA Novo mesto gl. trg 16. tel. (068) 25-608 m NOVOLETNA SREČANJA Z DEDKOM— Vse tako kaže, da dedek Mraz ni in nebo umrl v otroških glavicah, čeprav so nekateri odrasli v navalu političnih sprememb hoteli tudi to. Novoletni dedkov kamion z darili težko pričakuje na stotine otrok v krajevnih skupnostih. Vsak večer se dedkova pot konča na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer čakajoče vselej zabava eden izmed slovenskih popularnih pevcev. Doslej so bili to Romana Krajnčan, Zlatko Dobrič (na sliki) in Tomaž Domicelj, danes ob 17.30 uri bo gost odra pred rotovžem Tomaž Domicelj, v petek pa pevka Simona IVeiss. Po obdaritvah otrok mestnih krajevnih skupnosti to soboto in nedeljo v športni dvorani čaka organizatorje le še novoletna noč »Dobimo se na trgu«. (Foto: J. P.) igi' Ob koncu tedna bo suho in hladno vreme z meglo po dolinah in kotlinah. ■ 1 .... Sredina je rojena Pod geslom »Sreča je na strani zmagovalcev« in pod znakom I (zelene?!) pikapolonice so v soboto v novi moderni Lekovi upravni stavbi v Ljubljani Li Ruplovi demokrati ustanovili Demokratsko stranko in se s lem dokončno razšli z desničarsko usmerjenimi narodnjaki Nova stranka seje poudarjeno razglasila za sredinsko, neideološko, strpno, laično, torej stranko vernih in nevernih, s tako usmerjenostjo pa bo zagotovo imela pomembno, morda celo odločilno vlogo na slovenskem političnem prizorišču, na katerem skrajnostne politične strasti vse bolj škodljivo ločujejo duhove. Na ustanovnem kongresu smo opazovalci lahko na vsakem koraku občutili samozavest, ki preveva novoustanovljeno stranko — ne nazadnje zaradi ljudi, kijih ima v svojih vrstah. Ti niso le odločilno pripomogli k demokratizaciji političnega življenja pri nas, marveč tudi zdaj vedo, kaj hočejo in kakšne spremembe so potrebne, odkar je Demosova vladavina v vse večji krizi Zavračamo krilatico »ni važno, če je nekdo pismen, važno je, da je naš« in se obračamo na vse sposobne ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, je v uvodnem nastopu dejal predsednik Igor Bavčar ter pribil: »Tisti, ki se danes najbolj upirajo spremembam, niso ne črni, ne rdeči, ne modri, ne zeleni, ampak — nesposobni, rekel bi, nepismeni!« Poglavitno vodilo stranke bo učinkovitost, in ne politična barva. Slovenija se nikakor ne sme sprijazniti z nazadovanjem, ki izvira tudi iz tega, da po zlomu socializma nismo znali najti pravega prehoda v tržno gospodarstvo. Ni vse slabo, kar smo imeli, in vse dobro ni nastalo po lanskih spomladanskih volitvah, so bile predsednikove besede zmernosti, ki obetajo strpno, nemaščevalno in združevalno politiko, kakršno smo v zadnjih mesecih najbolj pogrešali, čeprav bi jo najbolj potrebovali. MARJAN LEGAN Tudi v Črnomlju izdali obveznice Obveznice v vrednosti 5 milijonov DEM bodo naprodaj od novega leta, izplačljive pa v osmih letih — Izkupiček za podjetništvo in infrastrukturo ČRNOMELJ — Konec preteklega tedna so v Črnomlju predstavili obveznice črnomaljske občine, ki bodo v vseh poslovnih enotah Ljubljanske banke, d d„ Novo mesto naprodaj od I .januarja prihodnjega leta. Črnomaljci so izdali obveznice v višini 5 milijonov DEM, kupiti jih bo moč v tolarski protivrednosti po srednjem uradnem tečaju. Tudi obrestovali in izplačevali jih bodo v tolarjih, letna obrestna mera pa bo 11 odst. Rok odplačila bo 8 let, izplačljive bodo v osmih letnih obrokih, moratorij na izplačilo glavnice in obresti pa bo 18 mesecev. i'redvscm naj bi z denarjem pomagali in spodbudili obrtnike in podjetnike, da bi spravili v življenje pomembne investicijske programe. Posebno pozornost bodo namenili sofinanciranju projektov gospodarske infrastrukture, kije osnovni pogoj za razvoj obrti in podjetništva. Približno 2.5 milijona DF.M naj bi namenili za gradnjo komunalne, cestne in podjetniške infrastruktur, 2 milijona DEM za kredite za razvoj podjetništva in obrti, 500 tisoč DEM pa bi bil vložek občine za razvojne programe podjetij. Sicer pa v občini ocenjujejo, da bodo denar od prodaje obveznic namenili za investicijske in razvojne programe v obrti m podjetništvu v obliki kreditov, kijih bodo prosilci dobili po razpisu, pri tem pa bodo odločale tudi ugodna ocena tržnosti projektov ter prednostne zahteve, kot so odpiranje proizvodnih programov in novih delovnih mest, stopnja donosnosti in ekološka čistost proizvodnje. Kakšni bodo Prejšnji teden je iz Washingtona prišlo sporočilo, da je v 80. letu starosti umrl John F. Blatnik, dolgoletni poslanec države Minnesotte v ameriškem kongresu. Med drugo svetovno vojno je bil vodja ameriške vojne misije pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije in vse do svoje smrti velik prijatelj Slovenije. John oz. Janez (John za Američane, Janez za slovenske prijatelje) je bil sin slovenskih staršev, izseljencev v Ameriki: oče je bil iz Dobindola pri Uršnih selih, mati iz Loške doline. Kaj pomeni John F. Blatnik za Ameriko, je poročal že dnevni tisk. Ameriška javnost se ga spominja predvsem kot odločnega zagovornika »delavske zakonodaje« in državljanskih pravic. Kot dolgoletni član kongresnega odbora za javna dela (in kasneje tudi predsednik tega odbora) je bil Blatnik neposredno odgovoren za uresničitev številnih pomembnih projektov javnih del v ZDA. Bil je tudi ena izmed redkih ameriških vplivnih osebnosti, ki so zahtevale ostrejšo zakonodajo za onesnaževalce zraka in vode v času, ko še ni bilo gibanja zelenih. Kot demokrat liberalnih pogledov in poslanec delavsko-rudar-skih okrožij se je zavzemal za socialno varstvo delavcev, učinkovito zakono- dajno zaščito dela, izkoriščanje naravnih bogastev v splošno družbeno korist, za večjo javno blaginjo. Bilje znan po svoji izredni delavnosti, poštenosti in temeljitosti. O Janezu Blatniku kot udeležencu našega narodnoosvobodilnega boja v drugi svetovni vojni, o njegovih prizadevanjih v Ameriki, da bi svet ta naš boj pravično vrednotil, pa je na komemora-tivni seji v spomin na tega velikega Slovenca in Američana spregovoril Ivan Dolničar, predsednik slovenske borčevske organizacije. Poudaril je: Za nas, slovenske partizane, je bila v času težkih preizkušenj med drugo svetovno vojno izredno srečna okoliščina, daje kot šef ameriške vojaške misije pri Glavnem štabu slovenske narodno osvobodilne in partizanske vojske pri- ‘ šel med nas kapetan John F. Blatnik, sin slovenskih izseljencev v ZDA, rojen v Chisholmu v ameriški zvezni državi Minnesotti. Skoraj leto dni je na tej dolžnosti prebil v naših vrstah; bilje neposredni pričevalec našega protifašističnega odpora in osvobodilnega boja, česar se je vse življenje spominjal s ponosom. Kot šef ameriške vojne misije je bil neposredno dejaven pri usklajevanju akcij slovenskih partizanov s potrebami in cilji zavezniških sil, kar je pomenilo tako usklajevanje akcij zavezniškega letalstva na našem področju kakor tudi oskrbo naše vojske. Še letos maja se je osebno udeležil srečanja združenja rešenih ameriških avialikov v Kaliforniji. Naš kapetan Janez — kot je sam želel, da ga kličejo njegovi partizanski soborci — je ostal mnogim partizanom v dragem spominu kot človek, ki je imel posluh za težave slovenskih ljudi v času vojne. Tudi v povojnih letih plodnega javnega delovanja v Ameriki Blatnik ni nikoli pozabil svoje dežele, svojih prednikov. Vedno je prisrčno sprejemal obiskovalce iz stare domovine. Z velikim zanimanjem je spremljal in odločno podpiral osamosvojitev Slovenije. V. BLATNIK Avstrijci se vračajo Nakupovalni obiski blažijo gospodarsko ka-tastrofo Maribora MARIBOR — Avstrijci se vračajo v Maribor. Po slabih dveh letih so mariborske trgovine in gostilne zlasti proti koncu tedna spet polne kupcev z one strani meje in tako sredi velike socialne krize, ki udarja po štajerski prestolnici, njeni trgovci in gostinci živijo celo precej bolje kot lani ob tem času. Ob sobotah dopoldne je tako na glavnih mariborskih nakupovalnih ulicah nemščina že skoraj enakovredna slovenščini. Osrednje mestne veleblagovnice so se hitro prilagodile novemu položaju, saj podaljšujejo sobotni odpiralni čas, nekatere so vnovič poklicale v slulžbo prodajalce, ki so bili po več mesecev na čakanju, na veliko so začele oglaševati v avstrijskih časopisih. Še zlasti so zadovoljni lastniki nekaterih »elitnejših« zasebnih trgovin, kolje denimo tista z oblačili Pierra Car-dina, saj pravijo, da bi brez avstrijskih kupcev zdaj pogoreli; Mari- borčanov, ki si lahko privoščijo spomladanski suknjič za 25 tisočakov, je pač vse manj. Kljub vsemu so mnogi v težavah. Na Lentu, ponosu mariborske arhitekture in podjetnosti, kjer so doslej lastniki številnih kavarnic, gostilnic in trgovinic bili med najboljšimi davkoplačevalci v občini, nekateri celo že zapirajo, obupani nad katastrofalnim padcem kupne moči v mestu. Neki znanec, ki ima butik z otroškimi oblačili, mi je zadnjič potožil, daje še pred nekaj meseci imel čez 20 tisočakov dnevnega prometa, zdaj pa se mu dogaja, da tri dni ne proda niti za tolar. Odločil seje že, da bo lokal prodal in se lotil česa drugega. Ponovnega razcveta avstrijskih nakupovalnih obiskov v Mariboru pa so navsezadnje veseli tudi v Šentilju. NOvi mejni prehod, načrtovan kot široka in razkošna vstopna vrata za reko avtomobilov, ki se bo zlivala v turistično Jugoslavijo ali nadaljevala pot proti jugovzhodu, je vsaj nekoliko oživel, saj je bila dosedanja praznina naravnost strašljiva, cariniki pa praktično brez dela. Nič čudnega, da so na avstrijski strani, kjer so gradili manj razkošno kot na naši, začeli razmišljati, da bi novi prehod kratko malo zaprli in ohranili samo starega, ker imajo njihovi cariniki tam več udobja. Ker je pri naših ravno obratno, so proti avstrijskemu predlogu oziroma menijo, da bi bilo bolje zapreti starega. Najbolj pa zagotovo glava bol Kompas, ki gradi tik pred prehodom razkošni mostovž z restavracijo in trgovinami. Kdo bo tam jedel in kupoval, je za zdaj negotovo. MILAN PREDAN ti programi, sedaj še ni moč povedati, saj bodo skupaj z nosilci znani šele po natečajnem postopku. Pri razvoju lokalne gospodarske infrastrukture naj bi denar namenili za ceste, vodovode, ekologijo, telekomunikacije, energetiko in krajevno infrastrukturo. Skupna predračunska vrednost teh del je dobrih 261 milijonov SLT, od tega bi približno tretjino stroškov pokrili z denarjem od prodanih obveznic. Izdajo črnomaljskih obveznic so ob predstavitvi podprli tudi iz Gospodar- POMOČ /Z INGOLSTADTA - Anion Rudman iz Podzemlja že 19. telo služi kruh v Nemčiji. V ponedeljek se je oglasil na carini v Novem mestu in pripeljal pomoč za metliško Karitas. Slovenski center je skupaj z kulturno-prosvetnim društvom »Lastovka« za pomoč vojnim prihežnikom zbral kar 40.000 murk. gospod Rudman pa je s prikolico pripeljal še 600 kilogramov pomoči v obleki in hrani, ki so jo zbrali tamkajšnji slovenski rojaki. Tokrat so iz Ingolstadta že drugič poslali pomoč. Prvič so jo poslali v Gornjo Radgono v času vojaške agresije na Slovenijo. (Foto: J. Pavlin) Glavna so... (Nadaljevanje s L strani) in sprejemljiv proračun. Sama SDP bo naredila program za ekonomsko uspešno in socialno pravično Slovenijo, kako pa se bodo zadeve odvijale, je odvisno od izida volitev. Sama ustava pa je zdaj tudi po zaslugi opozicije takšna, da dopušča možnost oblikovanja moderne, demokratične, ne pa skrajno desničarske države. Na očitke o gnilih kompromisih v ustavni komisiji je Pahor dejal, da so dejansko dosegli največ, kar so mogli, obljubil pa je, da bo z ostalo opozicijo skušal doseči, da bi bila NOB vendarle omenjena v ustavi. Glede bodoče ureditve Slovenije, kjer v Novem mestu podpirajo regije, je bilo rečeno, da se SDP razpoznavno bori za regionalno ureditev, da pa celo liberalni del parlamenta vztraja na centralizaciji. Gosta sta se pridružila občinstvu v zahtevi po brezplačnem šolstvu, saj smo premajhen narod, da bi smeli dopuščati zaviranje svojih umskih potencialov. Z. L.INDIČ-DRAGAŠ OBVEZNICE LE KOI POMOČ Kuj pomeni izdaja občinskih obveznic za Črnomelj, je povedal podpredsednik izvršnega sveta Jože Strmec, ki je poudaril. da bi bilo iluzorno pričakovali, da bo zamišljene razvojne programe i’ črnomaljski občini moč uresničiti le z izkupičkom od prodanih občinskih obveznic. Vsak, ki se bo podal v naložbo, se bo moral zavedati, da bo JO do 70 odst. stroškov moral primakniti iz lastnega žepa. (Foto: M.B.-J.) ske zbornice za Dolenjsko in Belo krajino, kjer si prizadevajo, da bi bili tako v znanju, izvozu, pri inovacijah in še kje boljši od ostale Slovenije, in na nekaterih področjih jim to že uspeva. Da bi prebrodili današnje teške čase, pa so potrebni predvsem podjetniki z obilico znanja, ki naj bi jih pri njihovem delu spodbujali tudi tako. kot so si zamislili v Črnomlju. Iz Ljubljanske banke, d.d., Novo mesto pa so obljubili, da bodo črnomaljski projekt podprli z. dejanji. M. BF.ZEK-JAKŠE Bogat bozicm dar Avstrijska dobrodelna organizacija v Metliki razdelila 360 paketov METLIKA — Že dolgo tukajšnji kulturni dom ni bil tako poln kot preteklo nedeljo, ko je metliški občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov skupaj z avtrijsko dobrodelno organizacijo Hilfsvverk z Dunaja pripravil predpraznično dobrodelno prireditev z naslovom Božični dar. Medtem ko so domačini za številne socialno ogrožene družine in begunce pripravili bogat kulturno-zabavni program, v katerem so sodelovali trio Obzorje z Božakovega, mladi harmonikar Toni Rajk, župnijski pevski zbor in oktet Vitis, pa so Avstrijci poskrbeli za bogate družinske in otroške pa- kctc. Hilfsvverk je pripravil 9.000 paketov pomoči, od katerih sojih tretjino namenili v Slovenijo, razdeljevanje pa je bilo zaupano krščanskim demokratom. Glede na to, da je v metliško občino pribežalo veliko beguncev iz sosednje Hrvaške, je bila tudi ta občina deležna pomoči avstrijske dobrodelne organizacije, in sicer 80 družinskih in 260 otroških paketov. Pri tem so razdeljevalci upoštevali socialne razmere v družini ter družine z najmanj tremi otroki, od katerih je vsaj eden mlajši od 10 let. Kot je dejal podpredsednik občinskega odbora SKD Lojze Malenšek, je bil njihov edini cilj pomagati tistim, ki so pomoči zares potrebni. Milica Sturm, članica izvršilnega odbora SKD, pa je prinesla tople pozdrave predsednika stranke in vlade Lojzeta Peterleta, ki sc vabilu v Metliko zaradi neodložljivih delovnih obveznosti ni mogel odzvati. M.B.-J. OBDARITEV V METLIKI - Ne le darila, prijeten je že občutek, da nas tudi v drugih državah niso pozabili /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Ljubljanska banka — Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, obvešča svoje varčevalce in druge komitente, da bo banka zadnji dan letošnjega leta, to je v torek, 31.12., poslovala za občane v vseh svojih organizacijskih enotah z enakim delovnim časom, kot velja ob sobotah. Od petka, 3.1.1992, dalje bo banka poslovala z običajnim delovnim časom. Varčevalce obveščamo, da bodo enote banke pričele pripisovati obresti po hranilnih vlogah, žiro računih in deviznih računih občanov od ponedeljka, 6.1.1992, dalje. Imetniki tekočih računov bodo zadnji mesečni izpisek za leto 1991, ki bo vseboval tudi pripisane obresti za mesec december, prejeli po 13.1.1992. Ljubljanska banka — Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, želi vsem svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem srečno in uspešno leto 1992. Naša anketa »Da bi nam bilo bolje!« Izteka se dolgo in težko leto, ki bo gotovo vsem v Sloveniji ostalo še dolgo v spominu. Izpeljana je bila osamosvojitev Slovenije. Njeno odločitev o oblikovanju samostojne države so evropske države zdaj očitno le vzele resno. in priznanje, s katerim so tako dolgo odlašale, končno ni več utopija. Vmes je Slovenija preživela agresijo nekdanje JLA, kije bila na srečo kratka in neprimerljiva s sedanjo agresijo na Hrvaško. Preživeli pa smo in preživljamo še marsikaj, po prepričanju mnogih, nepotrebnega, če bi oblast pametneje pripravljala osamosvojitvene odločitve. Vse manj je težav, ki bi jih še lahko obesili na račun 45-letne komunistične preteklosti. Gospodarska aktivnost se pospešeno zmanjšuje, saj nenadne izgube trgov in padca kupne moči na domačem ni mogoče nadomestiti čez noč. Grozljivo narašča brezposelnost. Delo je povsem razvrednoteno, saj slovenski delavec cel mesec dela za tisto, kar evropski zasluži v enem dnevu. Cene pa so vse bolj evropske. Inflaciji ni videti konca. Naglo pada življenjski standard, vse večdružin v Sloveniji živi na robu revščine ali pa je ta prag že prestopilo. Starša z dvema zajamčenima plačama ne moreta kupiti družini niti dovolj mleka in kruha. Obeta pa se nam še hujše leto, za začetek nam vlada pripravlja obdavčenje tudi najosnovnejših živil in na primer vseh stvari za otroke. A da bi bil vsaj mir, pa tudi zdravja si zaradi novega zdravstvenega zakona bolj kot kdaj velja zaželeti za prihajajoče leto. MARTINA JAKŠE, kmetica iz Gorenjega Gradišča pri Šentjerneju: »V prvi vrsti si želim miru. za nas. za naše sosede, na vseh mejah in na vsem svetu. Ce se bomo razumeli. nam bo mnogo lažje. Vsem želim zdravja, kot kmetica pa tudi obilno letino, da bi vse. kar bomo sadili in sejali, bogato obrodilo. Želim tudi, da ne bi toliko kritizirali. da bi več delali in čimprej zaživeli v samostojni Sloveniji, v kateri bo vsak, kdor dela, dostojno živel.« ANICA NOSAN, referentka v ribniški enoti republiške uprave za zdravstveno varstvo: »Od leta 1992 ne pričakujem rasno veliko. Želim si. da bi nam bilo bolje, kot nam je sedaj, za to pa naj poskrbi nova vlada ali pa naj ta začne bolje delati. Upam. da bomo čimprej mednarodno priznani, da se bodo zadeve doma in pri bližnjih sosedih normalizirale in da borno bolje zaživeli.« MAJDA KLEPAČ, inštruktorica pri AMD Kočevje: »Ne pričakujem velikih sprememb, upam pa, da nam bo bolje. V prihodnjih šestih mesecih se najbrž ne bo kaj pridti spremenilo, upam pa, da nas bosta E vropa in svet čimprej priznala. V prihodnjem letu pričakujem volitve in novo. boljšo vlado, ki bo poskrbela za zmanjšanje brezposelnosti, za boljše plače, za boljše razpoloženje med ljudmi.« BERTA MARIČ, medicinska sestra v zobozdravstveni ambulanti sevniškega zdravstvenega doma: »Danes res ni fraza, če si v prvi vrsti zaželim miru zase in za vse ljudi pri nas in po svetu. V času, ko divja vojna na Hrvaškem in ko je svet končno spoznal osvajalske načrte Srbije in njej podvržene armade, si najbolj želim miru v naši soseščini. Mislim, da si bomo, če bo mir. ostalo že zagotovili.« % MATEJA US, vzgojiteljica v otroškem vrtcu na Mirni: »Čeprav sem še mlada, si v novem letu 1992 želim predvsem trdnega zdravja. Seveda bi lahko v sedanjih razmerah. ko v delu nekdanje Jugoslavije divja vojna, na prvo mesto postavila iskreno željo. da bi povsod po svetu, predvsem pa v Hrvaški, zavladala mir in sporazumevanje. Upam, da se bo zasukalo na boljše tudi v našem gospodarstvu, da bomo vse lažje in spet bolje živeli.« BREDA ŽAGAR, dijakinja iz Krškega: »Seveda želim, da bi bilo prihodnje leto vsesplošno srečno in uspešno. To bi zame osebno pomenilo, da bi imela uspeh v šoli. da bi bila štipendija večja in da bi bilo vsaj še toliko žurk. kol jih je bilo v preteklem letu. Na splošno pa želim, da bi bila Slovenija priznana in uspešna država in da bi v soseščini in v svetu zavladal mir. tako da bi se tudi številni begunci iz Hrvaške lahko vrnili na svoje domove.« ANDREJA ANDREJAŠ, organizatorka dela, Brežice: »Za osebno srečo se ponavadi borim sama, skupno srečo in skupno življenje pa bomo morali skupno uresničiti vsi. širše in navsezadnje vsak zase tudi doma. Potrebovali bomo veliko moči in ustvarjalnosti, toda samo tako bomo končno lahko postavili temelje, na katerih bomo uresničevali to. kar si vsi želimo. Mislim. da se danes lega vsi zavedajo in daje za tako odločitev dovolj zaupanja.« VESNA STARIHA, delavka v semiški Iskri: »Moja največja želja je. da bi v prihodnjem letu dobila delo, primerno moji izobrazbi RTV mehanika. Sicer pa si želim, da nam ne bi nihče več skalil miru in da bi bilo zv rhan koš zdravja. Prav tako ne bi bilo napak, če bi republiko Slovenijo čimprej priznalo čim več držav. Doslej so preveč odlašali s tem.« IVANKA PEČARIČ, dipl inž. agronomije iz Čuril pri Metliki: »Predvsem si želim miru ter da bi se končala tudi nesmiselna vojna pri naših sosedih. Želim, da bi priznali Slovenijo in da bi sc ta uveljavila v svetu, doma pa uredila razmere na gospodarskem področju. Za vse Slovence želim, da bi bilo prihajajoče leto krajše in lažje od tega. ki se izteka, zase pa zlasti veliko zdravja, dobrega počutja in delovnih uspehov.« Peneči in boleči start v novo leto V Vinu Bizeljsko-Brežice so natočili novega in čistega vina, Grajski biser imenovanega — Ko bi enako storili tudi vladi Slovenije in Hrvaške!_ BREŽICE — Če bi za novo brežiško pridobitev hoteli uporabiti malo simbolike, bi lahko rekli, da se dober otrok vedno rodi v bolečinah. Vsekakor to drži tudi /a novo peneče vino Grajski biser, kije te dni stopilo na slovenski trg. Prejšnji teden ga je novinarjem na tiskovni konferenci predstavil direktor Vina Bizeljsko-Brežice Karl Recer skupaj s svojimi strokovnimi sodelavci. • »Ne poznani nobene države v Evropi, ki bi dovoljevala klanje prašičev na domu. Slo venija je premajhna, da bi lahko še naprej vztrajala na svojih .rešitvah', razmišljati mora po evropsko. Tudi o tem pobarajmo sosede. Z ročno odrtimi svinjskimi kožami KOTO ne ustvari nobenega dobička, pa tudi strojno odrtih kož je toliko, da jih edina slovenska strojar-na. ki še ni šla v stečaj, preprosto noče več strojiti,« pra vi Miro Sotlar, direktor KOTA. • Trije od štirih nemških kmetov mislijo, da država premalo naredi zanje. (Gliha) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE Predzanji tržni ponedeljek na novomeški tržnici je bil že v znamenju božiča in novega leta. Cveto Papež iz Mirne Peči je ponujal sremčice in smreke po 100 do 400 tolarjev, Francka s Čateža pri Trebnjem pa je na tržnico prinesla prve šopke teloha po 30 tolarjev. Kaže, da ne bo hude zime in da se nam obeta zgodnja pomlad. Sicer pa je bilo kar nekaj stojnic zasedenih z ikebanami, ki naj bi v stanovanjih zamenjale razkošne jelke. Ponudba branjevk je že nekaj ponedeljkov enaka: jajca po 12 tolarjev, sirček po 140, koren in koleraba po 40, fižol po 100, orehova jedrca po 700 tolarjev kilogram, domače krvavice po 200 tolarjev, ocvirki 150 tolarjev. Zmanjšala se je tudi ponudba v zaprtem kiosku Sadja in zelenjave. Tam so bile cene naslednje: brstični dhrovt 210 tolarjev, solata 248, lešniki 590, pomaranče 65, česen 300, limone 93, mandarine 70 tolarjev. Sejmišča BREŽICE — Na sobotni redni te-(jenski sejem prašičev so prodajalci pripeljali 237 do tri mesece starih in 29 starejših prašičev. Prvih so prodali 118 po 200 tolarjev, drugih pa 9 po 100 do 130 tolarjev kilogram žive teže. Novinarski botri iz Slovenije in sosednje Hrvaške so bili nad novorojenčkom navdušeni. Ta prvi otrok iz programa penečih vin v brežiškem Vinu je sad tržnih raziskav, ki so pokazale, daje v tej druščini posebnih vin, kjer Slovenija pridela letno okoli 500 tisoč litrov, še dovolj prostora, saj se poraba veča. K uspešnemu startu bo novincu na slovenskem trgu pred letošnjim novim letom gotovo pripomogla tudi ugodna cena, okoli 150 tolarjev v drobni prodaji, kar je v tem kakovostnem razredu zelo ugodno. Strokovni pogled v kozarec pove, da je vino polsuho, pridelano iz sort laški rizling, šipon in beli pinot. V predelavi grozdja, ki mora biti zdravo in nepoškodovano, uporabljajo predvsem sa- • Vsem težavam navkljub, kijih je ob slovesni promociji novega vina Grajski biser predstavil direktor Vina Karl Recer, pa je podjetje polno optimizma. To kaže tudi to, daje ob isti priložnosti Vino prevzelo tudi pokroviteljstvo nad brežiškim atletskim klubom ter podpisalo pogodbo o sponzorstvu s štirimi perspektivnimi mladimi atleti: metalcem kladiva Brankom Grubičem, šprinterkama Katjo Tomažin in Martino Jelčič ter Jurijem Rovanom, ki se ukvarja največ s skokom s palico in mnogobojem. Denacionalizacija napaka? Komaj se je posušilo tiskarsko črnilo na zakonu, že je pod vprašanjem — Na tihem pričakovali reformo S pravico je res križ, Taras Kermauner celo pravi, da je dovolj dolgo na tem svetu, da ve. da pravice ni. Republiška skupščina je kljub temu sledila načelu pravičnosti in sprejela tak zakon o denacionalizaciji, ki upravičence obravnava enako, ne oziraje se na to, kaj delajo zdaj in kaj nameravajo z vrnjenim premoženjem storiti In tu so težave. Komaj je bil zakon sprejet, že so začeli v tisku in javnosti postavljati vprašanja, ali ni morda denacionalizacijski zakon — vsaj kar zadeva zemljo — napaka Ta dvom je javno izrazil celo sam predsednik Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke Ivan Oman, ko je menil, da • In še mnenje slovenskega metre-polita dr. Alojzija Šuštarja v intervjuju za Slovenske brazde: »Zemlja ni izključena last kmetov, njihovega sebičnega izkoriščanja. Zemlja je last vsega slovenskega naroda. Zato se morajo tudi kmetje zavedati svoje odgovornosti, da se z njo ne okoriščajo sami, temveč da morajo pomagati vsem družbenim slojem.« bo zakon o denacionalizaciji onemogočil normalno agrarno reformo ter povzročil mnoge nove probleme. Seveda so proti takim pomislekom takoj protestirali nekdanji razlaščenci in predsednika javno vprašali, če ob takem stališču še morda računa na njihove volilne glasove. Načelo pravičnosti žal samo po sebi ne reši vseh problemov in se avtomatično ne sklada z vsemi drugimi načeli, ki v zavesti ljudi tudi nekaj veljajo. Naredi lahko tudi nove krivice. Pustimo ob strani vprašanje, ali je bila nekoč v preteklosti vsa grofovska zemlja pošteno in pravično pridoblje- Kmetijski nasveti Za slabo mleko ni milosti Oa se bodo predpisi o higieni in prometu z mlekom pri nas močno zaostrili, smo na tem mestu že napovedali. Prav tako je gotovo, da zaradi obilice mleka, ki izvira iz enostranske usmerjenosti slovenskega kmetijstva, (ki seje ob osamosvojitvi še povečala), za slabe rejce ne bo zaslužka. Izplačalo se bo prisluhniti dobremu nasvetu in kaj narediti za boljše mleko. Človek bi pričakoval, da bo nagel tehnološki napredek že kar sam po sebi prispeval k večji higieni in zdravstveni neoporečnosti mleka. Žal ni tako. Skrbna in čista kmetica lahko ob ročni molži ponudi higiensko boljše mleko kot manj skrbna, da ne rečemo umazana, z molznim strojem. Neredno vzdrževana in čiščena molzna naprava je lahko pravo gojišče bakterij, ki mleko, to najpopolnejšo naravno hrano, lahko celo povsem pokvarijo. Po zdaj veljavnih pravilih je mleko oporečno, če v enem mililitru vsebuje več kot 3 milijone mikroorganizmov, nove zahteve, ki bodo sledile evropskim, pa bodo mnogo strožje. Vrag tiči v postopkih in podrobnostih. Že sam hlev za molznice mora biti snažen, zračen, svetel. Uro pred molžo ne smemo ne krmiti, ne nastiljati, ne kako drugače vznemirjati živali ali vnašati mikroorganizme v zrak. Krava mora imeti snažno stojišče, da stegna, trebuh, zlasti pa vime ne bodo umazani. Razume se samo po sebi, da morata biti molznik ali molznica brezpogojno čista, s tik pred molžno umitimi rokami in tesno oprijeto obleko. Odločujočega pomena je tudi mlečna posoda, ki mora biti narejena iz kovine, kakršne mleko ne najeda. Vsi njeni robovi morajo biti zaobljeni, da JC možno čiščenje, prenesti mora tudi čistilna sredstva in udarce. Gumijasti • UGOTAVLJANJE MASTITISA — Veterinarska stroka posebej priporoča vgradnjo deosan mastitis detektorja v molzno enoto. Ta ima pose-bej oblikovano mrežico, na kateri se nabirajo gnojne celice, tako da ne morejo onesnažiti preostalega mleka. Priporočljiva je tudi izločitev običajnih krp za brisanje vimena in uporaba papirnatih brisač, s čimer preprečimo Prenašanja mikrobov. deli molznega stroja morajo biti deležni še posebne pozornosti. Glede možnega vimenskega vnetja ali mastitisa mora biti molznik tako rekoč stalno na preži. Predmolža je obvezna, vendar prvi curki ne pripadajo niti domačim živalim, še manj človeku, temveč v posodo s temnim dnom, kjer se pokažejo vidne spremembe, če je žival že obolela. Mastitis se seveda da ugotoviti tudi s posebnim reagentom. Inž. M. L. 4 ; Ž 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 Bo novi zakon prizadel tudi nje Ostreje pri mleku ŠTATENBERK — Pri Draganovi Pepci v Štatenberku je zbiralnica in hladilnica mleka za več vasi. Kmetje iz Bogneče vasi, Štatenber-ka ter Podturna prinesejo mleko k Draganovim dvakrat na dan. Zbiralnico so zgradili lani, vendar je že skoraj premajhna. Letos v novembru so oddali rekordnih 10.008 litrov mleka. »To je veliko več kot pred dvajsetimi leti, ko smo začeli nekateri oddajati po liter, dva, največ pet litrov mleka,« pripoveduje Draganova. Na trebeljanskem koncu imajo sedaj okrog 20 zbiralnic mleka. Pozimi ga zberejo na dan do 3.500 litrov, poleti več, do 4.500 litrov. »Tu okoli smo sami mali kmetje. Ljudje imajo v hlevih povprečno 3 do 4 krave, živijo pa predvsem od mleka,« razlaga Pepca. Pristojni v republiki pospešeno pripravljajo nov zakon o higieni pridobivanja in prometa z mlekom, ki bo veliko strožji od sedanjega. Med novimi zahtevami je tudi ta, da bodo morali kmetje takoj po molži mleko ohladiti na 6° do 8° Celzija. To pa bo najbolj prizadelo manjše kmete, ki nimajo denarja za hladil- nico in sodobnejšo opremo. »Če bo to sprejeto, se bojim, da bomo mnogi še ob ta zaslužek, saj se je pred kratkim že ustavila prodaja krompirja. Z našega konca smo ga precej prodali Kolinski na Mirno,« pravi Pepca. Upamo, da le ne bo vse tako črno. J. DORNIŽ motok ali stiskanje celega grozdja pri nizkih tlakih, pri primarnem alkoholnem vrenju pa uporabljajo selekcionirane kvasovke. V drugi fazi, sekundarni fermentaciji, dodajo kemijsko in biološko stabilnemu vinu selekcionirane kvasovke in grozdni sladkor, nakar ga po 8 do 12 dneh vrenja očistijo, dodajo ekspedicijski liker in pripravijo za polnjenje. Pritisk ogljikovega dioksida v steklenici Grajskega bisera je 2,5 bara pri temperaturi 20 stopinj Celzija. Toliko na pot novoletnemu otroku. Manj razveseljivi so podatki o materi, ki jo ves čas nosečnosti od zgodnje pomladi sem dajejo hudi krči. Začelo seje s pozebo, kije bila domala stoodstotna. Le z velikimi vlaganji in strokovnimi napori je delavcem uspelo spraviti letino na petino normalne. To je bil za podjetje, ki se je ravnokar preurejalo za pohod v Evropo, težek udarec. na, aktualnejše je vprašanje, kaj bo zdaj s to zemljo, ko pa kmetje še vedno ponavljajo geslo: »Zemljo tistemu, kijo obdeluje!« Da je ironija še večja, bodo nekateri zemljo ki, jo obdelujejo in od nje živijo, celo izgubili, dobili pa jo bodo potomci nekdanjih lastnikov, ki nimajo niti orodja, da bi jo obdelovali Kaj naj počne s 450-hektarsko smledniško graščino univerzitetni profesor, ali bolje rečeno: kako bo ta zemlja v prihodnje izkoriščena, če novi lastnik (dedič) ni življenjsko odvisen od nje? Mnogi kmetje, očitno pa tudi predsednik Oman so ob lastninskih spremembah na tihem pričakovali vsaj delno agrarno reformo, poznavajoč nesporno dejstvo, da je razdrobljenost in majhnost slovenskih kmetij največ kriva za gospodarsko neuspešnost in negotovo prihodnost. Zdaj se čutijo prizadete, da ne rečemo opeharjene. M. LEGAN NOVINCU NA POT — Karl Recer (desno) s sodelavci je takole nazdravil novemu vinu na penečo pot v novo leto. Prav tako hud udarec kot pozeba pa za Vino pomenita vojna na Hrvaškem in meja, kije nastala med obema republikama, kjer je do sedaj Vino suvereno poslovalo. Hrvaška je namreč prevzela zvezno zakonodajo in tako rekoč zaprla uvoz vina, čeprav ga Brežičani od tam letno uvozijo veliko več, kot pa tja izvozijo. Samo to, z vsemi drugimi administrativnimi in manipulativnimi dodatnimi stroški, je letos prineslo Vinu okoli 412 milijonov tolarjev izgube, sedaj pa se vsak dan poveča še za dodatnih 2,5 milijona. T. JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag. Julij Nemanič Praznična pijača Pravilno izbrano vino poveča praznično vzdušje. Predpostavljam, da rubriko »En hribček« spremlja več moških kot predstavnic lepšega spola, zato nagovarjam sotrpine, da bi organizacijo vina, postrežbo in vse, kar k vinu spada, prevzeli mi v veselje in olajšanje naših pridnih gospodinj. Božični in novoletni prazniki so v naši domovini najbolj spoštovani. Praznična miza bo tudi bogatejša od vsakdanje in vino bo imelo vidno vlogo predvsem pri častilcih žlahtne kaplje. Praznični pogrinjek brez. elegantnih vinskih kozarcev bi deloval revno kljub snežno belemu prtu in svetlečemu jedilnemu priboru. Danes se že lažje odločamo za nakup vinskega kozarca, saj je steklarska industrija napredovala in v letu 1991 smo dobili »slovenski vinski kozarec«. Lep je in primeren za pokušanje predsem belih vin, toda tudi rdeča teknejo. Boljša vina, posebno tista vrhunskega razreda, lahko v vsej polnosti občutimo samo iz. ustreznega kozarca. Pravilno izbrano vino dopolni še tako okusno jed in nudi ne samo telesni, ampak tudi duševni užitek. To potrjuje rek: »Vino daje moč telesu, toplino srcu in žilavost duhu.« V takšnem razpoloženju smo sposobni večjih delovnih uspehov, lažje vzdržimo korak s časom v tej vsestransko zahtevni dobi. Vinogradniki, ki imajo svoje vino, ne bodo imeli večjih težav pri izbiri. Če je pri hiši več sort vina, bo imel gos- podar lažje delo in bo lahko prilagajal vino obrokom na mizi in poskrbel, da bo praznično kosilo bolj zanimivo in veselo. Danes so na voljo vina posebnih kakovosti, s pridevki kot pozna trgatev, izbor, jagodni izbor, ledeno vino, rezultati tudi vinogradnikov okolišev posavskega rajona. Te kakovosti, ponavadi z. ostankom sladkorja, so prava vina za k sladicam. Ob tem razmišljanju se mi je utrnilo upanje, da bi že čez nekaj let vsaka družina v naši domovini brez težav zmogla tak priboljšek. Naše kmetije imajo poleg belih vin tudi rdeča. Svetujem, da poizkusimo k lažjim, manj zabeljenim jedem postreči belo vino, rdeča pa k jedem, ki so pripravljena z. več začimbami, in k bolj pečenemu mesu. Nobeno vino se ne prileže k vsaki jedi. Zanimanje za vino in vinsko kulturo raste. Oblikovanje odnosa do vina je najuspešnejše v družini, kjer starši otrokom z. zgledom in besedo brez. skrivalnic ali zastrahovanja omogočajo spoznati dobre in slabe strani vina. Tako se v nekaterih deželah uspešno borijo proti alkoholizmu. Največ alkoholikov je v ne-vinogradniških državah, torej vino ni glavni krivec za to nesrečo. Zmeren uživalec vina ne more postati alkoholik, ker ima izoblikovan obrambni mehanizem. Spoštovane bralke in bralci rubrike »En hribček«, hvala zav zvestobo v iztekajočem se letu! Želim vam vesele božične praznike, v novem letu 1992 pa sreče, miru in svobodno, od celega sveta priznano domovino. mag. JULIJ NEMANIČ Belokranjski svinjaki se polnijo Zaradi razmer na Hrvaškem in trde državne meje so se v metliški kmetijski za-drugi odločili, da bodo spodbujali domačo rejo — Usoda telet? METLIKA — Zaradi državne meje s Hrvaško, vojne v sosednji republiki ter uvedbe slovenskega denarja so se v tukajšnji kmetijski zadrugi pojavili predvsem trije problemi. Meso in pijača, ki soju prej v maloprodaji z zadruge kar precej prodali na Hrvaško, sta postala zaradi razmerja med dinarjem in tolarjem predraga. Drugi problem so stare terjatve do Hrvaške, ki so vredne le še 40 odst. vrednosti, na srečo pa jih nimajo veliko. Največjih težav pa je zaradi prepovedi izvoza kmetijskih pridelkov in živine iz Hrvaške. Prav metliška kmetijska zadruga je bila precej povezana z južnim trgom, zlasti s prašičjo farmo v Novi Topoli v Bosni, od koder je prišlo v metliško klavnico po 4.000 prašičev na leto ali polovica vseh, ki sojih zaklali. 25 let so sodelovali s to farmo, zaradi vojne pa so' bile tako rekoč čez noč prekinjene transportne poti. V zadrugi so sicer v telefonskih stikih s farmo, kjer jim zagotavljajo, da jim bodo, ko bo mir, znova dobavljali prašiče, vendar tako kot doslej ne bo nikoli več. Vmes so namreč meje in carine. Negotovo je tudi sodelovanje s kooperanti zadruge onkraj * V metliški kmetijski zadrugi je zaposlenih precej delavcev iz Hrvaške, večino od njih pa so poklicali v gardo. Samo iz klavnice je v gardi polovica vseh tam zaposlenih, sicer pa je v gardi vsak deseti v zadrugi zaposlen delavec, od tega nekateri že po nekaj mesecev. Ker pa je zaradi državne meje zmanjšana blagovna menjava s Hrvaško, je tudi obseg dela v zadrugi manjši, tako da je kljub manjšemu številu delavcev delo še moč opraviti. Kolpe. V zadrugi se sicer zavedajo, da bo meja ostala, vendar upajo, da se bo dolgoletno sodelovanje med ljudmi na obeh straneh te meje nadaljevalo. V zadrugi se zavedajo, da farmska reja, kakršna je bila nekdaj, nima prihodnosti ne z. ekološkega ne z. zdravstvenega vidika. Rejo prašičev je potrebno BO DROBNICA REŠILA ZARAŠČENA ZEMLJIŠČA? SEVNICA — Nenačrten razvoj kmetijstva oz. živinoreje smo v preteklosti v Sloveniji že plačali z. 200.000 ha izgubljenih kmetijskih površin. Po podatkih z agrokarte je trenutno v sevniški občini v zaraščanju okrog 1500 hektarov kmetijskih površin, ki bi jih še lahko rešili z živinorejo. Računajo, da bi lahko uspešno razvili kozjerejo in ovčerejo. razpršiti po kmetijah. Že sedaj je moč na večini belokranjskih kmetij brez večjih naložb in le z delnimi adaptacijami gospodarskih poslopij zrediti po 10,20 ali 30 prašičev. In to z doma pridelano hrano. Zato je kmetijska zadruga že omogočila nabavo plemenskih svinj in merjasca. Prvi odzivi na večjo prašičerejo v občini so že, na zadrugi pa pričakujejo, da bodo še večji, tudi zato, ker seje hrvaški trg zaprl za nakup odojkov. Sicer pa so za nakup plemenskih svinj omogočena republiška in občinska nepovratna sredstva, KZ pa nudi tudi kredit pod najugodnejšimi možnimi pogoji. V metliški klavnici so doslej zaklali na leto po 1.100 glav goveje živine in 600 do 1.000 telet. Sedaj pa je začelo primanjkovati predvsem telet za pitanje, s katerimi so se precej oskrbovali na Hrvaškem. Ker pa so v Sloveniji bolj usmerjeni v mlečne kot v mesne pasme, to pomeni, da bo potrebno privezovati več domačih telet. Na srečo ima zadruga precej dobro utečeno pitanje svojih telet, ki jih ima pri kooperantih kar okrog 600. Zelo zaskrbljujoč pa je v zadnjem času v metliški občini prevelik zakol telet, zlasti od vzpostavitve trde meje s Hrvaško. Zaradi pomanjkanja svinjskega mesa se je namreč cena svinjine približala ceni teletine, zato teleta namesto ob jaslih končujejo v zamrzovalnih skrinjah. Če bi bili normalni časi, telet za pitanje vsaj za domačo oskrbo ne bi smelo primanjkovati. Vendar so sedaj porušena vsa razmerja in že se poraja bojazen, da bi zaradi preveč množičnega zakola telet začelo čez. čas primanjkovati govejega mesa. M. BEZEK-JAKŠE gospodinjski kot/iček V teh prazničnih dnevih Kratki in temačni dnevi niso prav nič spodbudni za naše razpoloženje. Vendar nam misel na praznike, zbrano družino, prijatelje in prijetno obloženo mizo vliva v srce neko posebno toplino. Že kar nekaj časa pred prazničnimi dnevi si napravimo načrt, kaj vse bo potrebno pripraviti. Še posebno se bomo potrudili, če bomo preživeli najdaljšo noč v letu skupaj s povabljenimi gosti. Te bomo izbrali po premisleku, saj bo tudi od njih odvisno celotno razpoloženje. Malo pomislimo na njihove skupne interese in starost, sa bo le tako gladko stekel pogovor in se nam ne bo treba bati dolgočasja. Še posebno pa jim bomo ustregli, če bomo poznali njihove prehrambne želje. Ponavadi nam največ težav povzroča sestavljanje jedilnika. Radi bi pripravili jedi, s katerimi bi ustregli še tako zahtevnemu okusu gostov, ali pa bi radi za vse pripravili presenečenje. Svetovala bi, da se neznanih jedi raje ne lotite tik pred praznovanjem, saj se takrat prav rado kaj ponesreči in pokvari naše razpoloženje. Morda bi vam prišlo prav nekaj nasvetov, kako pripravimo mizo z začetnimi jedmi, s katerimi se bodo gostje sami postregli. Spečemo črn ali pisan kruh in ga narežemo na majhne koščke. Naložimo ga v košarice iz šibja. Na več manjših pladnjev naložimo čimbolj domiselno več vrst narezanega suhega mesa, domačo salamo in klobase ali mrzlo pečenko. Na sredino naložimo okusno zeliščno maslo, skuto in nariban sir. Na našteta živila ne polagamo kumaric, gob, paprike, majoneze in podobnega. To serviramo v manjših posodicah. Ne pozabimo na okusne kuhane in surove solate, kot na primer kuhano riževo solato ali motovilec z jabolki in mandarino! Pripravimo tudi izbrano sadje, ki ga dobro opranega zložimo na posebne visoke f>od-stavke. Mizo jjopestrimo tudi s suhim sadjem in orehi. Za začetek so primerne sladice iz že pripravljenega listnatega testa. Od pijač pa serviramo domač borovničev liker ali medico, morda bo komu zadišal tudi brinjevec. HELENA MRZL1KAR IZ NkŠIH OBČIN IZ NkŠIH OBČIN ti Kako preživeti v prihodnjem letu? Območna organizacija Svobodnih sindikatov Novo mesto je za podpis socialnega pakta — Določitev minimalnih pogojev in obveznosti za čase, ko še ni bolje NOVO MESTO — Gospodarske razmere pri nas so slabe. Gospodarska aktivnost še naprej peša, pri mnogih izgubljeni trgi niso nadomeščeni, četudi je pripravljenost na izvoz za vsako eeno. nestabilnost in neučinkovitost sta še vedno preočitni značilnosti gospodarjenja. Zaposlenost se naglo znižuje in brezposelnost že presega I (I odst., napovedi pa tudi za naprej niso razveseljive. V novomeški in trebanjski občini naj bi v prihodnjem letu ostalo brez dela še najmanj 1.500 delavcev. Svoj divji ples je spet začela inllaeija. Cene osnovnih življenjskih artiklov knjižico. Delavci so namreč v strahotno hitreje rastejo kot cene na drobno, plače brezprav nem položaju. Novomeški oz. pa so realno že za četrtino manjše. Kupna moč seje tako zmanjšala, daje že zdajšnja, kaj šele povečana proizvodnja za domači trg neuresničljiva želja. l’ov prečna plača ne zadošča več niti za preživetje, še manj zajamčena. Če komu to ni všeč in to tudi pove, mu v podjetju v glavnem mahajo z delavsko DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 28. decembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market na Drski • Šentjernej: Samopostrežba Mercator • Žužemberk: Market Dolenjka • Straža: Samopostrežba KZ • Mirna Peč: Minimarket Kocka v Dolenji vasi do 20. ure. V nedeljo bo odprta v Novem mestu prodajalna KZ na Glavnem trgu 4 od 8. do 11. ure. V Mirni Peči oz. v Dolenji vasi pa Minimarket Kocka od 8. do 12. ure. V soboto, 4. januarja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Samopostrežba na Glavnem trgu 23 • Šentjernej: Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna Rog • Žužemberk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka. • Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Samopostrežba na Glavnem trgu 23. dolenjski že nekaj časa nimajo niti družbenega pravobranilca, le enega sodnika na sodišču združenega dela in enega inšpektorja dela za štiri občine, čeprav je nekršenje kolektivnih pogodb in pravic delavcev bolj izjema kot pravilo. Splošne razmere, nazadovanje, grožnje s knjižico pa kljub grozeči poplavi brezposelnosti zelo slabo vplivajo na delavoljnost. Kako preživeti v letu 1992? Predlagana politika gospodarskega razvoja Slovenije ne odgovarja na to vprašanje. Predvideva nadaljnje zmanjševanje družbenega proizvoda, povečanje brezposelnosti na 12 odst. aktivnega prebivalstva, manjšanje porabe itd., brez programa izhoda iz krize. Tudi v vodstvu območne organizacije Svobodnih sindikatov Novo mesto so prepričani, da bi bilo potrebno doseči soglasje vseh za program nazadovanja, čg je to že nujna cena osamosvajanja, tako imenovani socialni pakt kot pisni dogovor med državo, gospodarstvom in sindikati. O takšnem dogovoru, ki bi se ga seveda morali do zadnje pike držali vsi podpisniki, je zadnje čase precej govora. četudi vlada zaenkrat še ni pokazala namena, da bi sindikate kot partnerje sprejela že v času oblikovanja novih zakonov in pogojev, ki bodo v veliki meri krojili gospodarsko dogajanje v prihodnjem letu v Sloveniji in življenje Slovencev. V območni organizaciji Svobodnih sindikatov Novo mesto so sprejeli več zahtev, ki naj bi jih uveljavljala ta organizacija pri oblikovanju socialnega pakta. Zahtevajo izvajanje kolektivnih pogodb brez administrativnega omejevanja plač, državni nadzor nad plačami pa pričakujejo za monopolne dejavnosti. Zajamčeni osebni dohodek je prag preživetja, zato mora biti določen na osno- MALI CEROVEC —Y nedeljo je Mali Cerovec, zadnja od devetih vasi v krajevni skupnosti Podgrad, dobila asfaltno povezava z gorjansko cesto. Ko je predsednik gradbenega odbora Anton Turk prerezal trak, so se prvi avtomobili zapeljali v kilometer in pol oddaljeno vasico, kjer so pripravili likof, kar pravo prijetno domačo veselico. Mali Cerovec je podgorska vasica z vsega sedmimi hišami in devetimi gospodinjstvi, prebivalcev pa je manj kot 30. V vasi so samo trije avtomobili in nekaj traktorjev. Tako je ta vas zaradi majhnosti in sorazmerne oddaljenosti od glavne ceste zadnja prišla na vrsto za asfalt. Pot, ki se precej strmo spuijča od gorjanske ceste proti vasi, so pred osmimi leti razširili, sedaj pa je dobila še tri metre široko asfaltno prevleko. Dela za asfaltiranje so začeli oktobra, asfalt jim je »prinesel« Miklavž, s slovesnostjo ob,otvoritvi pa so počakali do prvega zimskega dne. Vaščani so po svojih močeh pomagali z delom pri pripravi na as- faltiranje, vsako gospodinjstvo pa je oz. še bo prispevalo po 10.000 tolarjev. Kot je na otvoritvi povedal predsednik krajevne skupnosti Podgrad. Jože Gazvoda, danes tega dela ne bi opravili za 2 milijona tolarjev. Za to, da pelje asfaltna cesta v Mali Cerovec, kamor sc skoraj več kot domačini vozijo izletniki iz Novega mesta, ki hodijo sem nabirati borovnice, gobe, kostanj ali samo na sprehod v lepo Podgorje, sta največ prispevali novomeška občina in KS Podgrad, šegavi Podgorci pa pravijo, da bi lahko tudi policaji, ki se menda kar precej vozijo po tej cesti. Vprašanje je le, zakaj. Letos je bilo to že drugo asfaltiranje v KS Podgrad, pred tem so asfaltirali 500 m vaške poti v Koroški vasi. O podjetnosti Podgorcev in prizadevnosti vodstva govori tudi podatek, da so v tej krajevni skupnosti prvi asfalt do Podgrada dobili pred devetimi leti, sedaj pa ni več vasi. do katere bi bilo treba po blatu ali prahu. A. B. vi stroškov življenja, ne pa na osnovi povprečne plače. Zahtevajo učinkovit nadzor nad izvajanjem delovne zakonodaje in kolektivnih pogodb, sodelovanje sindikatov pri oblikovanju in sprejemanju delovne in varstvene zakonodaje, aktivno sodelovanje pri določanju politike zaposlovanja, nadzor nad menedžmentom oz. njegovimi plačami v družbenih podjetjih, pa tudi to. daje poleg kapitala osnova za soupravljanje delo. Na odpuščanje delavcev ne pristajajo, dokler ni znano, katere panoge namerava Slovenija ohranjati in ščititi, katerih pa ne oz. katere niso perspektivne. z. LIND1Č-DRAGAŠ SPET AMBULANTA ZA ZDRAVLJENJE BOLEČIN ŠMARJEŠKE TOPLICE — Ambulanta za zdravljenje bolečin v Zdravilišču Šmarješke Toplice, ki jo že 15 let vodi dr. Emil Lučev, bo spet začela delati v ponedeljek, 6. januarja 1992. Ambulanta bo delala vsak ponedeljek in petek do 17. ure. Občinske nagrade za raziskovalce 12 nagrad za 14 raziskovalcev in mentorjev NOVO MESTO — V ponedeljek, 23. decembra, so bile v Dolenjski galeriji že štirinajstič in zadnjič v takšni obliki podeljene občinske nagrade in diplome na področju inovativne in raziskovalne dejavnosti v občini Novo mesto. Skupaj z letošnjimi je bilo v 14 letih podeljenih 321 nagrad inovatorjem, raziskovalcem, mentorjem in mladim raziskovalcem. Letos so podelili 12 nagrad. Nagrado za raziskovalno delo mladih sta prejela Vito Strazbcrger in Janez Zaletelj iz novomeške gimnazije. Nagradi za mentorsko delo sta prejeli Sonja Kermc in Ana Rangus, obe iz Krke, tovarne zdravil. Bojan Jenkole in Anton Novak iz Adrie Caravan ter Adi Bevc iz Novolesa so prejeli nagradi za inventivno delo. Dobitniki nagrad za raziskovalno delo pa so: Elica Rustja, Božena Šuštar, Igor Simonič, Ivan Radež, Janez Kržan, vsi iz. Krke, pa Aleš Boškovič iz Adrie Caravan ter Miran Tomljanovič Torkar iz GIP Pionir. Nagrade za dolgoletno raziskovalno delo letos niso podelili, saj na razpis niso dobili nobene prijave. Nagrade je izročil predsednik novomeške občinske skupščine Marjan Dvornik. Zarja ugaša pred rojstvom? NOVO MESTO Marjan Ravbar, poslance Zelenih v novomeški občinski skupščini, je dobil odgovore na svoja vprašanja v zvezi / ustanavljanjem stanovanjskega podjetja Zarja, delniške družbe. Za ustanovitev Zarje za izdelavo elaborata in objavo javnega poziva za v pis delnic je bilo doslej porabljenih dobrih 730 tisoč tolarjev. Kot začasni v ir so služila sredstva za funkcionalne stroške stanovanj in poslovnih prostorov. Stroške bo sicer pokrila Zarja, če ne bi bila ustanovljena. pa naj bi jih pokrili ustanovitelji. Ureditev poslov nih prostorov na Prešernovem trguje stala dober milijon tolarjev, uporabili so sredstva za vzdrževanje poslovnih prostorov. Opremo v vrednosti slabih dveh milijonov tolarjev pa so kupili iz sredstev amortizacije poslovnih prostorov . Prostori so sicer v lasti občine, v odgovoru piše. da bi jih lahko vložila v Zarjo kot kapitalski vložek ali pa bo z njimi še naprej razpolagala po svoji presoji. Na Zarjo pa doslej ni bilo preneseno še nobeno osnovno sredstvo, ker to podjetje še ne obstaja. Iz. podatkov o zbranih in porabljenih stanarinah pa je razvidno, da je bilo v novomeški občini do konca oktobra pobranih za 48,644 milijona tolarjev stanarin, v zadnjih dveh mesecih pa naj bi jih bilo še za dobrih 7 milijonov, a je seveda vse odvisno od odprodaje stanovanj. Amortizacija je bila v desetih mesecih obračunana v višini dobrih 22 milijonov tolarjev, od tega je bilo za vzdrževanje porabljenih 16,9 milijona SLT, 20 milijonov pa so vezali pri banki, da sredstva ne bi izgubljala vrednosti. Marjan Ravbar z izčrpnim odgovorom ni bil zadovoljen, ampak je prosil za še dodatna pojasnila. Kolikšni bodo letos prihodki od najemnin. kako bodo porabljeni? Zakaj je občina pokrivala stroške ustanovitvenega postopka Zarje, če niti ustanoviteljica družbe ni? Kakšen je odziv na javni poziv za odkup delnic stanovanjskega podjetja? Kako namerava občina v bodoče uresničevati naloge na področju občinskega stanovanjskega programa m kakšne bodo oblike pomoči za naslajanje in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij? Skupščina naj bi sprejela ustrezne sklepe v zvezi s slednjim. Poslanec Ravbarje namreč prepričan. da gre v primeru ustanavljanja Zarje za nenamensko porabo stanarin in najemnin brez soglasja lastnikov stanovanj in za slabo gospodarjenje s tem denarjem, saj so na primer stroški upravljanja večji od stroškov tekočega vzdrževanja. Hoče vedeti, kakšni razlogi so vodili izvršni svet, da je sredstva, namenjena za vzdrževanje poslovnih prostorov in amortizacijo, namenil za delniško družbo. Je ta družba res potrebovala nove poslovne prostore. predvsem pa. ali je sredstva morala prispevati občina in ne ustanovitelji? Zakaj niso dobri dosedanji prostori v »novi« občini? Meni tudi. da občina teh sredstev ne more vložiti v Zarjo kot svoj kapitalski delež, saj ne more sprejeti obveznosti prevzemanja morebitne izgube, ker to pomeni, da bi jo morali pokriti iz proračuna, torej jo porazdelili na vse davkoplačevalce. Zakaj so se delavci upravnega organa, ki naj bi te posle opravljali vsaj do konca leta, preselili v nove poslov ne prostore? Kakšna bo njihova usodit, če do ustanovitve Zarje ne bi prišlo? Zakaj seje izvršni svet tako angažiral pri ustanavljanju podjetja, pri katerem ga formalno ni zraven, na deležu občine v Zarji pa je vnaprej zgrajena celotna konstrukcija stanovanjskega podjetja? Vprašanj in pomislekov je skratka toliko, da naj bi poslovanje računa stanarin in najemnin pregledal celo SDK, uporabo teh sredstev za nove poslovne prostore še neobstoječe delniške družbe Zarja in odgovornost vpletenih pa naj bi proučila celo posebna skupščinska komisija. Kaj se bo zares zgodilo, je težko reči. Ve se le. da so ustanovitelji družbe pristajajo na vsakršno spremembo ustanovitvene pogodbe v korist občine, da bi bila ta vendarle pripravljena v Zarjo prispevati svoj kapitalski vložek. Z. L.-D. NA PODGORSKI CESTI — Seveda so vrli Podgorci asfaltirano povezavo od gorjanske ceste do Malega Cero vca »krstili«, in to s pra vo podgorsko šmarnico. Tega omamnega soka podgorske zemlje se niso branili niti gostje, med njimi je bil tudi predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič. Asfalt tudi v zadnjo vas V nedeljo so odprli 1,5 km asfaltirane ceste od Malega Cerovca do gorjanske ceste SREČANJE — Že peto leto vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu Rdeči križ krajevne skupnosti Kandija-Grm in njegov klub za čajanke v prostorih krajevne skupnosti prireja čajanke. Pogovori ob čaju in pecivu, ki ga večinoma spečejo same krajanke, so vedno dobro obiskani, prihajajo pa t' glavnem starejši, osamljeni ljudje, ki jim druženje dobro dene. V okviru čajank jim medicinska sestra iz Doma starejših občanov tudi zmeri pritisk, z dr. Pečetovo pa se večkrat lahko pogovorijo o svojih zdravstenih tegobah. Zadnjo čajanko v letu 1991 so spremenili v novoletno srečanje (na sliki). Prišlo je veliko krajanov, ki so se imeli lepi), pripravljen je bil celo srečelov. Že prej pa so aktivistke RK obiskale na domu in obdarile okrog 300 ostarelih krajanov. (Foto: Z. L.-D.) Tujina jim daje kruh, čeprav črn Avtoprevozniško podjetje Gorjanci bo leto sicer zaključilo z izgubo, za prihod-nje leto pa napoveduje pozitivno poslovanje — Tovornjaki na vlakih VAVTA VAS — »Gorjanci« iz Vavte vasi še vedno poslujejo kol družbeno podjetje, na novo pa se bodo organizirali, ko bo sprejeta ustrezna zakonodaja. V tem največjem avtoprevozniškem in potniškem podjetju na Dolenjskem je zaposlenih 388 ljudi, od tega v tovornem programu 113 voznikov, v potniškem pa 108. Ostali delajo v tehnični službi oziroma pri vzdrževanju ter v administraciji. Seveda je njihova glavna dejavnost prevoz potnikov in blaga, za kar imajo 91 vozil v tovornem programu in 96 v potniškem. Od nekdanjega gostinstva jim je ostalo le gostišče na Loki v Novem mestu. »Tarejo nas take težave kot ostalo zmanjšuje njihovo konkurenčnost ozi- gospodarstvo: prizadel nas je nerealen tečaj dinarja v lanskem in letošnjem letu, obresti za kratkoročne kredite so zelo visoke, tuje še finančna nedisciplina, nizke zamudne obresti za opravljeno delo,« je naštevala vršilka dolžnosti direktorja Zdenka Sluga, ki je ta položaj začasno prevzela pred nekaj tedni, ker je prejšnji direktor iz zdravstvenih razlogov odšel na drugo delovno mesto. Močno se otepajo tudi z ustreznimi dovolilnicami za mednarodni promet, posebej težko je za prevoz skozi Avstrijo, največ njihovega tovornega prometa pa pelje skozi to državo v Nemčijo. Po sili razmer se morajo vse bolj preusmerjati na tako imenovane oprtne vlake, ki njihove tovornjake prepeljejo skozi Avstrijo, kar pa močno zvišuje stroške; letos je takih voženj že polovica. Medtem ko na primer Avstrija svojim prevoznikom povrne kar 80 odst. takse, ki jo morajo plačati za prevoz po jugoslovanskih cestah, naši ne dobijo nič in gre vse v njihovo breme, kar seveda še dodatno roma zaslužek. »Tujina nam je od nekdaj dajala črn kruh, vendar je bila glede na sedanje stanje pri nas odločitev, da se podamo v mednarodni promet, pravilna, saj bi sicer ostali brez dela,« pravi direktorica. V mednarodnem prometu pa jih dodatno bremeni to, da so plačila doma- čih naročnikov v tolarjih, stroški so pa v devizah. Pred leti so se v »Gorjancih« odločili za leasing nakup 50 velikih Renaultovih tovornjakov in ta mesec so odplačali zadnji obrok, kije na mesec znašal kar 150.000 nemških mark. Seveda se jim bo to močno poznalo, vendar tega leta nikakor ne morejo zaključiti pozitivno. »Če pa nam uspe obdržati sedanji obseg dela in če bo tečaj tolarja realen, bomo Zdenka Sluga * V lanskem letu so število zaposlenih zmanjšali za 42 ljudi, v devetih mesecih letos pa še za 28. Doslej je šlo to na neboleč način in tako bodo skušali to reševati tudi za naprej, saj bodo število zaposlenih morali še malo zmanjšati. Za oktober je znašala povprečna neto plača v »Gorjancih« 14.000 tolarjev, seveda pa tu niso vštete nadure oziroma dnevnice voznikov. Te dni so dali razpis za direktorja. prihodnje leto že poslovali pozitivno, sedanjo izgubo pa naj bi pokrili v naslednjih dveh letih,« pravi optimistično Slugova. Potniški program posluje uspešneje kot tovorni, čeprav tudi tu občutijo težave, saj se je precej zmanjšalo število delavskih linij in posebnih voženj. A. B. SVITKI Na četrtkovi skupščini, kije bila zadnja v tem letu, so poslancem v novomeškem parlamentu skupaj z dodatnim gradivom in glasovalnimi kartoni razdelili lične svitke, za srečo verjetno pa za lažje prenašanje vseh mogočih bremen. Za nekatera bi sicer potrebovali še vse kaj drugega od svitkov, na primer za skupščinske seje, kijih vodi predsednik zbora krajevnih skupnosti dr. Kocutar. Kljub izdatni prišepelovalski pomoči sekretarke je tudi po poldrugem letu šole v četrtek le s težavo speljal do kraja sicer neproblematično sejo. Kaj bi šele bilo, če ne bi bilo znanih zelenih, rdečih in rumenih kartončkov. Slišati je, da imajo ti dvojen namen. Omogočajo lažje štetje glasov, z njimi pa se da izza vodeče mize poslanstvu tudi namigniti, katera barva je zaželjena. Kakšno čohanje za ušesi v ta namen bi se, ker si poslanstvo in vodeče omizje sedita nasproti, namreč lahko ponesrečilo. PLAČE Obupan in besen glas je v uredništvo sporočil, da je v Mercatorju Standardu še bolj kot sicer vse na nogah, ker so se šefi ob iztekanju leta izdatno nagradili za medletno garanje s povišanjem plač. »Povišic«, četudi občutno manjših, vsaj simboličnih, si trgovsko delavstvo očitno ni zaslužilo, ampak le grožnje z delavsko knjižico, če bi novica prestopila prag Standarda. Zal temu glasu, ki je zaradi omenjenih groženj ostal brez imena in priimka, in podobnim iz drugih podjetij, kar se tiče delavskih in menedžerskih plač, danes še bog ne more pomagati. PRIZNANJE — Če bi sodili po tem, kako so tudi Novo mesto začeli obletavati strankarski veljaki in ministri iz Ljubljane, so volitve blizu. Na enako misel navaja množični obisk, ki ga imajo vse katedre, okrogle mize in podobni razgovori v zadnjih tednih. Pogovor z dr. Ruplom v organizaciji liberalnih demokratov o mednarodnem priznanju Slovenije pred tednom je bil izjema, kar glede na kompetentnega sogovornika in aktualno tematiko, čudi. Morda ljudem ni bil blizu kraj pogovora, prostori gimnazije namreč. Takšne zadeve sc sicer v glavnem odvijajo v modri dvorani hotela Metropol. ZAMUDA Ponedeljkova podelitev občinskih nagrad raziskovalcem in inovatorjem v Dolenjski galeriji seje pričela s polurno zamudo. Čakali so gostitelja, predsednika novomeške občinske skupščine Marjana Dvornika. Ker je na podelitev pribrzel iz Ljubljane z zgodovinskega zasedanja slovenskega parlamenta, mu zamude nihče ni vzel za zlo, posebno, ker seje za lažje čakanje dalo privezati duše, sem in tja pa sije kdo celo ogledal razstavljene slike. Ena gospa je rekla, daje Pionir celo dan pred rokom končal razkopavanje Ceste herojev s križiščem za plinovod. Naglici je gotovo botroval tudi hud mraz. Bližnji bifeji so majhni, pa so se delavci ogrevali z delom. Iz gnezda Srake Sraka izdaja tudi kasete s pravljicami________________ NOVO MESTO Glasbena produkcija in založništvo Sraka je v svoj založniški program, ki obsega zabavno, ljudsko in narodnozabavno glasbo, uvrstila tudi izdajanje kaset s pravljicami ter tako obogatila svojo ponudbo. Prvi dve kaseti iz zbirke, ki nosi naslov Iz srakinega gnezda, sta izšli pred kratkim in sta že na voljo kupcem. Gre za kaseti Sedem pravljic in Zajček dolgoušček. Sedem pravljic je napisal Ivan Sivec, slovenski pisatelj, svobodni novinar in znani pisec besedil za narodnozabavne viže, Zajčka dolgouščka oziroma pod tem naslovom zbranih sedem pravljic pa je napisal Janez Bitenc. Glasove so za vse pravljice posodili Stanislava Bo-nisegna, Tina Hribar in Andrej Nahtigal, režijo, glasbeno opremo in zvočne učinke pa je imela v rokah Metka Rojc. Prikupne ovitke je oblikoval slikar Jože Kumer. V Sraki načrtujejo, da bodo izdali še več pravljičnih kaset, pri tem pa bodo ob avtorskih pravljicah posegii tudi v ljudsko izročilo. V načrtu so tudi knjižne izdaje, ki bodo izšle posebej, v njih pa bo izbor najbolj priljubljenih pravljic iz Srakine pravljične serije. PREDIN V KANDIJ1 NOVO MESTO Danes, 27. decembra. bo v hotelu Kandija ob 22. uri nastopil slovenski rock pevec Zoran Predin. Koncert pripravlja mladinski kulturni center, ki je letos pripravil že vrsto dobrih prireditev. • Kar imenujemo napredek, je zamenjava enega stanja z drugim. (Ellis) 4 DOLENJSKI UST t, 52 (2210) 27. decembra 1991 Sprehod po Metliki RAZVPITI AGROPOP je koncertiral v telovadnici metliške osnovne Sole, da bi tako Solarji imeli kaj od novega leta, če že daril niso dobili. Slavnim Ljbljančanom je bila za predskupino domača Šokantna skupina The Pasmalers. Agropopovci so zamudili skoraj debelo uro, za izgovor pa so povedali, kako so se izgubili in so se prikobalili v Metliko namesto čez Gorjance po »partizanki«. Slabo izmikanje, kajti Agropop je v Metliki že hropel, in sicer na lanski Vinski vigredi. Ljudstvo pravi, daje dober vsak izgovor, četudi ga pes na repu prinese. METLIŠKA ZVEZA PRIJATEUEV MLADINE je v hudih Škripcih, krizo pa je povzročilo kronično pomanjkanje denarja. Še tako zagnani ljubitelji otrok grozijo, da bodo zabrisali puško v koruzo in da naslednje leto ne bo prireditev pod naslovom Veseli december, če nihče ne bo poskrbel za dotok tolarčkov. Kaže, da skupaj s socialistično navlako letijo na smetišče zgodovine tudi lepe navade: zastonj delo, veselje ob pogledu na iskreče se otroške oči in podobne sentimentalnosti. METLIŠKI MINISTER ZA VODOVODNA VPRAŠANJA Juš Mihelčič na vsakem koraku opozarja, daje voda velika dragocenost, če ne že celo neizmerno bogastvo. »K takšnemu razmišljanju lahko pripelje ljudi le visoka cena,« trdi, ko zagovarja Komunalno gospodarstvo ob vsaki trimesečni redni podražitvi vodoob-skrbnih storitev. Ljudje pa so zmeraj bolj zaskrbljeni, saj so slišali govoriti starejše ljudi, da reveži lahko preživijo v težkih časih le ob kruhu in vodi. Za kruh jih že veliko nima, če se bo s tako hitrostjo dražila tudi voda, ni več daleč čas, ko si ljudstvo niti te ne bo moglo več privoščiti. Črnomaljski drobir ODPADKI — Ko so nedavno na javnih razpravah občani zopet premlevali, kje naj bi bilo novo odlagališče komunalnih odpadkov, je med drugim padel tudi predlog, naj bi ga zgradili skupaj z Metličani. Seveda je bilo ob tem nedvoumno povedano, da bi bila deponija na metliških tleh. Po reakciji iz Metlike seje eden od Črnomaljcev pač zagovarjal, da Črnomaljci želijo, naj bi med občinami ne bilo več rivalstva, zlasti še, ker bo Bela krajina regija. Pa so sodelovanje s sosedi hoteli pričeti z deponijo, kijih trenutno tudi najbolj tišči. Poskusiti sicer ni greh, toda glede na to, koliko časa se o novi lokaciji dogovarjajo med seboj, bi lahko pričakovali, da bi se z Metličani uspeli dogovoriti in sporazumeti o tej sicer aktualni črnomaljski zadevi v sredini prihodnjega tisočletja. SRBOHRVAŠČINA — Med starši, ki imajo svoje nadobudneže v 5. razredu, je v začetku letošnjega šolskega leta precej završalo, ko so izvedeli, da v osnovni šoli ne nameravajo ukiniti pouka jezika tistih, ki so nas le nekaj mesecev prej napadli. Če je naša pot zares v Evropo, naj bi se tako ravnali tudi v šolah, ne pa da se bodo otroci učili cirilico, je bila ena od kritik. Ena od oseb, ki ima na črnomaljski občinski upravi precej opraviti s Šolstvom, pa je ta očitek zavrnila, češ daje vse to politika, ki naj se ne bi vtikala v šolo. Po zadnjih vesteh pa bo kar ob polletju srbohrvaščina v osnovnih šolah usahnila. Zanimivo bi bilo slišati, kakšno terminologijo so si za to potezo v šolstvu izmislili tokrat. JEZA — Črnomaljci se jezijo, da večkrat, ko prosijo od republike denar za naložbe, dobijo od tistih z vrha odgovor: »Saj tam in tam ne potrebujete moderne ceste, ker je že sedaj po njej skromen promet. Ne potrebujete plinovoda, ker porabite malo plina...« V resnici pa je majhen promet, ker je slaba cesta, majhna poraba plina, ker ga nimajo, itd. Najnovejša pridobitev Črnomaljcev pa so občinske obveznice. In kaj bodo rekli občinski možje, če bo njihova prodaja bolj slaba? Da nimajo občanov? Trebanjske iveri DEZINSEKCIJA — Uničevanje faraonskih mravelj v treh blokih Ulice Cankarjeve brigade je le sleklo tako kot so sprva načrtovali. Tudi pel gospodinjstev se je pod grožnjo kazenskih sakcij le omehčalo in privolilo v dezinsekcijo. Ljudje morda še niti ne vedo, da bo boj proti faraonkam namesto predvidenih 190.000 tolarjev stal občinski proračun preko 300.000 tolarjev. Novomeščani opravičujejo ta nepredvideni skok cene šestkratne dezinsekcije z veliko podražitvijo strupov, kar insekticidi gotovo so. BAZEN —- Mirenčani so nam potožili, da bi lahko upravljavci bazena na Mirni poskrbeli vsaj za zimsko veselje otrok in tudi odraslih, če že mora biti poletno kopanje »na lastno odgovornost«. Predlagajo, naj odgovorni poskrbijo, da bo v bazenu manj vode, da se bodo lahko ob nizkih temperaturah otroci varno drsali in podili po ledu. SEKSOLOGIJA — Na petkovem, zadnjem zasedanju trebanjske občinske skupščine v starem letu je republiški poslanec v zboru občin Alojz Metelko vprašal, kako naj glasuje ob predlogu nove slovenske ustave glede na polemike o 55. členu, ki govori o svobodnem rojstvu otrok. Župan Ciril Pungartnik mu je svetoval, naj se pač odloči po svoji vesti. Odbornik Nace Škoda pa je svojemu kolegu Metelku svetoval, naj bo za svobodno seksologijo, da ne bodo zafrkavali žensk. IZ NtkŠIH OBČIN FOT i Ulil IZ NkŠIH OBČIN C Begunci rešili hotel pred zlomom V podjetju Gostinstvo in turizem vedo, da se morajo najprej približati domači-___ nom — Brez belokranjskega sodelovanja v turizmu ne bo šlo METLIKA — Ko se je letošnjega maja podjetje Gostinstvo razcepilo na dve podjetji, črnomaljsko in metliško, so morali Metličani ugrizniti v precej kislo jabolko. Njihovo družbeno podjetje Gostinstvo in turizem Metlika, kakor se je imenovalo po novem, je namreč ob delitvi podedovalo izgubo in veliko posojil, za povrh pa so bili kaj borni tudi turistični obeti. Vendar ob koncu leta z zadovoljstvom ugotavljajo, da bodo dosegli letošnji cilj — pozitivno ničlo v poslovanju. Toje, kot je povedala v.d. direktorica Vera Pešelj, zanje res velik uspeh ob dejstvu, da sta od štirih lokalov dva zaprta. Za kamp Brezo v Metliki in podzemeljsko kopališče, ki sta, razumljivo, sezonskega značaja, še ne vedo, če ju bodo sploh kdaj odprli. Tako jima ostaneta le hotel Bela krajina in gostišče Na Dragah. S tema dvema pa bodo morali delati skoraj čudeže, če bodo hoteli uspešno voziti, česar se zavedajo, toliko bolj, ker vsaj še nekaj časa ne morejo računali na turiste. V letošnjem letu so imeli namreč le 5 nočitev tujih gostov, in sicer italijanskih ribičev. Zato so poskusili v sodelovanju z Integralovo turistično poslovalnico pripraviti enodnevne izlete, a je bil odziv izredno slab. Ljudje so naravnost povedali, da ne gredo v Belo krajino, ker je preblizu Kolpe. Čeprav se sliši precej žalostno, pa sojih prav hrvaški begunci, ki so od začetka oktobra začeli množično prihajati v Metliko in se kot samoplačniki nastanili tudi v hotelu, rešili pred veli- POMOČ TRIMU TREBNJE — Dol. marca bo občina izjemoma še krila iz proračuna mesečno 18.100 tolarjev večjih stroškov vrtcev, ki bodo na željo Trima za 44 otrok njihovih delavcev zagotovili strokovno otroško varstvo izven ustaljenega delovnega časa. Trimo seje namreč odločil za spremembo delovnega časa zaradi poslovnih razlogov. Božični dar TREBNJE — V soboto, 21. decembra, je bila v Kulturnem domu v Trebnjem prireditev, imenovana Božični dar. Občinski odbor slovenskih krščanskih demokratov je pripravil prisrčen, božično obarvan kulturni program, ki so ga oblikovali mladi Trebanjci in otroški cerkveni pevski zbor. Na prireditvi je avstrijska humanitarna organizacija Hilfsvverk z darilnimi paketi obdarovala 180 otrok in 50 družin. Ta dobrodelna organizacija je namreč namenila pomoč Sloveniji in Hrvaški, ki ju je prizadela vojna. V ta namen je v Slovenijo poslala 3170 paketov za otroke in 1087 družinskih paketov. Med 12 izbranimi slovenskimi kraji je bilo tudi Trebnje. V Trebnjem sta bili obdarovani družini iz Prečne in Brežic. Iniciativni odbor Božični dar v Ljubljani je zaupal organizacijo obdarovanj občinskemu odboru SKD Trebnje. Sobotne prireditve sta se udeležila predstavnika humanitarne organizacije Hilfswer z Dunaja, župan Novega mesta Marjan Dvornik. republiški poslanec Alojz Metelko, predstavnika Cerkve in zastopnik trebanjskega župana Rman. V imenu izvršilnega odbora SKD je prireditev obiskala Nada Božnik, ki je simbolično razdelila prvih nekaj darilnih paketov. kimi denarnimi problemi. Iz vsega tega so se v Gostinstvu in turizmu naučili, da morajo vsaj za zdaj računati predvsem na domačine. »Ne želimo, da bi bil hotel odtujen od krajanov, kot je bil leta in leta. Pribli- Vera Pešelj žarno pa se jim lahko le z zanimivo ponudbo. Pripravili smo martinovanje, plese ob koncu tedna z domačim ansamblom, pa družinska kosila in malice po ugodnih cenah, imamo pa tudi bogato prednovoletno gostinsko ponudbo,« našteva Vera Pešelj. V podjetju sedaj sicer nekoliko čakajo, kaj bo prinesel zakon o lastninjenju, zavedajo pa se, da bo hotel potreben temeljite prenove, zlasti še, ko bo zaradi bližnjega mednarodnega mejnega prehoda skozi Metliko vodila pomembna tranzitna pot. Seveda brez razvijanja turizma v Beli krajini ne bo šlo, po Verinem prepričanju pa bodo turistični delavci obeh belokranjskih občin morali tesno sodelovati, saj turistov ne zanimajo ne občinske meje ne morebitne zdrahe med občinami. M. BEZEK-JAKŠE Cerrock iz Kolpe Za nov material veliko zanimanje METLIKA V tukajšnji Kolpi so pred kratkim pričeli proizvajati popolnoma nov material, ki so ga poimenovali cerrock in je sad lastnega razvoja, predvsem pa inž. Marinke Černetove. Gre za material, ki ga doslej niso izdelovali ne v Sloveniji ne v Jugoslaviji, ima pa vsestransko uporabno vrednost. Posebno primeren je kot dopolnitev pri notranji opremi hotelov, bank, pošt. zaradi izrednih antibakterio-ioških lastnosti pa tudi v medicini, zlasti v bolnišnicah. Cerrock bo naprodaj v obliki plošč, ki bodo dobrodošle predvsem za oblikovalce notranje opreme, v Kolpi pa bodo iz njega izdelovali tudi umivalnike in pomivalna korita. Za cerrock je že v začetku precej zanimanja, zlasti med arhitekti, di-zajnerji in oblikovalci, ki so ta material prej uvažali po znatno višji ceni. Predvsem so privlačne prednosti cerroca: Je topel, enostaven za obdelavo, saj sc obdeluje kot trd les, izdelati pa gaje moč v pestri barvni paleti, tudi kot kamen ali granit. V Evropi ta material uporabljajo zlasti za izdelavo delovnih pultov v kuhinjah. M. B.-J. OCENJEVALI 18 SORT JABOLK — Belokranjsko sadjarsko društvo, kije bilo kot prvo tovrstno v Sloveniji ustanovljeno v začetku tega leta, je pretekli teden v Črnomlju in Metliki pripravilo degustacijo 18 sort jabolk. Degustatorji, ki so se zbrali v precejšnjem številu, so ocenjevali fizikalne lastnosti, okus, aromo in izgled sadja. Na metliški degustaciji (na fotografiji) so se najbolje odrezale sorte melrose, jonagold in mutsu. Rezultati degustacije bodo belokranjskim sadjarjem vodilo, ko se bodo odločali, katere sorte naj zasadijo. (Foto: M. B. - J.) POL MANJ DENARJA TREBNJE Čeprav so se na trebanjski občini odločili, da dajo zimski službi v letu 1992 na voljo pol manj denarja, kot so novomeški cestarji zahtevali, se ti očitno ne razburjajo pretirano. To je le še dokaz več, kako vel ike rezerve so bile tukaj in so gotovo še marsikje, če se pojavi konkurenca. Trebanjska vladaje namreč dala možnost opravljanja zimske službe še dvema ponudnikoma, ki pa zdajšnji ponudbi Novo-meščanov nista več kos. Zaradi slabega dela zimske službe pa je na petkovi seji trebanjske skupščine protestiral odbornik Marjan Dolenšek. Letos Begradovo leto preizkušenj Kljub vsemu bo že v začetku prihodnjega leta dela dovolj za vse zaposlene — _____Zaživelo naj bi dvoje mešanih podjetij, SCP in Begrad Ozalj ČRNOMELJ — Za Begrad je bilo iztekajoče se leto leto preizkušenj. Poleg tega, daje v gradbeništvu primanjkovalo dela, konkurenca pa je bila izredna, so svoje opravili še dogodki, kijih niso mogli predvideti: vojna v Sloveniji in sosednji Hrvaški, kjer je Begrad sicer veliko gradil, uvedba slovenskega denarja ter trda meja s Hrvaško. Kljub vsemu temu pa jim je uspelo, kar se ni zgodilo že leta in leta, da bodo imeli v začetku prihodnjega leta zasedene vse zmogljivosti. V Begradu jih prihodnje leto čaka tretje dejanje reorganizacije, pri kateri bodo več pozornosti namenili profitnim centrom. Vsaka produkcijska enota bo imela svojo projektno skupino, ki bo skrbela za uresničevanje programov. Takšen način dela seje marsikje drugod dobro izkazal. Sicer pa si v tem črnomaljskem podjetju obetajo velike spremembe predvsem na treh področjih. Po besedah direktorja Franca Panjana naj bi zaživela proizvodnja steklo-cement-mh izdelkov v Kanižarici. Z rudnikom Kanižarica so ustanovili skupno podjetje SCP, v katerem ima svoj delež še država, iščejo pa tudi druge sovlagatelje. Z italijanskim partnerjem so dogovarjajo za opremo po sistemu leasing, in če se jim bo uspelo dogovoriti, bi aprila prihodnje leto že lahko pričeli s proizvodnjo. Z uspešnimi pogovori z Italijani pa bi v tem skupnem podjetju pridobili kar dve leti, saj bi se jim odprl tako italijanski kot tudi ostali evropski trg. Naložba je vredna 3,3 milijona DEM, v začetku pa bi našlo delo v SCP 24 delavcev. Glede na spremembo zakonov o zadrugah in prometnem davku jih čaka tudi sprememba vloge stanovanjske zadruge Begrad. V črnomaljski občini so se ponudili, da sprejmejo skrb nad stanovanji, ki bodo ostala last občine ali podjetij. Begrad je imel v prvih devetih mesecih letos na Hrvaškem kar 36 odst. prometa, medtem ko v domači črnomaljski občini le 10 odst. Da bi trg v sosednji državi zadržali tudi vnaprej, se izognili poznejšim nevšečnostim in nesporazumom med dvema državama ter zaščitili tudi vsakega četrtega njihovega delavca, ki je doma iz Hrvaške, so decembra ustanovili mešano slovensko-hrvaško podjetje Begrad Ozalj. Pričakujejo, da se bodo tako izognili marsi- kateri težavi pri pridobivanju dela v sosednji državi, čeprav brez njih tudi doslej ni šlo. Bodisi pri plačilu zaradi različnih valut, pa pri carinjenju blaga, prevozih tovora, ki je moral zaradi mejnega prehoda v Vinici po precej daljši poti. Vendar v Begradu pričakuje- • V Begradu jim ji; s programom reševanja presežnih delavcev uspelo v letošnjem letu zmanjšati število zaposlenih od 330 na 280. Njihove plače pa so zaostajale za republiškim povprečjem za 10 do 15 odst., kar je za črnomaljske razmere, kjer ponekod prejemki za tretjino zaostajajo za republiškimi, kar dobro. jo, da bo glede na pobudo slovenske in hrvaške vlade postala ta meja bolj odprta za potrebe gospodarstva. M. BEZEK-JAKŠE Kdaj sedeli na sejah? Nekateri bi sedeli na sejah dopoldne, drugi popoldne, tretji zvečer ČRNOMEIJ — Na skoraj vsakem zasedanju tukajšnje občinske skupščine je na dnevnem redu tudi »butalska« točka. Na predzadnji seji je bilo to vprašanje nesklepčnosti, na zadnji pa predlog, naj bi bila zasedanja popoldne. Utemeljitev za in proti je bilo precej, na koncu pa je kljub resnosti nekaterih razpravljalcev vse skupaj izzvenelo kot farsa. Kako zavzeti so bili za popoldanske seje predstavniki Demosa, je pokazalo že to, da so kar nekajkrat odšli za govorniški oder. Po njihovem bi bila najprimernejša ura za začetek sejanja sedemnajsta, svoje utemeljitve pa so podkrepili tudi s tem, da v številnih občinah uspešno sejejo popoldne, zadovoljstvo delegatov pa je večje. Ker so čutili, da očitno niso dovolj prepričljivi, so še pristavili, da je dopoldne pač čas za delo, popoldne za politiko, in kot delega -ti morajo to dvoje med seboj ločiti. Imeli so pra v, a prav tako ni mislil narobe ne-od visni delegat v zboru združenega dela. kije dejal, da delo opravlja dopoldne, pa bo zato tudi delegat zato delo dopolane. Predlog iz Stranke demokratične prenove pa je takoj doživel »popravek«. Da bi zbori zasedali ločeno in se tako sami odločili, kdaj naj imajo seje, se je zdelo nesmiselno tako županu kot njegovemu sekretarju. Ko je bilo že čutiti, da bodo pogoreli tako predlogi o dopoldanskem zasedanju in tratenju dragocenega časa, ko bi morali hiti ljudje na delovnih mestih, kol o popoldanskem, saj nekateri niso bili pripravljeni sedeti na sejah do polnoči, je prišel odrešilni predlog: zasedanja naj bi bila ob nedeljah ob 9. uri zjutraj. Aplavza predlog ni doživel, nasmeh pa je delegatom le privabil na usta. A bo očitno tudi ta predlog kmalu zašel v pozabo, kajti delegati so z glasovanjem —po za takšno temo precej dolgi razpravi — dvignili roko za zasedanja, kol so bila doslej, torej dopoldne. M. BEZEK-JAKŠE OPRAVIČILO Prejšnji šteden si je na tej strani tiskarski (monlažerski) škrat privoščil precejšnjo grdobijo. Zamenjal je naslova in del besedila dveh člankov ter jih je za to svojo samovoljo že dobil po prstih. Bralcem se zaradi tako skaženih informacij opravičujemo. PRIZNANJA DELAVCEM TREBNJE — V delavskem svetu trebanjske Komunale, ki zaposluje 55 delavcev, so pretekli petek podelili 9 jubilejnih nagrad. Terezija Žalec, ki dela v računovodstvu, in Jože Možina, glavni strojnik, urejevalec deponije (v šali mu prijatelji zabrusijo, da skrbi za ščurke!), sta dobila nagrado za 30-letno delo. Voznik Anton Plantarič in operaterka na računalniku pa sta iz. rok direktorja Pavla Jarca in predsednika delavskega sveta Boška Vujasina prejela priznanje in nagrado 5000 tolarjev kot vzorna delavca. V Iskri bodo delali — čevlje Mokronoška Iskra dala v najem svoje prostore mešani italijansko-slovenski firmi ___________— 80 delavcev, polovica Iskrinih —Začetek februarja MOKRONOG — V teh nepredvidljivih kriznih časih za gospodarstvo se kaj hitro lahko primeri, da se dovčerajšnji »paradni konji« že jutri znajdejo tik pred prepadom. Mokronoška Iskra pri tem ni nobena izjema. DELA UNICE POD POSEBNIMI POGOJI - Uradne otvoritve delavnic na Mirni za 16 varovancev iz celotne trebanjske občine sta se med drugimi pretekli četrtek udeležila tudi pomočnik ministra za zdravstvo Jan Ulaga in tajnik Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije Tomaž Jereb (prvi in drugi z desne). Čestitala sta Trebanjcem za dobro delo, Ulaga pa je spregovoril, kaj naj bi dobrega prinesla nova zakonodaja. Republika naj bi poslej zagotavljala tudi investicijske možnosti za razvoj delavnic. (Foto: P. Perc) Vodstvo podjetja, ki seje v zadnjem času, odkar seje stresla celotna Iskrina družina do njenih temeljev, pogosto menjavalo, si je s spremenljivo srečo prizadevalo ohraniti pri življenju 160-članski kolektiv. Ker za vse primanjkuje dela v matični tovarni je bilo doslej 30 do 40 delavcev stalno vpreženih v proizvodni program F.lektroelementa z Izlak, nekaj moških delavcev pa je dcla- 70.000 TOLARJEV ZA OBDARITEV OSTARELIH TREBNJE — Občinski odbor Rdečega križa bi želel v teh prazničnih dnevih obiskati in obdariti ostarele občane in je zaprosil trebanjsko vlado za 70.000 tolarjev pomoči. Izvršni svet je sklenil, da ta denar zagotovi Centru za socialno delo, in bodo tako Rdečemu križu v celoti ugodili. lo za Trimo. Ko so zadnjič delavci mo-kronoške Iskre zvedeli, da vodstvo podjetja menda namerava poslati delavce na čakanje oz. jih spet »posoditi« neki drugi firmi, kot nam je po telefonu sporočilo nekaj anonimnih Iskrinih delavcev, so nam obljubili, da nas bodo obvestili, če se bo to res zgodilo. Ker od tega ni bilo nič, nas je pač poklicna radovednost gnala, da smo se lotili raziskovanja, koliko je v teh govoricah resnice. Delavce je vodstvo obvestilo, da bodo del prostorov tovarne posodili mešani italijansko-slovenski firmi, ki bo izdelovala sprva le zgornje dele obutve, zaposlovala pa naj bi 80 delavcev. Približno polovico od teh naj bi našli med Iskrinimi delavci, je povedal direktor Iskre Tone Hočevar. Italijanski partner naj bi investiral okrog 500 milijonov lir samo v novo opremo, ki jo bodo predvidoma začeli nameščati 15. januarja 1992. Pri montaži strojev bo pomagalo tudi 10 Iskrinih delavcev. S prvim fe- • Delavci Iskre so hoteli videti predvsem spisek tistih, ki naj bi šli v drugo tovarno. Tega spiska ni, razumeti pa je treba, da pri firmi, kije vzela v najem Iskrino halo in pripadajočo infrastrukturo, ni moč računati z izostrenim čutom zg socialne stiske delavcev, italijanski partner bo stremel po čim večjem dobičku. Zatorej nihče ne bo mogel od mešane italijan-sko-slovenske tvrdke zahtevati, da zaposli prav določene delavce. Nekateri iskraši so izražali za te čase, ko postaja delovno mesto vse bolj cenjeno in je konkurenca zanj vse hujša, dokaj nenavadno bojazen, češ, kqj se bo zgodilo z delavcem, ki v tej novi fabriki ne bi dosegal norme. bruarjem pa naj bi že začeli usposabljati delavce za serijsko proizvodnjo za stroji. P. PERC IZ NKŠIH OBČIN M IZ NKŠIH OBČIN Oj Premalo za dve družini Samo oddaja mlaka na prinaša zaalužka ŽELJNI Pred mirnimi leti »e svakinja in svak, Nevenka in Marjan Kavčič, odločila m krneti vanje V Vpleten najem »ta vzel* .15 ha družbene /emlje m dotrajan hlev, ki »ta ga porušila. m » tedaj Hvalnim« krediti /gradila novega, v katerem imata dane» 6» glav divine IN krav, 10bikov, lOnrejih lelit in mlada teleta T n je bila tretja družinska kmetija, ki jo je ustanavljal Mertabir Kmetijsko gospodarstvo Kočevje na podlagi jzrograma razvoja kmetijstva na Kočevskem Tudi dane» »ta Kavčičeve edina kmetovalca v tem predelu Kočevske Njuna zakonca, Andrej in Brigita, ki jima pri kmetovanju pomaga-la, imata »vrni /apii»lilvi, »aj dve družni od »kupnega kmetovanja preprosto ne bi mogli živeti lami so bili edini, ki »odo«egli načrt v mldji mleka in mesa fžddali »o okoli 60,000 I mleka in približno 2.500 kg mesa leto* me«a ni»o oddajali, »amo od nrodaic mleka pa bi težko živeli, "Ker oddajamo veliko mleka, ljudje mivlijo, da nam gre dobro, vendar pa nibte, ki »e ne ukvarja * kmetovanjem, ne ve, kolikšne »trojke imamo (n koliko iknaija nam dejiansko o»(an,» pove Marjan, ki meni, da »e bo / novo ceno mleka, I2.A0 tolarjev /a liter, »tanje nekoliko felmpite, Od »redine ajrrila pa »koraj do komar novembra »e divina pase /n-naj, na 15 ba parnikov. % 11 ba tra-vikov in 7 ba obdelovalne /emlje. rajda ne uporabljaj«/ »aj mi predraga. Mlada kmetovafea povesi«, da »o pred leti kupovali tudi po 4 .4 ton krmil, /daj pa »korajda nič več. Nplošno slabo »tanje v kmetijvtvu ne vpliva nič kaj vzpodbudno na »veselje do dela«, /ato o kakšnih širitvah m izboljšavah še ne razmišljata, Tudi o ra/viiju kmečkega turizma ne Kmetija pa tudi ne r/polnjuje ovnov nega pogoja /a rtr/vej tovr»t-nega ttrrr/ma, »aj je smrad, ki ga občasno občutijo v Zeljna b / bližnje larme prašičev v Klinji va»i, včasih prav neznosen M. LFAKOVSfiK-BVFTE MLADA KMETOVALCA Nevenka KavOL in Marjan Kavčič ur njeno v vin (irz/gor, ki mu bo že (ei nekaj lei lahko /lomagal pri krnelo vanju, (!'oto: M L S,j Zapleti ob sprejemanju rebalansa Ribniška občinska skupščina se otepa s problemom nesklepčnosti_ RIBNICA — V Galeriji Miklove hiše v Ribnici ie bila v četrtek, 10, decembra. zadnja letošnja seja ribniške občinske skupščine. Na skupnem zasedanju vseh treh /borov je bilo še posebno živahno, ko so razpravljali o razvojnem programu demografsko ogroženih območij v oblini in rebalansu občinskega proraCnna za letošnje leto. Razvojni program demografsko ogroženih območij v občini Ribnica je bil po daljši razpravi »prejet * pripombo, da morajo vse postavke ostali odprle Pri »jvrejemanju rebalansa, o katerem sta po določilih veljavnega »tafuta gla-srrvala le zbor krajevnih skupnosn in /boi združenega dela, pa se je zapletlo. Od 19 prisotnih poslancev iz zbora združenega delaje le 12 poslancev gla-sirvalo /a sprejem, dva pa sta se vzdržala, Za sprejem rebalansa je tako manjkal samo en glas in v drugem krogu glasirvanja je bil (udi sprejet Brez večjih pripomb vi poslanci sprejeli nov statut občine Ribnica, ki je krajši in preglednejši od starega Pristojnosti zborov v> sedaj poenotene Poenoteno je tudi števiki poslancev v vseh treh zborih, vendar bodo to določilo začeli uporabljati šele po novih volitvah. Takoj pa bodo začeli poskusno delali po novem poskivniku skupščine občine Ribnica. TRGOVINA Z RAČUNALNIŠKO OPREMO KOČEVJE. Ob počastitvi 10-Iclniec obsloja Medobčinskega računalniškega centra Kočevje Ribnica vi 19 decembra odprli na Trgu zbora odposlancev v Kočevju trgovino z računalniško opremo. Na otvoritvi, ki sc je pričela s po/dravom godbe na jiibala, jr prt nagovoru direktorja MORI Kočcvje-Ribnica Zdenka Sulmana kočevski župan dr Mihael Petrovič povedal, da vi bile na mestu, kjer je sedaj trgovina. še nedavno drvarnice, sedaj pa je na lem pmstoru osem moderno urejenih lokalov, ki jih je občina /gradila v letošnjem letu. Posluh za drugače misleče V Ribnici republiški poslanec France Lovšin ustanovil Gibanje za občo demokracijo K UVODA J/] 1,(1 V sevnUikt občini /e preko 3(10(1 krvodajalcev, Vsako lelo prhle na odvzem krvi preko /000 krvo dajali e v Predstavnica republiškega za voda zu /ran v fuzijo krvi Melanija Vuk tanje na nedzdjvk i vin vet na v/l, na kalerl to podelili priznanju večkratnim krvo dajalcem, Izrazila upanje, da bo dober odziv tudi JO, in J L decembru, ko bo krvodajalska akcija v vevniikl srednji tekstilni Joll na Savski cesti, Predsednik (HŽ UK Sevnica Milan (iahrič ve je zu hvalil a kil vi vlom UK Darinki Zakraj tek (Llveu), Marici Jrmozovič (Jmrunj kuj, Srečku Galetu (Kopitarna), Janku Povaleju (Sllllev), Marjanu Vovku (Ju gotanlnj, Irancu Erjavcu (TSS) In ne kaierlm podjetjem, Na vitki; za 40 k ral darovana kri prejema priznanje Milan Hren (na desni). RIBNICA Politični pluralizem na 'slovenskem krojijo številne politične strank« in /druženja Rfuralističnostran-kar»k» utrip Ribniške doline je ne dvourno popestril« us*amr/iiev < ribanja za občo demokracij... 'upanje je pred lično prijiadniisi m *<| nrm /Poru se je zbrali v> z zanimanjem oprrjlelilcv novega gi -/e pred leti sc mi j ustanovitvi girvanj« po kratkim ustanovil republiški poslanec Prane« larvšin, V gibanju bodo lahko našli »voj« mesto v»i, ne glede na poli- rajata meja o 'r /rtfll/OVJCR) vse ljudi 7c takrat mi jc Pila blizu Kučanova ideja o enopartijskem pluralizmu. p» »mošeji pozneje odpovedali. • g povedal Lovšin, Meni tudi, da stranke ne prinašajo človeku žel jene sreče, ker vsaka »banka disciplinira svoje članstvo sebi v korist in se tako približuje ten-dencam enopartijskega sistema Vsaka se brni le zase in skorajda ne upošteva mnenj in stališč na športne strani -Naše gibanje bo tcrticljilo na tem, da bo prisluhnilo človeku kot posamezniku, njc-govemu etosu, ne glede na njegovo idejno in politično pripadnost., še dodata Drvim. V začetku prihodnjega leta želijo »voj program predstaviti tudi izven ribniške občine. M GLAVONJIČ Kmetijstvu gre večja veljava V —vnlškl občini naj bi v petih letih precej povčall tržno pridelavo Ito boljši položaj Sevnice v tem prime-i zlasti posledica dejstva, da je večina ■neti/ hribovskih in višinskih. Največ SEVNICA — V družbenem proizvodu oevrBške občine v lat« 19*9 j» kmetijstvo zastopano s 11 odstotki, To ni tako nepomemben delež, te varno, da sev-niško kmetijstvo že od lata 19*2 spremtMo naravna ujma, Dahi bila nesreča še večja, si pozeba, suša, toča, poplava to druge ujma k/ lata v Mo kar podajajo roka. A tudi neenak boj t močnejšimi silami Sevničanov ni vzel toliko volje, da bi vrgli puško v koruzo ki na bi navkljub vsemu načrtovali, kakšna razvojna pota naj ubira njihovo kmetijstvo. V gradivu, ki »ta ga pripravita sevmš-ka kmetijska svetovalna služba in referent za kmetijstvo na »evniški občini Ivan Kelhar, so »ker celo večjo pozornost posvetili obstoječemu stanju, kakor pa novim usmeritvam, To navsezadnje niti ne preseneča, ako vemo, da se sestavljavci niso mogli opreti na nacionalno kmetijsko politiko, ki je še zmeraj ni, In ker bo spremenjena tudi zakonodaja, se ftevničani dobro zavedajo. da bo treba razvojno kmetijsko politiko sproti dopolnjevati tako, kol so Iti že počeli na seji izvršnega »vela in občinske skupčščine V »evniški občini ima več kot poltu vica kmetij do b hekarov zemlje, je pa sorazmerno več kmetij kot v Sloveniji z več kot 10 ha, Domnevajo,- daje neko- liko bolj! ru i kmetij hribovskih in'višinskih, Največ je mešanih in dopolnilnih kmetij, zelo malo pa čistih in potencialno čislih, To govori v škodo profesionalizacije Govedoreja je dala v letu I9#9 karn 6f»,5 odst, družbenega proizvoda iz kmetijstva, poljedelstvo, IS odst ter sadjar »Ivo In vinogradništvo 1,1,5 odst Za govedorejo je značilna nizka produktivnost In majhne črede. Pri prtanju govedi je povprečni prirast 500 do 000 gramov na dan,, v prireji mleka pri tržnih pridelovalcih pa 2400 do 2500 litrov na kravo Sevničani imajo presežke pri mleku, govejem mesu, krompirju, hmelju in sadju Na območju občine je občutno po- manjkanje telet za nadaljnje pitanje, za zdajšnji obseg pitanja pa bi sc moral sta-lež govedi povečati za 200 glav, ki so bile doslej dokupljene drugod. Poleg tega je osnovni cilj v naslednjih petih letih pri prireji govejega mesa obdržati sedanji obseg tržne prireje. V prašičereji bi imeli v naslednjih letih možnost ptrve-čaii prirejo prašičjega mesa na dvojno • V letu I990 so v »evnlšld občini v družbenem sektorju kmetijstva pridelali za trg 1900 Ion jabolk In I50ton v zasebnem, 4.200.000 litrov mleka. I600 pitancev. .10 plemenskih telic. 2500 prašičev, 110 Ion pšenice, po 60 ton hmelja bi ribeza In 10 ton kumaric. zdajšnjo količino. Zelcnjadarstvo oz. vrtnarstvo naj bi v petih letih razširili od obstoječih petih hektarov na 50 ha. S spodbujanjem nadaljnjega razvoja sadjarstva naj bi letno povečevali obseg nasadov za najmanj 20 ha. V PERC čeprav je bil na tej seji sprejet šele kot osnutek Med pomembnejšimi sklepi, ki sojih sprejeli, sta bila Še sklep o ustanovitvi javnega zavoda Miklova hiša, ki ga družbenopolitični zbor na zadnji seji skupščine m sprejel, in sklep o sprejemu odloka o določitvi Števila sodnikov pri sodišču združenega dela v Ljubljani, ki OBDARITEV IZ TUJINE KOČEVJE V nedeljo, 21 decembra, jc bila v Šeškovem domu v Kočevju prireditev, ki sojo poimenovali Božični dar. Na prireditvi so razdelili 200 darilnih paketov otrokom i/ socialno ogroženih družin in večini begunskih otrok ter 80 družinskih paketov socialno ogroženim družinam. Darila je prispevala avstrijska dobrodelna organizacija Hilfsvvcrk z Dunaja. Razdelitev daril, namenjenih socialno ogroženim družinam v Sloveniji. je zaupala slovenskim krščanskim demokratom Prireditve v Kočevju seje udeležil tudi predsednik slovenskih krščanskih demokratov in predsednik vlade Lojze Peterle V kulturnem delu prireditve so nastopili nonet Rog, brata Veble, skupina Cantatc Domino in otroški pevski /borček pod vodstvom diakona Pavla Pibernika. so ga tudi ponovno obravnavali Že na aprilski seji odloka niso sprejeli, saj jih je motil predvsem sam naziv sodišča, češ da združenega dela ni več. Predsednik sodišča združenega dela i/ Ljubljane Anton Plut jih je na tokratni seji skupščine prepričal, da je neupravičen tudi njihov strah, da bo predlagano povečanje števila profesionalnih sodnikov pri sodišču združenega dela pomenilo večjo finančno obremenitev republiškega proračuna, saj bodo istočasno /manjšali Število neprofesionalnih sodnikov. M LESKOVŠEK-SVETE Ni kriv le denar, ampak tudi politika Množičnih prireditev z obiskom dedka Mraza letos v Ribnici ne bo »k fp HOČ K 'NI / ž-l U Priredim', na kateri so ra., zlat j,. Klino opraženim druži nam. njihovim mrakom in mrakom bc punce v r kočevski občini 2K0 darilnih pok dav avstrijske dobrodelne organizmih' HUfsv,er k, sc jc udeležil rudi predsednik SKD in predsednik slaven skrpa iz vr tnega sveta Lojze Peirle. (lit trt. M. I. S. j RIBNICA Medtem ko so lani v Ribnici organizirali dedka Mraza v okviru novoletnega obrtnega sejma, pa letos tudi obrtniki niso več pripravljeni »podpreti" dedka Mraza. Vzrok za to, da v Ribnici letos dedka Maraža ne bo, ni le v pomanjkanju denarja, na kar sc vsi prepogosto izgovarjajo. Z demokratizacijo v političnem življenju naše družbe je prišlo tudi do izrazitejših ideoloških razhajanj v samem praktičnem življenju Tako nekateri starši svoje otroke prepričujejo, da dedka Marža ni več. da jc le še Božiček, drugi spet, da Božička ni. tretji priznavajo oba. Eni redkih, ki dedka Mraza niso ideološko obarvali, saj bi otrokom tudi težko dopovedali, zakaj dedka Mraza ni več, so ribniške vzgojiteljice, ribniški policisti in člani društva za pomoč duševno prizadetim Že 19. decembra je dedek Mraz obiskal vse otroke v Vzgojno-varstvc-nem zavodu Majde Sili v Ribnici, čeprav je bil še dan presitem njegov obisk vprašljiv. Obdaritev otrok s sadjem in bombončki jc bila resda simbolična, kar jc razumljivo, sa j so dedka Mraza orga nizirale same vzgojitelju c. Po obisku v vrtcu je dedek Mraz obiskal še osnovnošolske otroke. V petek popoldan jc ■ Mraz v prostorih Postaji nisi obdaril tudi otroke ri stov. Po obdaritvi otrok darili, za katera pa so p sami. jc sledila vesela zah kol staršev Društvo za pornič du tim pa je pripravilo zah Mra/om ■ prostorih ribi soboto dopoldan. Žaba.m program so pripravili otroci >/ Sole s prilagojenim programom Dedek Mra/ i<. s pravimi paketi obdaril vse dušrvno prizadete, /a katere društvo skrbi M. 1 -S, otrok Drobne iz Kočevja > i« d kom rita v DEDEK MRAZ — Vzgojiteljice rlbnlSkepa vrtca so letos organizirale dedka Mrazu, kot same pravijo, »na lastno odgovornost«. Radovedni In zadovoljni obraŽČkl otrok so jim povedal!, da so ravnale prav. Na sliki: Mrod skupin v starosti od 2 do 3 let. (Foto: M. L, -S. j I SLA NOVITELII Sevniška obrtna zbornica seje na sobotni pro- slavi rdr svoji 15-letnll‘l spomnila tudi ustanovnih članov. Tudi lem Je predsednik Slavko Vilčnik izročil spominska priznanju (na sliki). OZ Sevnica je ob tej priložnosti razvila nov prapor, Obrtna zbornica Slove nije pa /r sernltko OZ In njenega predsednika Vilčnika nagradila z zlato plaketo. Več prihodnjič! (Kolo: P. Perc) BREZ DEDKA MRAZA V Kočevju dedka Mraza letos ne bo. Za to ni potrebnega denarja, ni organizatorja in, kot pravijo nekateri, tudi zanimanja ne. To pa jc prišlo prav ribniškim policistom, ki so letos zaradi preobilice dela skorajda pozabili, daje dedek Mra/, ki vsako leto obišče njihove otroke, brc/ obleke. Ko so končno Turistično društvo Kočevje zaprosili, naj jim obleko posodi, sojo zlahka dobili. NUJNA ZALOGA Na očitke kočevsko-ribniške lesnopredelovalne industrije, da gozdarji les, posekan v decembru, skladiščijo v posebnih skladiščih in ga nočejo dali na tržišče, kočevski gozdarji odgovarjajo, da je normalno, da si ustvarijo določeno zalogo, saj je znano, da je gozdna proizvodnja močno odvisna od vremenskih dejavnikov. Zalogo pa si začno delali tedaj, ko je letno določena koli cina lesa že posekana in dana na tržišče. Les, ki ga tako običajno sekajo v decembru, gozdarjem omogoča gospodarsko preživetje v obdobju zimskih mesecev, ko je proizvodnja močno ovirana ali celo zaustavljena VIŠJE CENE LESA Mercator -Gozdno gospodarstvo Kočevje je že 2. decembra povišal cene lesa za II. klaso (takšna je povprečna vrednostna struktura lesa v družbenih gozdovih) tako, daje sedaj I m ’jelke ali smreke 5.200 SET in bukovine 5.600 SET. Ob tem pa gozdarji zanikajo, da bi z visoko ceno pokrivali stroške visoke režije, saj so v manj kot dveh letih število zaposlenih zmanjšali za 262 ljudi. POMOČ RABU KOČEVJE Perd štirinajstimi dnevi so predstavniki skupščine občine Kočevje in kočevskega Rdečega križa odšli na pot skupaj s tremi kamioni, natovorjenimi s 60 m1 hlodovine. Hlodovino so odpeljali kot kočevsko pomoč pobratenemu Rabu, ki ima 4.500 beguncev, ki so nastanjeni v mrzlih, ne-kurjenih prostorih. • Tudman je prevzet s Tilom in obseden s sporazumom Cvetkovič-Maček. (Lelica) • Van den Broek misli, da so Sloveni i in Hrvati krivi za vojno. (Lelica) • Graditi državo je mnogo pomembnejše, kol pa ji vladali. (De Gaulle) KONCERT »CORONE« SFVNICA Dekliški oktet Corona i/ Boštanja vabi v petek. 27. decembra, ob I K. uri v kulturno dvorano GL) SeV' niča na glasbeno-plesno prireditev Mih dr«, rožnata, razposajena DVOLFT! F VNICA dr P' Gl): le I decembra, na tradicionalni novoletni koncert v kulturni dvorani GD. Gostje koncerta bodo pevci mešanega pevskega zbora Lisca Sevnica. Vstopnine f»c bo. bodo pa pobirali prosto-voljne prispevke za godbo is hrvaške Kostainice, s katero Sevničani že vrsto let dobro sodelujejo. Sevniški paberki SR AN JE? Kolegici s sevniškega radia Nada Černič - Cvetanovski in Branka Dernovšek sta na listku, prilepljenem v prostoru za režijo oz. tehnike, zabičala svojim podrejenim sodelavcem, naj si nikar ne drznijo predvajati česarkoli z zadnje kasete Modre kronike o vojni v Sloveniji, češ da je vsebina te kasete »navadno sranje « Ta kritična ocena verjetno še ni prišla do ušes v zadnjem času hudo zaposlenega, podjetnega avtorja te in drugih kaset Modre kronike, Alojza Podboja— Slavca. DIVERZIJA? - Med govorom predsednika sevni.ške obrtne zbornice Slavka Vilčnika na sobotni proslavi ob 15-letnici OZ Sevnica je na vsem lepem iz zvočnikov nove jedilnice Lisce zahrumela narodnjaška muzika. Po nekaj trenutkih nenadejanega Čelikovega večera domačih pesmi in napevov je zijanje prenehalo. Tisti, ki so se potrudili, da bi na tako pritlehen način škodili organizatorjem prijetnega večera, so se očitno zmotili, kajti dobro razpoložena družba je po uradnem delu na plesišču ob ansamblu Eoxy brusila pete do poznih jutranjih ur. ČRNI KONJ - Na nedeljski slovesnosti so v Sevnici podelili priznanja večkratnim krvodajalcem. Pohvalili kaže vse, ki so brezplačno obogatili kulturno-zabavni spored: dekliški oktet Corona iz Boštanja, harmonikarja Tonija Sotoška i/ Koprivnice, oktet Boštanjski fantje, učenki sevniške osnovne šole Ivo Pirc in Majo Stojs. Ingrid Redcnšek-Slapnik in Rafka Irgoliča. Irgoliča je honorarani moderator v novomeškem Studiu D in predsednik krajevne organizacije Rdečega križa v Sevnici. Zdravko Stopar, vprašal, ali je imel kdaj konja. Rafko je odvrnil, da ne. Še takrat, ko je snemal Črnega konja, gaje hotel vranec ugrizniti.. Krške novice KOVČKE POD KLJUČ — Krčani so resno prepričani, da imajo z varnostjo okolja pri njih največ opravili tisti, ki so se sem priselili Tak namig je bilo slikati tudi na letošnjem zadnjem zasedanju vseh zborov občinske skupščine. Nek delegat je kar jasno in glasno povedal, da je lahko tistim, ki so od drugod, onesnaževati okolje in trditi. da nevarnosti ni, ko bo pa voda pričela teči v grlo, bodo pa svoje strani spokali v kovčke, saj več nimajo, in jo pobrisali drugam. Če se hočejo Krčani zavarovati, jim torej ne preostane drugega, kot da omenjenim osebam njihovo garderobo postavijo pod ključ. Tako jih bodo bolje privezali na svoj kraj. V REGIJI ŽE ŠKRIPLJE — Toliko zaželjem in tolikanj opevani posavski regiji ne kaže najbolje. Prve razpoke je bilo že čuti v krški skupščini, ko je eden od poslancev z delegatskim vprašanjem zanetil prvo iskro nezaupanja. Spraševal je namreč, zakaj pravzaprav naj bi bil sedež Centra za razvoj Posavja v Brežicah, in ne v Krškem. S tem vprašanjem je odprt lov na predlagatelje ob vsaki skupni potezi: "Zakaj tam in ne pri nas?- Edino, za kar se poslanci ne bodo pulili, in to z vso gotovostjo lahko trdimo, so deponije odpadkov in skladišča radioaktivnih snovi. TESEN IZID — S tajnim glasovanjem je bil brez posebnih zapletov v skupščini le imenovan direktor Zdravstvenega doma Krško. Izid je bil dokaj tesen. Novo v Brežicah OPOZICIJA ZA ŠANKI - Brežiški poziciji se že tresejo hlače. Prednovoletna srečanja domačih Liberalnih demokratov 'n Prenoviteljev so bila organizirana v gostinskih lokalih, to pa je lahko tudi že znak, da si opozicija tam nabira korajžo za naskok na vabljive oblastne stolčke, če bi se ti po sprejemu nove ustave in volitvah pričeli majati. Hkrati pa bi bil to lahko tudi znak, da opoziciji le ne gre tako slabo, ko ob vsem govorjenju o revščini in socialnih stiskah le najde pot v gostilne. Sicer pa, kaj se niso socialne revolucije rodile prav tam? HLADNO OROŽJE — O streljanju s hrvaške strani na brežiško se marsikaj govori in piše. Pri tem je na nek način vse zavito v skrivnostno tančičo, ki jo zna tako lepo splesti tisti znani »rekla-kazala«. No, del tančice je bil pred kratkim le dvignjen, ko je eden od brežiških kratkohlačnikov skrušeno priznal, da je bil on tisti, ki je čisto od blizu s fračo ustrelil v vhodna vrata. Pri tem je seveda počilo, pa tudi udrtina je nastala na vratih. Kakšno nagrado si je s tem mladi artilerijski pionir prislužil, še ni znano. IZ NhvŠIH OBČIN IZ NAŠIH OBČIN Novoletno darilo bodo še pomnili Nov oskrbni center Agrokombinata v Staren Gradu — Prostori še za krajevno _____________skupnost, krajevni urad in pospeševalno službo_______ ST A RI of kuia marajfcdo pomagati — Prijatalgao BREŽICE, NOVO MESTO-Nične more nadomestili i/gube, kljuje utr pela Mnlamova družina iz Buhov Ska pri BrežJrab, Tega m zavedajo pnktsiM, soborci, /aaori, sosedje in vti tisti, Id jim jrgozmma tragedija- id se je (ejdnvlm BOemr/mma tragedija, Mae jr lij intim dogmtifa ased Jmrijito vojno za Stovenjjo, Edem od stebrov družine, Jernej Mo-I lan. je padel, ho je skupaj * dragimi terBoriafel preprečeval vdor okupatorskih | tankov v osrčjr Siovenije, In/apneti) ženo Olgo lerdvafelno Jernejo in omej* 25, območnega Raba družini pokojnika Odzivi pa pohajajo tudi od drugod. Tako so se na povahno 2i, območnega štaba ogbtstfe Jer neja, Jasmina in Olga v Novem mesto, kjer sla jih pozdravita Družba je po svojih močeh ut zakonih za družino pokojnika ž* poskrbela, Dodelila ji je enkratno nadomestilo, kot je bilo določeno za žrtve sovražne agresije na Slovenijo, in otroka prejemata pripadajočo pokrtjnino po očetu, bolečem zavedanju nemoči, ko gr« možnost nadomestitve take izgube, poskušajo vendarle mnogi storiti /a družino Jerneja Molana še nekaj več, Tako je bil pred štirina jstimi dnevi v brežiškem kulturnem domu dobro obiskan koncert, ki ga je orgam/uala godba iz Kapel m katere izkupiček je šel skupaj s prispevkom občinskega izvršnega sveta in Jernejevih soborcev iz. Ob re za povetjmk Janez Butara m načelnik Anton Klohčaver Predala stojim daril#, ki so jih /a dtufmi /brali prtpadmki območnega Raba, v prisrčnem razgovoru, ki je sledil, pa sla povedala, da nikakor ne bodo dopustili, da hi žrtev padla v pozabo, temveč se bodo vseskozi frudr-h, da bo družim zagotovljeno dostojno kovrednaprnvšofeindopokifea.čBga je povedala, da je imela pred napadom na Slovenijo v najemu kiosk, ki ga je morala, potem ko se je z otrokoma znašla sama, pustili, tako da je trenutno brez zapnshlve. Zaposlila se bo spet ko bo mala Jerneja nekoliko odrasla, tl taščo obdelujeta še manjšo kmetijo, vendar gre precej na tesno, i posredovanjem 21, območnega štaba TO sto se v akcijo za pomoč družini Jerneja Molana vključili uidi novomeški tekstom tovarni Novoteks in labod, Ob obisku v Novošeksu sta Molanov« sprejela Marjan Erpe in Mirn Jovič iz, Konfekcije Utr Ivan Murgelj iz. Trgovine, v labodu pa Marjan Vodo-pivec iz bogato založenih skladišč to si Jasmina, Jerneja in Olga lahko izbrale nekaj lepih oblačil, Solidarnost naših tekstilcev ie v tem času vredna še po- T, JAK$E \v .\v gv Xv *v. TELEVIZIJSKI SPORED **x*. .v! .v. ..;:W PETEK, 27. XII. SLOVENIJA 1 8.35 1.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 ZIMSKI POČITNIŠKI PROGRAM 12.00 MOZAIK, ponovitev PO KATERI POTI DOMOV, nmcr. nadalj., 1/3 EURORITEM, 22. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 13.50 VELIKA DREVESA, amer. film 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 PLES NA LEDU, kanadska dok. oddaja 21.10 TRGOVINA Z MAMILI, angl. nadalj., 4/6 22.05 DNEVNIK 3. VREME 22.40 SOVA: 1.40 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev 22. oddaje) 17.30 Studio Maribor 19.00 Prišel je čas okrog božiča (ponovitev) — 19.30 DnevnikSA 20.00Traviata(opera) 23.00 Y utcl SOBOTA, 28. XII. SLOVENIJA 1 8.35 2.10 TELETEKST 8.50 VIDEOSTRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 32. lekcija 9.20 RADOVEDNI TAČEK 9.35 PRAVUICE IZ MAVRICE 9.55 ALF 10.20 KLUB KLOBUK 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.30 VEČERNI GOST: DR. PETER RUSSF.L 13.15 FORUM 13.30 DNEVNIK I 14.25 DVORJENJE EDDIEJEVEGA OČETA, amer film 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 REŠITEV JE KIKIRIKIJEVO MASLO, kanad. film 18.40 PARALAKSA, ponovitev niz. dok. serije, 3/5 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 21.35 NOVOLETNI KONCERT IZ PORTOROŽA 22.35 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 23.10 SOVA: ZGODBA ROSF.MARV CLO-ONF.Y, amer. film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: 12.55 novoletna skakalna turneja; 18.30 Šport v letu 1991 15.20 . 19.30 Dnevnik HTV 20.00 Svet narave (angl. poljudnoznan. serija) 20.50 Izbor filmov .), Tatija: Plavtime (franc, film.) — 22.45 . — 23.00 Yutel PONEDELJEK, 30. XII. SLOVENIJA 1 8.35 - 13.25 in 13.15 -— 24.50 TELE-TFKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 1.3.30 DNEVNIK I 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 BOŽIČNO NOVOLETNI 3 x 3, ponovitev 18.30 SPORED ZA OTROKE IN ’ MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 OSMI DAN: INVENTURA 91 21.20 BALET A-DEUS 22.00 DNEVNIK 3 22.35 SOVA: TOREK, 31. XII. SLOVENIJA 1 8.35 13.40 in 13.45 5.08 TELE- TEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM -SPORED 7.A OTROKE 11.35 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 12.35 BOJ ZA OBSTANEK 13.00 SEDMA STEZA 13.30 DNEVNIK 1 14.55 MOZAIK, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 RISANI FILM 18.00 SPORED ZA OTROKE. IN MLADE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 JUPIJE - MUSICAL ZA OTROKE Z ROMANO KRAJNČAN 20.45 F. Rudolf: SKRITI PRED SOSEDI, TV komedija 21.40 IZ ROGAŠKE SLATINE V NOVO LETO 0.35 ODF.ON 91 1.35 SOVA NADLOGE GOSPODA BEANA, angl. humor, oddaja MAGIČNI SHOW WAYNA DOBSONA, angl. varietejski program UMOR S TRIKOM, amer. film NOČ V CRAZY HORSU, franc,-amer. film 16.30 POROČILA 16.35 POSLOVNE INFORMACIJE 16.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.15 KLOBUKI SKOZI STOLETJA 17.45 DALJNA DEŽELA, avstral. nadalj., 2/4 18.40 RISANKA 18.55 DIVJI SVET ŽIVALI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 M. Laurence: PO KATERI POTI DOMOV?, amer. nadalj.. 3/3 20.50 LETNI UTRIP 21.30 IZ ROGAŠKE SLATINE V NOVO LETO 22.30 DNEVNIK 3 23.00 SOVA ŠKORPIJONOV OBROČ, avstral. nadalj., 2/4 življenje josephine baker, 2. del amer. nadalj. 1.10 VIDEOSTRANI PETEK, 3.1. SLOVENIJA 1 7.35 2.40 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 TV MOZAIK 11.50 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 13.30 DNEVNIK I 13.45 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 15.10 35 LET Z AVSENIKI, ponovitev 16.00 CHARUECHAPUN: PRISELJENEC 16.30 POROČILA 16.35 SPORED ZA OTROKE 17.45 DALJNA DEŽELA, 3/4 18.40 RISANKA 18.55 DIVJI SVET ŽIVALI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 OČI KRITIKE 21.15 TRGOVINA Z MAMILI, angl. nadalj.. 5/6 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SVET V LETU 1991 23.15 SOVA: SOBOTA, 4.1. SLOVENIJA 1 8.40 - 2.30 TELETEKST 8.55 VIDEO SPRANI 9.05 SPORED ZA OTROKE 13.15 MOZAIK FORUM 13.30 DNEVNIK 1 14.10 DOMAČI ANSAMBLI 14 40 POTOVANJE V MELONIJO. risani film 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SPORED ZA OTROKE 17.15 PARALAKSA, ponovitev niz. dok. serije, 4/5 17.45 DALJNA DEŽELA, zadnji del avstral. nadalj. 18.40 RISANKA 18.55 DIVJI SVET ŽIVALI 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 ŽREBANJE 3X3 20.15 SHOW RUDIJA CARRELLA 21.55 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.25 HLAPČIČ, avstral. nadalj., 1/4 23.20 SOVA: SLOVENIJA 2 17.45 Vidcogodba — 18.30Teleski 90 -19.00 Garficld in prijatelji — 19.30 Dnevnik HTV 20.15 Filmske uspešnice: Rdečelasa Sonja (amer. film) — 21.40 Včeraj za jutri: Novo leto 1946 (dok. oddaja) 22.10 Glasbena oddaja 23.00 Y utel NEDELJA, 29. XII. SLOVENIJA 1 7.40 0.55 TELETEKST 7.55 VIDEO STRANI 8.05 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV TELOVADKA, franc, nadalj., 8/10 9.35 GLASBA SKOZI ČAS, 8/16 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 DOMAČI ANSAMBLI 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 DNEVNIK I 13.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 14.40 JOHANN SEBASTIAN BACH, nemška nadalj., 6/8 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 ŽENIN PRIHAJA, amer. film 18.50 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 VMESNI ČAS, TV igra 21.30 BOŽIČNO NOVOLETNI 3 X 3 22.50 DNEVNIK 3, VREME 23.25 SOVA: RAZREDNIK, amer. naniz.. 6/22 ŠEHEREZADA, nadalj., 3/4 0.45 VIDEO STRANI SREDA, L I. SLOVENIJA 1 7.00— 1.20 TELETEKST 7.15 VIDEO STRANI 7.25 TV MOZAIK, ponovitev 11.00 BOŽIČNO NOVOLETNI 3X3, žrebanje 11.15 DUNAJ: NOVOLETNI KONCERT, prenos 13.30 PNEVNIK 1 13.50 ŠARADA, amer. film 15.45 KVARTET DO IN HARMONIKAR JOŽE KAMPIČ 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 17.45 DALJNA DEŽELA, avstral. nadalj., 1/4 18.40 RISANKA 18.50 TV NOCOJ 18.55 DIVJI SVET ŽIVALI 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA DO KONCA IN NAPREJ, slov. film 21.40 PETERS POPS SHOW 22.30 DNEVNIK 3 22.55 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: ČETRTEK, 2. L SLOVENIJA 1 7.35 - 1.20 TELETEKST 7.50 VIDEO STRANI 8.00 MOZAIK, ponovitev 11.50 Z VIDEOMEHOM V NOVO LETO 13.30 DNEVNIK I 13.40 GOONYJI. amer. film 15.35 MOZAIK TRGOVINA Z MAMILI. 2/5 NEDELJA, 5.1. SLOVENIJA 1 8.55 — 0.40 TELETEKST 9.10 VIDEOSTRANI 9.20 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV TELOVADKA, franc, nadalj., 9/10 10.55 KITARSKI ANSAMBEL 11.25 ONA + ON, ponovitev 12.25 OBZORJA DUHA 13.00 DNEVNIK I 13.10 DOMAČI ANSAMBLI 13.40 SEDEM LET SKOMIN, amer. film 15.30 JOHANN SEBASTIAN BACH. nemška nadalj., 7/8 16.20 EP VIDEO STRANI 16.25 POSLOVNE INFORMACIJE 16.30 POROČILA 16.35 MY LITTLE GIRL, amer. film 18.30 ZIMSKO VESELJE V SLOVENIJI 18.50 RISANKA 19.05 TV MERNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.09 ZDRAVO 21.10 KAJ SE DOGAJA V TRGOVINI S KRZNOM, dok. oddaja 21.55 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: SLOVENIJA 2 Opomba: slalom (m). I. tek ob 10.55, 2. tek ob 13.05; VSL (ž) ob 9.50 in 13.05 9.10 Videostrani 14.30 Videostrani 14.40 Sova (ponovitev) 16.00 Športno popoldne 19.25 Napovednik 19.30 Dnevnik HTV 20.05 Svet narave: Strah pred divjino (angl. poljudnoznan. serija, 6/6) 20.55 Sarajevske zgodbe (naniz. TV SA. 1/4) - 21.45 Novoletni koncert (posnetek / Dunaja) 0.05 Yutel TUGO ŠUŠNIK V GALERIJI ZDSLU LJUBLJANA — V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) v Ljubljani bodo v petek, 27. decembra, odprli razstavo del akademskega slikarja Tuga Sušnika. PISMA (NE)SREČE KOČEVJE — Ko so ljudje e stiski, iščejo srečo tudi pri igrah na srečo in na druge načine. V Kočevju je le dni razširjena igra s pošiljanjem in dobivanjem 300, 500, 1000 DEM. na kateri »žaga ranlirano dobiš najmanj povrnjeno vloženo (z odbitkom nekaterih stroškov), lahko pa tudi 2-krat, 3-krat, 5-krat. 10-kral več, kot si vložil.« Tisti, ki jo igrajo, zagotavljajo, da se j im obnese, in govore o velikih dobitkih. Vsakemu z malo razuma pa mora biti jasno, da bo tu mnogo razočaranih; organizator igre pa bo tisti, ki bo zagotovo dobil. Druga taka igra je igra pisem, kjer pa ni potreben denar. To so tako imenovana »pisma sreče«, kjer prejemnik ni dolžan storiti nič drugega, kot 20-k ral prekopirati pismo in ga odposlali 20 novim »srečnežem«, ker če tega ne storiš, te čaka velika nesreča, kot da jih ni že brez tega dovolj. GRAFIKI ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO LJUBLJANA — V galeriji Tivolski grad bo še do 5. januarja na ogled razstava Grafiki za samostojno Slovenijo, ki sojo odprli v četrtek, 19. decembra. To je panoramski prerez, sodobne slovenske grafike ob zdajšnjem zgodovinskem trenutku. Svoja dela razstavlja 35 avtorjev. Umrl je Drago Šproc Črna zastava na Glasbeni šoli Marjana Kozine je v ponedeljek, 16. decembra, naznanila, daje ponoči preminil Drago Šproc, dolgoletni glasbeni pedagog in v letih 1950- 1962 ravnatelj na tej šoli. Sredi oktobra je še pri močeh praznoval 87 let življenja, potem pa ga je zlomila bolezen. A vse dotlej smo ga ob popoldnevih in večerih pogosto srečevali na novomeških ulicah. Vedno je bil rad na nogah in ni zamudil skoraj nobene prireditve, na kateri je bilo kaj glasbe. Glasbi se je zapisal že kot dijak novomeške gimnazije, kjer seje učil violine pri odličnem glasbeniku in skladatelju Ignaciju Hladniku. Po maturi je odšel v Ljubljano, kjer pa ni bil dolgo. Leta 1926 seje vrnil v Novo mesto, kjer ga je Glasbena matica takoj sprejela za učitelja violine. Vključil seje v Sokolski orkester, ga tudi vodil, igral v plesnem orkestru in pel v mešanem zboru Glasbene matice, poleg tega pa se vozil v Sotesko poučeval grajske gospodične. Če-sto je dejal, da ima na ta leta najlepše spomine, čeprav so bila zelo naporna. »Toda bil sem mlad in sem vse zmogel,« je pripomnil. Po drugi svetovni vojni je bil med soustanovitelji novega okrestra v Novem mestu. Orkester je vodil in ga usmerjal ter v njem igral prvo violino. Ta sestav je bil nazadnje znan kot Salonski orkester, deloval pa je pri KUD Dušan Jereb. Zaradi ostarelosti članov je utihnil. V Glasbeno šolo Marjana Kozine se je Šproc vključil ob njeni ustanovitvi leta 1946. Vzgojil je nič koliko rodov glasbenikov, saj je bil na tej šoli redno zaposlen do leta 1968, ko seje upokojil. Ker šola ni imela dovolj učiteljev, je Šproca prosila, da bi še poučeval honorarno. Tako je ostal na šoli še trinajst let, vse do leta 1981. Pa tudi potem seje vedno rad vračal v učiteljski kolektiv, predvsem pa je rad spremljal prireditve glasbene šole. Le-ta mu je pomenila več kot drugi dom. Leta 1986 mu je šola, ki je takrat praznovala 40. obletnico osnovanja, podelila posebno priznanje. Bil ga je zelo vesel, vsekakor nič manj kot šest let prej Trdinove nagrade. Drago Šproc se je poslovil tiho, kakor je ves čas tudi živel med svojimi Novomeščani. Z njim je odšel najstarejši novomeški glasbenik in eden najstarejših pristnih Novomeščanov. Bil je pokončen mož, markantna osebnost. I. Z. Bo v stari porodnišnici policija? Soglasje novomeške skupščine za prodajo teh stavb, čeprav bi jih znali uporabi-_____ti drugače -— O novomeškem grbu odločanje šele v januarju NOVO MESTO — V nasprotju s pričakovanji bodoči novomeški grb, ki naj bi med drugim krasil tudi registrske tablice novomeškega registrskega območja, ni bil glavna točka zasedanja novomeške občinske skupščine prejšnji četrtek. Predlagatelj, novomeški izvršni svet, ki je kljub odklonilnemu stališču na prejšnji skupščini vztrajal, naj bi bil na grbu ustanovitelj Novega mesta vojvoda Rudolf IV., je na sami seji namreč predlagal, da hi odlok o grbu umaknili z. dnevnega reda. kar seje tudi zgodilo. Kaj bo ponujeno v odločanje na naslednji seji, še ni znano, vsekakor pa naj bi predlog o Rudolfu v grbu ne doživel bistvenih sprememb. Novo mesto pa je dobilo zajeten dokument. odlok o prostorskih ureditvenih pogojih izven mestnega jedra. Skupaj s strategijo prostorskega razvoja Novega mesta naj bi bil dobra osnova za celovit pristop k izrabi in urejanju prostora Novega mesta. Hkrati je skupščina na ta račun potrdila črtanje cele v rste zazidalnih načrtov iz družbenega plana občine, del prostorskih izvedbenih aktov pa bo doživel ponovno preveritev ustreznosti lokacij oz. rešitev. • Na Koroškem molijo in kolnejo še po domače. (Juhant) • Dober glas je sposobnost nenehno delo vali zoper pretira vanje. (Hofman-nsthal) Po sprejeti spremembi odloka je letošnji novomeški občinski proračun •■težak” dobrih 708 milijonov tolarjev, kar je za 46 odst. več kol v letu 1990 in, upoštevaje inflacijo, realno za 20 odst. manj. Tak proračun ne bo zadostoval za pokritje vseh proračunskih obveznosti v postavki osebnih dohodkov, ki naj bi bile obveznost v proračunu prihodnjega leta, manjkajoč denar za amortizacijo pa naj bi porabniki odpisali. Novomeška občina bo sicer letos zbrala 2,7 milijarde tolarjev davkov in prispevkov. od katerih bo dobila nazaj 765 milijonov. V prihodnjem letu gotovo nebo nič drugače. Po sprejetem dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1992 in spremembah odloka o davkih občanov v novomeški občini, ki sta z in- flacijo uskladila davčne osnove, pa je jasno, da brez nekaj cvenka v žepu še darila in dediščine ne bo mogoče dobiti. Z. L.-D • Novomeška skupščina je tudi dala soglasje novomeški bolnišnici za prodajo stare porodnišnice, ORL in rehabilitacije. Denar bo vložen v dokončanje nove porodnišnice in ORL na desnem bregu Krke v bolnišničnem kompleksu. Nekaj delegatov je bilo sicer proti in vzdržanih, saj jim je očitno šlo do srea razmišljanje Marjana Ravbarja in Jova Grobovška, da je le objekte škoda za predvideno namembnost in da dejavnost na to lokacijo niti ne sodi iz več razlogov, med drugim prometnega. Za odkup se namreč zanima ministrstvo za notranje zadeve, 117 milijonov tolarjev za odkup in adaptacijske projekte pa je več, kot bo Slovenija v prihodnjem letu zagotovila za varstvo vse naravne in kulturne dediščine, ki jo znajo na primer Nemci odlično tržiti. Pri nas je drugače, predvidena novomeška policijska investicija pa bo med največjimi v Sloveniji nasploh v letu 1992. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Sum o pošiljki, namenjeni Rdečemu križu — Nevesten poštar — Znova o stano-vanjih — Komunalci zalivajo vrtove novembra — Nič več v blagovnico Tistim, ki so se minuli četrtek pritoževali nad majhnimi črkami v našem tedniku, lahko zagotovimo, da bo z. novim letom bolje, črke bodo večje in tudi vsebinsko bomo »Dolenjca« obogatili, med drugim bomo poskušali tudi z vsakotedensko prilogo. Manj spodbudnih besed pa imamo ta hip za tiste, ki so se odločili dvajset in več tisočglavo družino bralcev zapustiti zavoljo praznih denarnic. So pač taki, ki že morajo izbirati med kruhom in mlekom na eni ter časopisom na drugi strani, skupaj z njimi lahko le upamo, da bodo še prišli dnevi, ko bomo znova skupaj. V imenu skupine bralcev iz. Metlike nas je poklicala N.M. in novinarje najprej okarala, da v svojih zapisih o delu Rdečega križa prevečkrat imenujemo tiste, ki najmanj delajo, se pa zato najbolj hvalijo. Skupaj s someščani pa postavlja javno vprašanje, kje sta končala dva tovornjake hrane, ki sta prejšnjo soboto iz Švice prispela v Metliko. Tovor seje spravljal v metliški Dom počitka; bralko zanima, zakaj s tovorom ne razpolaga RK. Prepričana je namreč, da s pošiljko ni vse v redu, zatrdila je, kako je na lastne oči videla, da so pakete prelagali tudi v druge avtomobile. Če je sum neutemeljen, odgovora verjetno ne bo težko sestaviti. Jožica Lipar iz Šentjerneja seje hudovala nad poštarjem Janezom Š., češ da poštne pošiljke pušča kar za ograjami ali pri sosedih in jih ne dostavlja naslovniku. Dogaja se, da pisma prihajajo premočena in poškodovana, tu in tam se izgubi celo kakšna položnica, kar Stoparjevim povzroča dodatne težave. Vsaj enako nejevoljen je bil glas iz Drašičev. Pravi, da imajo v vasi svojevrstne težave, ki da jim niso kos niti miličniki. Privatnik da terorizira vas, to pa po bralčevem mnenju počenja s parkiranjem tovornjaka kjer se mu zljubi, pri tem pa uničuje robnike cest. Najhuje je to, da se posmehuje celo policistom in se hvali, kako so njegovi prekrški zastonj. »Jaz bi bil za tako ravnanje v Metliki prav gotovo dvojno kaznovan,« seje še naprej hudoval glas, ki pa ga ni bilo toliko v hlačah, da bi se predstavil s celim imenom. Zdenka, ki je doma Nad mlini, se pridružuje razmišljanju bralca Ivana v prejšnji rubriki. Kako so nekaterim pred sprejetjem stanovanjskega zakona v celoti obnovili stanovanje, pravi, ter da so jim zamenjali parket, okna, ploščice, drugim pa nič. Točke pa so potem za vse enake. »Najemnino smo plačevali vsi, kje je sedaj ta denar? Se naj mar danes, ko bi morali tudi mi priti na vrsto za obnovo, lepo obrišemo pod nosom?« seje upravičeno hudovala meščanka. Težave so doletele tudi Eriko Štih iz Šmihela. Od Komunale je dobila račun za porabljenih 25 kubikov vode v mesecu novembru. Na pritožbo, kako lahko dva stanovalca v štirih tednih porabita toliko vode, je prejela odgovor, da je poraba zagotovo takšna, krivo pa da je temu skoroda zanesljivo zalivanja vrta. Eriko je to pojasnilo razkačilo, kajti za zalivanje vrta ima svojo šterno, mi pa temu dodajamo dobrohoten nasvet, naj si komunalci kje prebero vsaj uvod k poglavju o novembrskih vrtnih opravilih. Klicatelj iz Trebnjega je najprej vprašal, če hoče biti glas na oni strani žice njegov prijatelj. Ker ni bilo razlogov za zavrnitev ponudbe, je od novega kolege zahteval, da razišče, zakaj policija do danes še ni prijela tistega, ki je pred letom dni vlomil v njegovo stanovanje. Odgovor na to vprašanje bomo prepustili policistom, seveda pa bodo ti za njegovo sestavo potrebovali še kak podatek več. * Novomeščanka prosi starše v blokih, Plava laguna imenovanih, naj tu in tam pogledajo, kaj počno njihovi otroci. Zadnje dni je večkrat opazila skupino petih do šestih otrok, kako so podijo po pokopališču, pri tem pa prevračajo vaze, skačejo čez grobove in počenjajo druge podobne neumnosti. M.T. iz Bršljina pa zanima, po kakšnih pravilih delajo prodajalke v Mercatorjevi blagovnici na Glavnem trgu. Bralka je ondan potrebovala 50 cm dolg kos elastike za krilo, toda ker ga je bilo na kolutu še kakih 60 ali 70 cm, ji je trgovka odvrnila, da lahko vzame le cel kos, ali pa s kupčijo ne bo nič. M.T. ni preostalo nič drugega, kot da je ponudbo trgovke sprejela, pridušala pa se je, da v blagovnico zlepa ne bo več zavila. Konkurenca na take spodrsljaje čaka z odprtimi rokami. B. B. Branko Suhy: ČRNI DNEVI, 16. Vlil. 1991, april/platno Od vžigalice do kroga Branko Suhy razstavlja v Zagrebu — Sled vojne ZAGREB — V Muzejsko-galerijskem centru Gradec na Katarininem trgu v Zagrebu se z razstavo 89 umetniških del, nastalih od decembra 1989 do oktobra 1991, predstavlja hrvaškemu likovnemu občinstvu akademski slikar in grafik Branko Suhy iz No vega mesta. Kot je zapisal A nte Sorič, direktor omenjenega centra, v obsežen večbarvni katalog, ki so ga s pomočjo nekaterih sponzorjev iz Novega mesta in drugih krajev Slovenije izdali ob razstavi, je Suhyjeva razstava v Zagrebu prva razstva kakega slovenskega umetnika v času, ko republiki Hrvaška in Slovenija čakata na mednarodno priznanje svoje neodvisnosti. Po svojeje tudi simbolično, da so razstavo odprli 13. decembra, na umetnikov (enainštirideseti) rojstni dan. V intervjuju z Ireno Krašcvac, enem od besedil v katalogu, je povedal, da se je e letu 1991 zgodilo tako malo dobrih in tako veliko slabih stvari, da je to pustilo sled tudi v njegovem slikarstvu in grafiki. »Nekako se končuje, vendar obenem nanovo začenja naslov Od vžigalice do kroga.«je pojasnil. V dela je vgradil motive, ki mu jih je vsilila vojna. Najprej v Sloveniji, nato še na Hrvaškem, ki — še grozljivejša — še vedno traja. Mir je beseda, kijo je treba pisati z veliko začetnico, in to predvsem od dni, ko je pade! Berlinski zid, naprej. Razstava de! s takimi motivi v času, ko vojno divjanje še traja, je oblika boja za mir. Kaj umetnik sicer lahko stori drugega, kot da naslika besede prijatelju in mu s tem po ve, daje z njim in ob njem v tem boju! »Se en dragocen pričevalec časa ali pa negodnosti,« je še zapisal Sorič, meneč, da naslovi nekaterih Suhyjevih slik spominjajo na iztrgane liste iz dnevnikov in koledarjev z izpisano kroniko vojne. Zagrebško občinstvo pa si bo razstavo del novomeškega umetnika lahko ogledalo še do 19. januarja. 1. ZORAN Vstajenje prepovedanih, pozabljenih Mohorjeva družba iz Celja predstavila v Študijski knjižnici Mirana Jarca knjige, izšle v počastitev 70-letnice rojstva pesnika Franceta Balantiča NOVO MESTO — 29. novembra 1991 bi pesnik France Balantič dopolnil 70 let življenja, ko bi ne bil oseminštiridest let prej, le nekaj dni pred svojim dvaindvajsetim rojstnim dnevom, kot vojak v domobranski uniformi tragično umrl in zoglenel v Grahovem. Po vojni je bil prvi na spisku v domovini prepovedanih avtorjev, a tudi prvi, ki so ga po večdesetletni ilegalni navzočnosti v slovenskem kulturnem spominu le natisnili. Sedemdesetletnico Balantičevega rojstva je Mohorjeva družba v Celju počastila v izdajo treh knjig. To so: pesniška zbirka Tihi glas piščali, nova izdaja Balantičevih pesmi, ki jo je pripravil, z dokumetarnimi fotografijami iz pesnikovega življenja opremil in ji napisal spremno besedo pesnik, kritik, publicist in literarni zgodovinar France Pibernik; literarni zbornik Jutro pozabljenih, antologija pesniških in proznih besedil padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih avtorjev, ki jo je prav tako pripravil France Pibertnik, in knjiga esejev Tarasa Kermaunerja. Ogenj, ki prečiščuje, z izvirnimi ilustracijami akademskega slikarja Mateja Metli-koviča. Predstavitev teh treh knjig je Mohorjeva družba pripravila v četrtek, 19. decembra, zvečer v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. V središču pozornosti tega kulturnega večera je prav gotovo bila antologija Jutro pozabljenih, v kateri so zbrana besedila enaindvajsetih avtorjev, ki so izšli iz katoliških krogov in so vsi tragično končali v letih 1942 do 1945, večina v boju zoper komunistično prevlado na Slovcn- PODPREDSEDNIK VLADE ODPRL RAZSTAVO V KRKI NOVO MESTO — V sredo, 18. decembra, je podpredsednik slovenske vlade Matija Malešič v avli poslovne stavbe novomeške tovarne zdravil v Ločni odprl razstavo del slikarke Irene Polanec iz Maribora. Slikarka, kije več let delovala v tujini, se novomeškemu občinstvu predstavlja zdeli iz cikla Eve. Razstava bo na ogled do konca januarja 1992. skem. Med avtorji so v glavnem mladi ljudje, od katerih so nekateri šele začeli objavljati svoje literarne stvaritve. France Pibernik je povedal, da seje do del nekaterih, uvrščenih v antologijo, le stežka dokopal, še posebej do tistih, ki so za življenja malo ali nič tiskali, in je zato moral k svojcem, da je pregledal rokopisno zapuščino. Med uvrščenimi v antologijo so avtorji od vsepovsod in najdemo med njimi dva Dolenjca, pesnika: Lojzeta Grozdeta iz Gorenjih Vodal pri Tržišču v Mirenski dolini in Janeza Klariča iz Mavre pri Kostelu na Kočevskem: prvemu je življenje ugasnilo v 20., drugem v 22. letu. Med najbolj znanimi imeni pa so v tej knjigi pes- Prednovoletni kulturni vrtiljak V dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah se je že v dneh pred božičem zvrstilo več kulturnih prireditev — Marsikje so mislili tudi na otroke DOLENJSKA, BELA KRAJINA, POSAVJE — Sobotni večerni koncert Novolesovega pihalnega orkestra z dirigentom Mirom Sajetom in nastop njegovega gosta, mešanega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom pevovod-kinje Jožice Bradač, je samo ena od mnogih prireditev, ki so se v prednovoletnih dneh zvrstile južno od Ljubljane. V Novem mestu, tudi v Domu kulture, je v ponedeljek, 23. decembra, nastopila vokalna skupina Vox nova iz Kopra, ki jo vodi mag. Mirko Slo-sar, in se ob spremljavi harfe, čembala, harmonike in tolkal predstavila s programom, ki vselej navduši obiskovalce. Že v petek, 20. decembra, popoldne je bila v novomeškem Domu kulture prireditev za mlade: otroška gledališka skupina je pod vodstvom Staše Vovk uprizorila Puh-tarjevo igro Medved z vrtnico, predstavila pa se je, tudi otroška plesna skupina AINU, ki jo vodi Marta Štembergar. V Trebnjem pa so prednovoletni koncert že v četrtek, 19. decembra, pripravili učenci tamkajšnje glasbene šole, in sicer v prireditveni avli stare osnovne šole. V Črnomlju sta bili v petek, 20. decembra, dve prireditvi: v galeriji Mi-niart so odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic, v kulturnem domu pa so otroške in odrasle folklorne skupine iz raznih krajev predstavile BOŽIČNI KONCERT METLIKA — V petek, 27. decembra, bo ob 18. uri v metliški cerkvi na Mestnem trgu božični koncert. Nastopila bosta pevski zbor folklorne skupine in oktet Vitis. Vabljeni! pod naslovom »Od pomladi do zime po belokranjsko« nekdanje domače običaje. Vstopnino za to prireditev so namenili Društvu za pomoč duševno Glasbeni koledar Rokovnik in kažipot po glasbenih dogodkih V knjigarnah se je že pred dnevi pojavil Glasbeni koledar 1991 /92, ki gaje uredila znana slovenska harfistka Pavla Uršič-Kunej, izdala pa založba Didacta v Radovljici. Knjiga je v prvi vrsti rokovnik za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo z glasbo, pa priročnik in kažipot po najpomembnejših dogodkih v letu 1992. Poleg tega opozarja na vrsto jubilejev, povezanih s pomembnimi imeni iz sveta glasbe. Med drugim spominja javnost, da bo v letu 1992 100. obletnica slovenskega gledališča, 200.obletnica Rossinijevega rojstva, 90. obletnica rojstva Danila Švare, 300. obletnica rojstva G. Tartinija pa 90-letnica Maksa Pirnika, 80-letnica Bojana Adamiča itd. Vsebino koledarja obo-gatuje objava vseh nekdanjih in sedanjih članov Društva slovenskih skladateljev ter naslovov vseh 60 glasbenih šol, ki delujejo v Sloveniji. prizadetim Bele krajine. V črnomaljski Ljudski knjižnici pa je bil v ponedeljek, 23. decembra, glasbeni večer, posvečen Mozartu ob 200. obletnici njegove smrti. Program so izvajali učenci črnomaljske glasbene šole. V Brežicah je bila v soboto, 21. decembra, zvečer tretja abonmajska gledališka predstava. S Feydeaujevo komedijo Poskrbi za Amelijo je nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz. Nove Gorice. Generalna pokroviteljica predstave je bila Nika, d.d., borznoposredniška hiša iz Brežic. V Krškem so imeli v četrtek, 19. decembra, muzikal za mlade »Mi se ne damo« s plesno skupino Mojce Horvat in pevko Romano Kranjčan. O drugih prireditvah poročamo v samostojnih sestavkih na lej strani. I. Z. Za Dubrovnik: 230.000 tolarjev od prodanih slik Javna dražba, prva na Dolenjskem, se je splačala ŠMARJEŠKE TOPLICE — Humanitarna akcija za pomoč pri obnovi v sedanji vojni porušenih kulturnih spomenikov v Dubrovniku, ki jo je v sodelovanju z Activ-studiom in številnimi sponzorji pripra vilo in pod pokro vitelj-stvom Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto vodilo novomeško storitveno podjetje Rudolf, je končana. Na javni dražbi umetniških slik pred dvema tednoma v Zdravilišču Šmarješke Toplice, za katero je osemnajst akademskih in neakademskih slikarjev iz Dolenjske in ostale Slovenije pa tudi iz Hrvaške podarilo devetnajst del v skupni vrednosti 361.000 SLT — posamezna je vredna od 8.000 do 37.000 SLT — so jih prodali polovico in zanje iztržili 230.000 ŠLT. Najvišjo ceno je dosegla slika akademskega slikarja Jožeta Marinča iz Kostanjevice — GNEZDO, mešana tehnika (85 x 60) — z začetno ceno 26.000 SLT, ki je bila prodana za 52.000 SLT. Kdosonovi lastniki te in drugih prodanih slik. naj ostane skrivnost. Slike, ki na dražbi, prvi tovrstni na Dolenjskem, niso dovolj pritegnile pozornosti potencialnih novih lastnikov, bodo poskusili prodati naknadno galerijam pa tudi drugim zainteresiranim ter že iztrženo vsoto še povečati. Računajo, da bi ob dobrem iztržku lahko namenili za Dubrovnik še nekaj stotisočako v več. A tudi če se to ne ho posrečilo, bodo tako z javno dražbo kot s celotno akcijo lahko zadovoljni. Ob tem kaže podčrtati, da velja nekaj tudi to, da so se tega lotili kot prvi na Dolenjskem in si prvi pridobili izkušnje. Vsekakor se je splačalo. 1. Z. niki France Balantič in Ivan Hribovšek ter Stanko Vuk, od pisateljev pa Narte Velikonja in France Kunstelj. France Pibernik je v novomeški Študijski knjižnici dejal, da so kar številni avtorji ostajali zunaj literarnega življenja in tudi zunaj literarnih obravnav, čeprav si tega seveda niso zaslužili, kar pogostoma tudi zaradi prezirljivega odnosa slovenske literarne zgodovine do zamolčanih ali prepovedanih pesnikov in pisateljev. Krivico na tem področju bo moč vsaj deloma popraviti samo tako, da bodo literarni zgodovinarji vse zamolčane, prepovedane in pozabljene avtorje po estetski presoji njihovega dela uvrstili v slovensko slovstvo tja, kamor ti resnično sodijo. To pa bodo lahko storili le mladi, z ničemer obremenjeni strokovnjaki, je bil v pogovoru s poslušalci prepričan France Pibernik. 1. ZORAN BOŽIČNI ČAS V KNJIGAH NOVO MESTO — V prostorih frančiškanskega samostana so v nedeljo, 22. decembra, odprli razstavo Rojstvo Gospodovo v knjigah samostanske knjižnice. Razstava bo odprta do 2. februarja, ogledate pa si jo lahko vsak dan od 9. do 12. ure dopoldan in od 3. do 6. ure popoldan. Razstavo je omogočilo zasebno podjetje za zaposlovanje invalidov Iris Novo mesto IZŠLA NOVA »RAST« NOVO MESTO —V začetku tega tedna je izšla nova Rast, zadnja številka drugega letnika dolenjske revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja. Ker bomo o tej številki podrobneje še pisali, zapišimo tokrat le, da je zanimiva, da se na njenih straneh pojavljajo novi sodelavci in da je kot osrednja osebnost tokrat (v pogovoru z Milanom Markljem) predstavljen profesor Marjan Dobovšek iz Novega mesta. DR. PLUT PREDSTAVIL SVOJO NOVO KNJIGO NOVO MESTO — V torek, 17. decembra, zvečer je dr. Dušan Plut svojo najnovejšo knjigo Entropijska zanka predstavil tudi novomeškim bralcem. Srečanje z avtorjem, sicer članom Predsedstva Republike Slovenije, je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca v svoji veliki čitalnici. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi razstavo knjig, brošur in druge literature o ekologiji, ki je v knjižnici na ogled že dalj časa. Večer Janeza Kolenca V novomeški Ljudski knjižnici sta v petek njegove pesmi recitirali Staša Vovk in Božena Petrov NOVO MESTO — V Ljudski knjižnici, ki kot samostojni oddelek Študijske knjižnice Mirana Jarca domuje v pritličju Glasbene šole Marjana Kozine, so pripravili v petek, 20. decembra, literarni večer in srečanje s pesnikom Janezom Kolencem, upokojenim profesorjem novomeške gi-manzije. O značilnosti Kolenčevih pesmi, tako tistih za odrasle kot tistih za otroke, je govoril Jože Gorenc, vodja Ljudske knjižnice, nakar sta Kolenčeve pesmi recitirali Staša Vovk in Božena Petrov. Kdor pozorneje spremlja naroje-vanjc Kolenčeve pesniške muze in kdor je prebral Kolenčeve pesniške zbirke, izdane v knjižni obliki in v obliki pesniških listov, ta je lahko spoznal, da je poezija tega dolenjskega pesnika zavezana predvsem življenju tukaj in zdaj. Seveda pa to življenje ni vselej prijazno, ampak zna biti še kako kruto in neprizanesljivo. Najpomembneje pa je to, da ostaja pesnik v pokončni drži, da se znajde v vsakršnem položaju. Zato piše zdaj liriko, kije krhka in nežna, zdaj pesmi, ki so polne zajedljivega humorja in strupenih puščic. Tekoče se odziva na nezdrave pojave v družbi in na politične dogodke. Da je Kolenčeva poezija resnično zavezana mnogim rečem, so mogli poslušalci spoznati, kot rečeno, tudi ob poslušanju petkovega recitala, ki se je končal tako, da je eno pesem predstavil pesnik sam. Bilje lep večer m je škoda, da prostori v Ljudski knjižnici ne dovoljujejo večje udeležbe. I. Z. Valvasor je spet doma V začetku tega tedna je minilo 300 let, kar je veliki polihistor baron Janez Vajkard Valvasor odšel iz svojega gradu Bogenšperka in se vanj za življenja ni več vrnil. Vrnita pa se je njegova podoba r belem marmorju, ki jo je izdelal akademski kipar Zlato Rudolf. V ponedeljek, 23. decembra, so to kiparsko upodobitev velikega našega zgodovinarja, avtorja znamenite Slave vojvodine Kranjske in številnih drugih del, slovesno odkrili na Bogenšperku. Slavnostni govor je imel dr. Matjaž Kmecl, član Predsedstva Republike Slovenije. Odslej bo obiskovalce Bogenšperka spet »pozdra r-Ijal« njegov nekdanji lastnik in stanovalec Janez Vajkard Valvasor. •< S Š KOSTELCl NASTOPAJO — Kar nekaj časa je že, kar je oživela kultura v Kostelu in kar marljivo dela tudi tamburaška skupina. Le-ta je do zdaj že večkrat nastopila v domačem kraju in drugod po kočevski občini. (Foto: J. Primc) Razstava »razmnožene« dediščine V Dolenjskem muzeju so na ogled leseni izdelki, nastali v mojstrski delavnici Jerneja in Mateja Kosmača iz Tržišča po muzejskih predlogah h ’ a I * A NOVO MESTO — Sedem let ali kaj jc tega, kar je začel Jernej Kosmač, inženir strojništva iz Tržiča, izdelovati natančne kopije starih izdelkov domače obrti, ki jih je videl v muzejskih depojih ali pri zasebnih zbiralcih v raznih krajih Slovenije. Za to delo je navdušil tudi sina Mateja, strojnega tehnika, tako da zdaj oba živita od te zanimive dejavnosti. Oba imata status svobodnega kulturnega delavca in naziv mojstra domače obrti, izjemno kakovost izdelkov pa jima potrjujejo na razstavah in, zlasti očetu, tudi na natečajih. V tržiški delavnici Jerneja Kosmača nastajajo najrazličnejši predmeti. Najbolj znane so čevljarske svetilke na steklene krogle, kijih Kosmač serijsko izdeluje kot spominke od leta 1987, ko se je s prvo takšno lučjo, kakršno so nekoč nosili s seboj v delavnice ali od hiše do hiše tržiški Šuštarji, pojavil na razstavi v Kranju in dobil pomembno priznanje. Vsi drugi izdelki pa so povsem iz lesa. To so lesene pisave za okraševanje sirov (uniči), lesene žlice, vilice in zajemalke, žličniki, solnice, rezljani osclnikik, preslice za predivo, kropivčki, lesene šatulje, ključavnice, raglje in lesene pastirske sončne ure. Sin Matej pa se je specializiral za najrazličnejše turistične spominke iz lesa, še posebej za izdelavo že omenjenih pastirskih sončnih ur. kakršne so v starih časih imeli v žepih pastirji na Veliki planini. Veliko predmetov, ki sta jih izdelala omenjena mojstra domače obrti, je od srede, 18. decembra, na ogled v mali razstavni dvorani Dolenjskega muzeja. Razstavo pod pomenljivim naslovom Iz domačih korenin je novomeški muzej pripravil v sodelovanju z Zavodom za kulturo in izobraževanje iz Tržiča in bo na ogled do 12. januarja 1992. Poleg prej navedenih predmetov so razstavljene tudi lesene jaslice in nekaj drugih rezbarij z upodobitvami Martina Krpana ter nekaterih svetnikov in zaščitnikov. Tisti, ki ne vedo, kaj je rovaš, pa si bodo lahko ogledali kar šop palic z zarezami in drugimi znamenji. Sicer pa je dobro, da si vsak obiskovalec prebere pisna pojasnila ob eksponatih. Na otvoritvi se je zbralo kar lepo število obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili tržiškemu citrarju Mateju Lončarju, nato pa strokovni razlagi razstave.Le-to je imel znani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki ga No-vomeščani poznajo še iz časov, ko je bil kot mlad strokovnjak nekaj let zaposlen v Dolenjskem muzeju. Menil je, da takšna razstava ni le prispevek k potrjevanju naše slovenske identitete doma, ampak se s predmeti, kakršne izdelujeta oba Kosmača, lahko ponašamo tudi v tujini, ne da bi morali na vsak izdelek nalepiti napis »Made in Slovenia«. Poudaril je, da bi se morali kot Slovenci promovirati v Evropi predvsem s tistim, kar je izključno naše, kar izvira iz naših domačih korenin, iz tega pa bi morali znati tudi kaj iztržiti. Ravnatelj Dolenjskega muzeja, Bojan Božič, je menil, da razstava ni zanimiva le za ogled, temveč tudi za zgled in spodbudo v dolenjskem okolju. »Tudi v Dolenjskem muzeju hranimo zelo zanimive stare predmete, ki ' • •’ i jLi .. v •I 'i" \ » ’ TRŽIŠKA ČEVLJARSKA LUČ na steklene krogle je eden najzanimivejših predmetov na razstavi v Dolenjskem muzeju, kjer se s kopijami tako imenovane kulturne dediščine predstavljata Jernej in Malej Kosmač, oče in sin. mojstra domače obrti iz Tržiča. so naši, recimo, dolenjski in na nas je, da najdemo in spodbudimo ljudi, da bi se začeli ukvarjati s takšno obrtjo. Muzejskih predlog, kot rečeno, ne manjka, le Kosmače še moramo pridobiti,« je poudaril. L ZORAN Novoles spet zares V Novolesu gre spet zares. Tega pa ne gre soditi le po njihovem reklamnem geslu, ampak v prvi vrsti in predvsem po poslovnih rezultatih tik pred koncem leta. T a nekdanji lesni gigant iz Straže pri Novem mestu je bil še pred nedavnim tako rekoč na tleh, potolčen in knokavtiran, če se izrazimo v boksarskem jeziku, danes pa spet trdno stoji na svojih nogah in je na poti k novim uspehom in vzponom. Vrnitev Novolesa med uspešna slovenska podjetja se dogaja tukaj in sedaj. OD VRHA DO DNA Ko je nekdanji dolgoletni in nadvse uspešni direktor Novolesa Jože Knez, sedaj predsednik sanacijskega odbora, pred več kot 40 leti prišel v Novoles, je to podjetje kmalu postalo vodilno v slovenski lesni industriji. Ker je bila poraba lesa in lesnih izdelkov v Jugoslaviji majhna, skorajda bi lahko rekli neznatna, so se morali hitro usmeriti na tuje trge. Šestdeseta leta so bila čas velikoserijske proizvodnje, ki pa je zahtevala predvsem manj kvalificirano delovno silo. Sredi sedemdesetih let je bil Novoles največji slovenski izvoznik lesnih izdelkov, izvažal pa je največ v Ameriko, kajti Evropa, kakor se morda danes čudno sliši, je bila takrat še prerevna, da bi si lahko privoščila take in toliko lesnih izdelkov kot Amerika. Takrat je Novoles imel kar 40 odst ameriškega tržišča gugalnikov, kar je za današnje razmere nekaj nepojmljivega. Z naftno krizo, tehnološko revolucijo in s težnjami k drugačnim vrednotam pa se je svetovna lesna industrija začela preurejati v manjše in bolj prilagodljive enote, temu pa slovenska lesna industrija ni sledila. Posledice take neprilagodljivosti zahtevam svetovnih trgov so se hitro pokazale. Knez je sicer nasprotoval temu, da investicijsko in produkcijsko nadaljujejo po stari poti, ker pa je pri tem ostal osamljen (in to ne le v Novolesu, ampak v Sloveniji sploh), je odšel. Od takrat je šla Novolesova pot samo navzdol in lansko leto, ko je bilo to nekdaj uspešno podjetje tako rekoč pred razpadom, dosegla najnižjo točko. PREOBRAT Z NOVIM VODSTVOM Zadnjih nekaj let je bil Novoles vseskozi v izgubi, ki se je samo povečevala. V drugi polovici lanskega leta so nameravali s prisilno poravnavo in z reorganizacijo rešiti nakopičene težave, vendar ti ukrepi niso prinesli pričakovanih rezultatov. Kljub delni prisilni poravnavi in odložitvi velikih dolgov za dve leti je Novoles posloval z vedno večjo izgubo. Da nova organizacija ni dala pravih rezultatov, govori tudi podatek, da so podjetja, kljub temu da so bila »očiščena« dolgov, še naprej poslovala z izgubo. Sistem je tako rekoč razpadel in nobena od poslovnih funkcij ni več delovala. Letos spomladi so se na pobudo, skorajda zahtevo, delavcev obrnili na nekdanjega uspešnega direktorja Novolesa Jožeta Kneza, ki je prišel nazaj kot že pred desetimi leti. Lesna industrija mora postati fleksibilnejša, da bo znala teči tudi na kratke proge, in to hitro, ne pa samo vztrajno, a počasi na dolge. Glede na vedenje in izkušnje, ki jih imam, sem zelo previden pri ocenah, kajti na vsako gospodarsko organizacijo vpliva tudi veliko nepredvidljivih dejavnikov v okolju, za katere ne veš, kdaj te lahko uničijo. Izjemni rezultati, ki so se pokazali v zadnjih mesecih Novolesovega poslovanja, kažejo na močnejše pozitivne sile v podjetju, kot smo jih pričakovali. Maja, ko smo prišli z novo ekipo, je bil Novoles klinično mrtev, vendar se je stanje začelo hitro popravljati in dosegli smo več, kot smo pričakovali. Novoles ima še vedno ugled na trgu in je s svojimi izdelki zanimiv. To je velik kapital, ki ga ima Novoles iz preteklosti. Ocenjujem, da bo Novoles ostal in se stabiliziral.« Jože Knez, predsednik sanacijskega odbora in nekdanji dolgoletni direktor Novolesa: »Za sedanjo vodilno ekipo lahko rečem, da je dobra in da se problemov loteva s sodobnimi prijemi. Sprememba, kateri smo priče sedaj, bi se morala zgoditi Jože Baškovič, direktor finančne službe: »Tu sem tretji mesec, prej sem bil stečajni upravitelj v Novoleso- vem Novem ambientu. Po uspešno zaključenem stečaju sem spoznal, da se z dobro vodilno ekipo Novoles lahko spet povzpne. Novoles je bil vseskozi izvozno usmerjen, to usmeritev pa bo moral v bodoče še bolj poudarjeno nadaljevati. Upam, da bo slovenska vlada sprejela zakone, ki bodo izvoznike spodbujali k še večjemu izvozu. V Novolesu si sedaj prizadevamo najti skupen jezik z našimi upniki. Glede na to, da v zadnjih mesecih zelo dobro poslujemo, seveda brez tujega vlaganja, menim, da bi morali pri upnikih vzbuditi večje zaupanje. Načrte in vizijo razvoja imamo, kadar je to, pa je tudi vsa stvar, v katero se podajaš, uresničljiva.« predsednik sanacijskega odbora, v katerem so zbrali več znanih strokovnjakov z raznih področij. Poleti pa so imenovali za novega generalnega direktorja Novolesa Milana Bajžlja, nekdanjega generalnega direktorja RTV Ljubljana, ki je seveda takoj sestavil novo vodilno ekipo. Uspešno in plodno sodelovanje sanacijskega odbora in nove vodilne ekipe z Bajžljem na čelu je kmalu obrodilo sadove. Upravljanje in vodenje Novolesa kot celote je postalo stabilno, isto velja za podjetja znotraj sistema Novoles. Septembra letos je novo vodstvo sklicalo prvo tiskovno konferenco^ na kateri so sporočili, da je v poslovanju Novolesa prišlo do preobrata. Ze v tem kratkem času jim je uspelo, da je sistem kot celota začel poslovati pozitivno. »To seveda še ne pomeni pokrivanja vseh izgub, ki so se nakopičile v preteklosti, je pa napoved za lepšo in boljšo prihodnost,« so takrat rekli in napovedali, da bo v nekaj mesecih Novoles kot celota posloval z dobičkom. Poleg pozitivnega tekočega poslovanja je novo vodstvo obljubilo tudi proizvodnjo brez izgub v tistih podjetjih, ki so bila v stečaju, poslovanje z dobičkom v tistih podjetjih, ki so se takrat »vrtela« okoli pozitivne ničle, ter povečanje dobička v tistih podjetjih, ki so že takrat poslovala dobro. In držali so besedo. Še več: ta obljuba se je uresničila celo prej, kot so sami pričakovali. Medtem ko je izguba v sistemu Novoles v začetku leta znašala 20 do 30 milijonov dinarjev na mesec, so septembra ustvarili 11, oktobra pa že 30 milijonov tolarjev dobička. T a trend se nadaljuje tudi v zadnjih dveh mesecih leta, tako da bodo že do konca leta pokrili vso nakopičeno izgubo iz prvega polletja, ki se je je nabralo kar za 80 milijonov tolarjev. Vsa podjetja, ki so bila v stečaju, danes poslujejo pozitivno, v dveh, Drobnem pohištvu in Novem ambientu, je stečaj že uspešno zaključen. Podjetja, ki so prej poslovala okoli pozitivne ničle, danes poslujejo z dobičkom, težave se zaostrujejo le v Sigmatu, ki je bil že takrat v izgubi. Ostala podjetja v sistemu Novoles, ki so že takrat poslovala pozitivno, pa dobiček iz meseca v mesec povečujejo. Odkar je vodenje Novolesa prevzela nova ekipa, ki, kot rečeno, plodno sodeluje s sanacijskem odborom, se je produktivnost povečala kar za 66 odst., proizvodnja se je mesečno realno povečevala za 22 odst., na zahtevne konvertibilne trge pa izvozijo okoli 60 odst. celotne proizvodnje. Ni kaj, ti podatki veliko povedo! IZ PRETEKLOSTI SO LE DOLGOVI »Zakaj je Novoles zašel v take težave? S tem vprašanjem si mi bolj malo belimo glave. Vsekakor pa menim, da mora vodstvo vsakega podjetja, če naj bo to uspešno, predvideti možne težave in zapreke in pravočasno pravilno ukrepati. A kot rečeno, s preteklostjo se mi ne ukvarjamo, razen z dolgovi, ki smo jih »pojerbali«, seveda,« pravi generalni direktor Milan Bajželj. »Ko smo spomladi prišli v Stražo, smo ocenili, da ta sistem ima bo- Generalni direktor Milan Bajželj dočnost in da se ga da rešiti. Novoles ima trdne in globoke korenine, ima zveste, delavne in sposobne ljudi, zagotovljene surovine in potencialno veliko izvoza. Torej je vse odvisno od vodstva, da to pretvori v dobre rezultate. In zato se mi ne oziramo nazaj, ampak gledamo naprej!« Danes Novoles zaposluje okoli 1500 ljudi, njihov široki proizvodni program teče v štirinajstih družbah, vrednost letne prodaje pa znaša 80 milijonov nemških mark. Res se je število zaposlenih v letošnjem letu zmanjšalo za več kot 500 ljudi, res pa je tudi, da je bilo v najboljših prejšnjih časih zaposlenih več kot 3000 delavcev. Ob koncu sanacije, pravijo, se bo število zaposlenih spet povečalo. »Sicer pa danes število zaposlenih ni pomembno, važno je, kakšna je struktura zaposlenih, kaj ti ljudje znajo, kaj in kako delajo,« pravi Bajželj. »Bodočnost Novolesa je odvisna v prvi vrsti od mladih, izobraženih, sposobnih in prodornih ljudi, ki bodo prevzeli razvoj, tehnologijo, marketing, komercialo in druga najpomembnejša področja. Zato nameravamo v kratkem dobiti okoli 40 takih ljudi. Ponudili jim bomo primerno plačilo, več, kot bi jih plačali drugi, a bomo od njih tudi veliko zahtevali. Skoncentrirati moramo znanje in voljo, ustvariti »kritično maso« teh dveh elementov, potem se za rezultate ni bati.« Že sedaj, kot rečeno, Novoles izvozi kar 60 odst proizvodnje, namerava pa izvoz še povečevati in hkrati na svetovnih trgih doseči tudi višje cene. Seveda je to moč doseči le s kakovostjo, solidnostjo in trdnim ugledom. Sedaj so uspešni predvsem pri polproizvodih, zlasti v proizvodnji vezanih plošč, ter sestavnih delih za pohištvo, višje ko segajo, bolj se kaže, da potrebujejo več znanja, tisto »kritično maso«. Paleta njihovih izdelkov je široka in sedaj jih obravnavajo enakovredno, razvojne analize pa bodo pokazale, kje so njihove primerjalne prednosti, in na te bodo »obesili« svoje nove programe. S tem, ko so poravnali vse letošnje izgube in bodo za povrh še poslovno leto zaključili pozitivno, so seveda v Novolesu krepko zajeli svež zrak. Pripravili so model, po katerem naj bi v prihodnjem letu stalno poslovali z dobičkom, poleg tega pa ta program, ki zajema še januar 1993, predvideva tudi vrnitev dela dolga iz preteklosti. T ega dolga se je nabralo za okoli 14 milijonov nemških mark, kar je tudi za kakšno večje in trdnejše podjetje hudo velik zalogaj. Vendar tudi na to v Novolesu gledajo z optimizmom. Prepričani so, da bodo prihodnje leto ustvarili okoli 6 milijonov mark dobička. Tako bodo lahko do januarja 1993 poravnali del dolgov, del pa naj bi ga v soglasju z upniki spremenili v kapitalski delež ali reprogramirali. Prihodnje leto se nameravajo resno lotiti glavnih razvojnih vprašanj in pripraviti model za dolgoročni razvoj Novolesa. Zanimivo je, da je kolektivna pogodba, okoli katere so pogajanja že zaključena, tako rekoč sestavni del modela razvoja Novolesa do januarja 1993. Od tega, če in kako bodo ta model uresničevali, so odvisne tudi plače. Če bodo dosegali načrtovane rezultate, bodo tudi plače delavcev, ki so sedaj globoko pod tistim, kar predvideva kolektivna pogodba, do konca 1992 take, kot je zapisano v pogodbi. Če pa bi bili rezultati še boljši, se bo to poznalo tudi pri plačah. Seveda se v Novolesu še vedno spopadajo tudi s težavami in problemi. Na poslovnem področju so to zlasti težave pri nabavi potrebnih količin lesa, kajti južni predeli bivše Jugoslavije, od koder so prej dobivali precej lesa, so tako rekoč zaprti. Poleg tega so morali, da so zagotovili nemoteno proizvodnjo, pred zimo nabaviti več lesa, saj bi jim huda in snežena zima lahko usodno prekrižala njihove načrte. Načrtujejo, da bodo prihodnje leto na tuja tržišča prodali za okoli 90 milijonov mark svojih izdelkov, leto kasnje pa že za blizu 120 milijonov mark. Največ izvozijo v Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Ameriko. Njihov cilj ni količina, ampak kakovost ne masa, ampak denar, ne delavec zamorec, ampak ustvarjalen in zadovoljen delavec. Do leta 2000 hoče biti Novoles na najzahtevnejših svetovnih trgih enak med enakimi. To pa pomeni: enak med najboljšimi. A. B. in J. D. Milan Čolnar, tehnični vodja Novega ambienta: ranost delavcev primerna in ni razloga, da stvari ne bi stekle še bolje« »Na razvoj in bodočnost Novolesa gledam optimistično, saj smo firma, ki je pretežno usmerjena v izvoz. V Novem ambientu prodamo 40 odst. naših izdelkov na tuje, kmalu pa naj bi izvoz povečali na 70 odst. Trenutno imamo dovolj trgov, največ pa sedaj izvažamo v arabske dežele. Ponekod smo se na zahteve tr- gov že prilagodili, drugje nas to še čaka. V zadnjih mesecih smo dosegli zelo dobre rezul- tate, vendar bomo morali vlo- žiti še precej truda in predvsem strokovnega znanja, da se bomo utrdili. Pripravljenost kolektiva je velika, zainteresi- . Mitja Bukovec, predsednik sindikata v Vezanih ploščah in pogajalec v komisiji za podpis kolektivne pogodbe: »Z novim vodstvom smo sicer zadovoljni, vendar se delavci še vedno ne moremo znebiti nezaupanja, ki ga imamo zaradi slabih izkušenj s prejšnjimi vodstvi. Prevečkrat smo namreč že bili opeharjeni. S sedanjim vodstvom smo našli skupno pot, ki smo jo sprejeli eni in drugi in pričakujemo, da bomo po novem letu začeli dogovorjene stvari uresničevati in da bo naše delo bolje plačano. Prav z željo, da se stvari v Novolesu uredijo in da bi ljudje iz teh krajev še naprej imeli zaposlitev, smo v sindikatu pred časom dali pobudo, da se v No- voles vrne dolgoletni uspešni direktor Jože Knez. Želimo — kaj drugega, kot to? — da Novoles spet zaživi« a hlevček, Betlehem aj je dom? Kdo ve, koliko različnih odgo voro v bi člo vek dobil, če bi spraše val ljudi, kaj jim pomeni dom. A v teh praznični dneh, ki so pogreznjeni v najglobljo lemo zime in škripajoči mraz, je dom nekaj toplega in prijaznega, veselje otrok ob darilih Božička ali dedka Mraza, dobrote, ki diše iz kuhinje, okrašena novoletna jelka in za mnoge tudi jaslice s sveto družino, pastirji, ovčicami, mahovjem in zvezdo repatico nad Betlehemskim obrisom. Dom je pesem, ki jo na božični večer zapoje družina ob jaslicah, dom sta radost in pričakovanje, ko na Silvestrovo kristalno zazvene kozarci. Dom je nekaj lepega. V mnogih slovenskih domovih, mestnih in kmečkih, v tem času stojijo jaslice. Zdi se, kot da so nekaj nepogrešljivega, da že od nekdaj spremljajo zimske večere in da s svojo skrivnostno go vorico o rojstvu Odrešenika, ki je prišel na svet, govore najglobljim kotičkom naše duše, kjer se še skrivajo strahovi iz davnih tisočletij pred temo in zimo ter hrepeneče pričakovanje svetlejših dni in močnejšega sonca. Govore o božični skrivnosti božjega rojstva na tisti najbolj neposreden način, ki se lahko dotakne vsakogar, govore očem in srcu. Vendar poslavljanje jaslic ni zelo star običaj. V primerjavi z drugimi božičnimi in novoletnimi običaji, ki jih je v našem ljudskem izročilu veliko, so razmeroma nove, še posebej na kmetih. V kakšnih jaslih je ležal Jezus? Jaslice izvirajo iz besede jasli, ki označuje koritasto pripravo, kamor se poklada krma za živino. Sveto pismo pripoveduje, da je novorojeni Jezus ležal v jaslih, in od tod neposredno poimenovanje upodabljanja božičnega dogodka kot jaslice. Od štirih evangelistov, glavnih pričevalcev Jezusovega življenja in delovanja, poročata o rojstvu le Malej in Luka. Prvi izredno skopo, nekaj več pove Luka, ki je božično skrivnost zapisal takole: »Rodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora i’ prenočišču.« V kakšnihjaslihje ležal Jezušček? Zgodovina ni romantična in pravi, da se božje dete ni rodilo v toplem hlevu, kakršni so stali po naši deželi in jih radi uporabljajo pri postavljanju jaslic, pač pa seje rodilo v votlini. Lesenih jasli tistikrat na Jutrovem niso poznali, zanje so uporabljali vdolbino na tleh, včasih obdano z ilovnatim okopom. Cerk veni očetje pišejo, da je leta 325 po Sveti deželi potovala cesarica Helena, mati cesarja Konstantina Velikega. Obiskala je votlino, kjer se je rodil Jezus. V nji je našla ostanke desk, ki naj bi sesta vijale jasli, kamor je Marija položila novorojenca. Najdene deske je dala prevleči s srebrom, nad votlino pa postaviti baziliko. V 7. stol. seje pet jas ličnih deščic pojavilo v Rimu, kamor so jih prenesli iz Svete dežele, da bi jih rešili pred Saraceni. Relikvije so shranili v baziliki sv. Marije, kjer jih hranijo še dandanes, le da Cerkev ne trdi več, da gre za Odrešenikove jasli. Zgodovinarji pač vedo, da lesenih jasli v krajih in y času Jezusovega rojstva pač niso poznali. Vse od 4. stoletja, ko so v Rimu začeli praznovati božič, so Jezusovo rojstvo upodabljali različno. Dete so risali v lesenih jaslih, na otepu slame, v pleteni košari, na Marijinem plašču, v hlevčku ali v hišici, pogosto tudi y antičnih ruševinah ali i’ gradu, le malokdaj pa tako, kot se je res zgodilo, i’ votlini. Ker so evangeliji zelo skopi z opisom vznemirljivega dogodka, so upodobljevalci segali po apokrifnih spisih, ki jih Cerkev ne prizanava kot pristne, so pa polni nadrobnosti iz Jezusovega življenja V psevdo Matejevem evangeliju je zapisanih nekaj takih podrobnosti, ki so postale nepogrešljiv del mnogih upodobitev in tudijaslic. V apokrifu piše, da je šla Marija po porodu y hlev in položila Dete v jasli, kjer sta ga grela vol in osel, nad votlino pa se je pojavila silno svetla zvezda Kako so upodabljali Jezusovo rojstvo, je bilo odvisno od dobe, kulturnega okolja in posamezne dežele. Kar se jaslic tiče, je prišlo do združevanja več motivov, samega rojstva z angelovim oznanilom pastirjem in s poklonitvijo treh kraljev. Od kdaj in od kod jaslice? Kot najstarejše prednike jaslic bi lahko omenili ležišča s kipcem Deteta, ki so jih prvi začeli izdelovati in uporabljati za devocijo (pobožno čaščenje) na Nizozemskem O božiču so tudi drugod začeli postavljali kipec Jezuščka na oltar in pred njim so predvsem otroci opra v-Ijali razne pobožnosti. V zgodnjem 16. stol. seje v zahodni Evropi poja vila potreba, da kipec Jezusa na oltarju nadomestijo s čim za oko mi-kavnejšim. zato so začeli postavljati na oltar kar vso skupino: Marijo, Jožefa in Dete. Plastiki so rekli betlehem. Najstarejše poročilo o betlehemu je iz leta 1502, govori pa o holandskem mestu Delft, kjer so iz lesa izrezljani »bet-leen« imeli na oltarju od božiča do svečnice. Iz cer k va so sčasoma začeli belleheme prenašati y domače kapele, najprej seveda plemiški odličniki, kasneje pa tudi bogatejši meščani in duhovniki. Od meščanstva se je postavljanje bet-lehema razširilo še na ni'je meščanske sloje in nazadnje še na kmete. Najbolj zaslužni za prodor jaslic so bili jezuiti, ki so prišli na zamisel, da bi namesto vedno enakega betlehema božični prizor upodobili s premakljivimi kipci, ki se jih da postaviti, potem pa razdreti in spraviti Prve jaslice s kipci so stale že leta 1560 v portugalskem jezuitskem kolegiju. Le nekaj let kasneje so jih imeli v Pragi. V17. stol. so bile jaslice že precej razširjene. Sčasoma so nastale tudi delavnice, ki so izdelovale različne kipce, od lesenih do voščenih in papirnatih, trgovina pa je jaslice širila v vse konce Evrope in z jezuitskim redom tudi v druge dežele sveta. Jaslice na Slovenskem Slovenci so imenovali vsako upodobitev rojstva Gospodovega jaslice. Najstarejša taka upodobitev pri nas je znana z gotskih frešk v cerkvi na Vrzdencu iz leta 1300. Posebej razkošna je starejša upodobitev treh kraljev na Dolenjskem v cerkvi na Muljavi. V pozni gotiki so se poleg slikarij pojavile že tudi polreliefne in reliefne upodobitve. Jaslice kot prostorski I prizor Gospodovega rojstva, poklonitve pastircev in treh kraljev pa so tudi k nam prišle z jezuiti. Prvo poročilo o jaslicah je za božič leta 1644, ki govori o jaslicah v ljubljanski jezuitski cerkvi (danes cerkev sv.Jakoba). Slovenci pri jaslicah nismo p ra v hiteli za zahodno E vropo in smo bili tudi v tem pogledu narod zamudnikov, a velja si zapomniti, da smo jih imeli tri leta prej Dunaj! Sčasoma so se obliko vali trije tipi jaslic: odrske, omarične in odprte jaslice. Prve so maketa gledališkega odra, omarične jaslice so, kot ime pove, shranjene v omarici, odprti tip pa predstavijo tiste jaslice, ki so postavljene na odprti ploskvi. Najstarejše ohranjene jaslice na naših tleh so odrskega tipa, imajo jih v ljubljanski ur-šulinski cerkvi, voščene in pobarvane figurice pa so nastale okrog leta 1800. Cenejše od kiparskih ali voščenih so bile ploske figurice, izžagane iz lesenih deščic in pobarvane. Najverjetneje so prve take na naših tleh imeli v Ljutomeru, med starejšimi lastniki pa so omenjeni tudi novomeški frančiškani Novomeške je odkril umetnostni zgodovinar Jože Gregorič. V pismu Niku Kuretu, avtorju knjige Jaslice na Slovenskem (služila je kot poglavitni vir pri tem pisanju), je malo pred smrtjo (umrl je med bombnim napadom na Novo mesto leta 1943) pisal, da imajo v frančiškanski cerkvi »lepe na desko slikane figure«. Domneval je, da gre za delo Štefana Šubica, očeta znanih slikarjev Jurija in Janeza. Slovenska Jezus in Marija Cerkve in premožnejši meščani so si lahko privoščili rezljane ali modelirane jaslice. Mnogo pogostejše pa so bile papirnate jaslice, ki so bile tudi najcenejše. V prvi polovici tega stoletja so že na veliko tiskali jaslične pole. Iz njih so like izrezali, jih nalepili na karton, prilepili še klinček in že so bile na voljo za postavitev. N ena vadne papirnatejasliceje v stari Jugoslaviji narisal Maksim Gaspari, ki je Jožefa in Marijo naslikal v slovenski narodni noši, med pastirji pa so bili naši očanci in ženice, harmo-nikaš ter celo fantje v srbski in hrvaški narodni noši, medtem ko je bil Betlehem še najbolj podoben Višnji Gori Nekatere jaslice so bile še posebej umetelno izdelane. Domiselnijasličarji so izdelovali tudi gibljive jaslice, ki jih je poganjal skrit mehanizem. Zares nekaj posebnega so bile jaslice, ki jih je, kot poroča Janez Trdina, izdelal Stolar-jev Jožko iz okolice Šmihela pri Novem mestu. Izrezljaljih je iz lesa in po vezal z žicami ter nato tako umetelno vodil, da se je vse premikalo in so ljudje od začudenja nemeli, nekaj žensk pa je od ginjenosti nad lepoto in čudežnostjo predstave jokalo. Po nekem viru naj bi zanimive jaslice poznali tudi v Metliki. Naokoli naj bi jih nosili štirje fantje ter z njimi obiskovali hiše. S skritimi vzvodi so oživljalijaslične figurice in si s svojo predstavo nabrali obilo darov. Kot zanimivost omenimo še jaslice iz leta 1946, ki jih je postavil v Novem mestu Polde Cigler. Namesto Betlehema je v ozadju stala prava podoba Novega mesta, pokrajina je bila tipično dolenjska in tudi sv. družina je dobila svoj prostor pod maketo pravega dolenjskega kozolca. Na kmete so družinske jaslice prišle iz mest. Najprej so jih postavljali y kmečkih domovih Gorenjske, Dolenjske in Spodnje Štajerske, kasneje tudi v drugih pokrajinah, z izjemo slovenske Istre, kjer jih niso poznali. Jaslicam so v kmečkem domu odredili najsvetejše mesto v hiši, bogkov kot. Sprva jih je postavljal gospodar hiše, kasneje pa otroci, včasih tudi gospodinja. Kot so okrasili i smrečjem in drugim zelenjem, jabolki, pozlačenimi orehi ter pisanimi papirnatimi trakovi. Posebnost dolenjskih kmečkih jaslic je bil prt z izrezanimi ljudskimi ornamenti, ki so ga pripeli pod jaslice. Ti prtički so zdaj žal skoraj povsem izginili, kolje izginilo tudi božično koledovanje s prenosnimi jaslicami. Z berači je izginil tudi običaj, da so prihajali na sveti večer v hiše in predjaslicami peli stare božične pesmi. MILAN MARKEU Testene jaslice na božičniku 83-, _ _ letna Terezija Jaklič iz Črnomlja se še vedno o božiču drži starih navad in izdela jaslice iz testa, kot se je naučila od svoje matere, ko je ta v Vranovičih pred radovednimi očmi svojih številnih otrok pripravljala božični kruh, poprtnik ali božičnik, kot se mu pravi. V tej vasi so imeli navado, da so na božičnik posadili še nekaj posebnega, testene jaslice, ki so jih pripravljali posebej. Matije nekaj dni pred peko božičniku pripravila testo kot za rezance, le nekoliko bolj trdo, ga povaljala in razrezala na trakove, nato pa z rokami in lesenim klinčkom oblikovala Marijo, Jožefa, Jezuščka, množico ptičic in dreveščke, včasih tudi kakšno ovčico. Testeni kipci, nataknjeni na lesene klince, so se potem nekaj dni sušili, nato pa so šli v peko, skupaj s tremi hlebci kruha in potico. Vse to je bilo namenjeno praznovanju treh božičnih večerov, kot so naši predniki imenovali tri zimske praznike: božič, Silvestrovo in tri kralje. »Božičnik z jaslicami in okrasjem smo za božič položili na mizo, zraven še dva hlebca kruha in potico, ključ od zidanice, nekaj denarja v denarnici, maslenko, v katero smo natresli žitnega zrnja in vtaknili dva, tri storže koruze, skratka, vse, kar je predstavljalo kmečko blagostanje, je šlo na mizo,« pripoveduje Jakličeva. »V bogkovem kotu pa smo imeli tiste prave, papirnate jaslice na mahu. Na sveti večer je bilo tako vse lepo in praznično. Tisti dan se je pospravilo po hiši in zunaj nje, po vseh prostorih je gospodar podkadil in poškropil z blagoslovljeno vodo, nato pa je družina nekaj boljšega povečerjala. Po večerji smo molili rožni venec ali zapeli kakšno božično pesem. Pred polnočjo pa smo napregli konje in se odpeljali k polnočnici Nato pa spat. Od dobrot na mizi se je smelo jesti potico in kruh. bo-žičnika pa ne. Mati so ga po prazniku pospravili v kaščo, kjer je čakal do večera na starega leta dan, ko smo mizo ponovno okrasili kol za sveti večer. In enako še na predvečer treh kraljev. Zjutraj na tri kralje je ale končno razrezal božičnik na toliko kosov, kolikor nas je bilo v družini Po koš- ček božičniku je dobila tudi živina, vsaka od živali kar smo pač imeli, krave, koze, ovce. Kruh božičnik smo pojedli, jaslic z njega pa ne, ampak smo jih sežgali v ognju. V času moje mladosti seje tako delalo skoraj pri vseh hišah v vasi.« Po več letih, ko se je Terezija že poročila v Črnomelj, se je na prigovarjanje moža ponovno odločila, da naredi testene jaslice in božičnik. In poslej so v Jakličevi družini vsako leto o božiču imeli na mizi božičnik s testenimi jaslicami in okrasjem. »Dokler so bili otroci še doma, sem delala po starem in smo božičnik tudi pojedli, zdaj pa ne več. Zdaj jih delam samo še za okras in za spomin. Testene jaslice na majhnem božičniku dela tudi moja sestra v Ljubljani, a jih oblikuje bolj umetniško, medtem ko jih jaz delam po ljudsko, tako, kot sojih delali včasih.« Zdaj, koso Terezijini otroci že odrasli in imajo svoje družine, Terezija še vedno za vsakogar pripravi po ene testene jaslice in jih postavi na hlebček kruha v spomin na nekdanje božične večere in na veselje, ki so ga imeli otroci, malo pa tudi zato, da se lepi stari običaji ne pozabijo. Daljnji svet svete dežele P JL rišel je čas okrog božiča Ta krščanski praznik postaja vse bolj naš. družinski Drobne pozornosti, tople besede, prijetne dišave iz kuhinje, ubrane pesmi, slovesna polnočna maša in seveda nepogrešljive jaslice. Povod za to praznično razpoloženje je Kristusovo rojstvo. Mnogi so že poromali v vročo Palestino, kjer je bil v jasli položen in kjer je ustvarjal legendo svojega kratkega zemeljskega poslanstva. Za tiste, ki so njegovo življenjsko pot spoznali le v Svetem pismu, pa malo pobliže pokukajmo v te kraje 2000 let kasneje. Ob vzhodni obali sredozemskega morja, med Sirijo in Egiptom, se razteza 230 km dolga dežela, ki zavzema 25000 km2 ozemlja. Tu se srečamo z neizprosno puščavo, ki ob izviru vode izbruhne v zeleni raj, občudujemo nasade eksotičnega sadja, naravne znamenitosti in moč reke Jordan. Kljub temu da v času dolgotrajne suše usahne in ni prav nič bolj ošabna kakor večji potok, je to reka, ki življenje daje. Napaja se iz ledenikov 2759 m visokega Her-mona, se potopi v 3000 m niže ležeče Galilejsko jezero, se iz njega izvije' v puščavo, ki jo spreminja v najbolj plodno ravnico, dokler se po 300 km ne izgubi Mrtvem morju. Gladina tega rekordnega posebneža se kodra kar 392 m pod gladino Sredozemskega morja, dno pa leži še enkrat niže. Ta najnižja depresija našega planeta je dolga 80 in široka 16 km, zmore pa se segreti do 40°C, pri čemer izhlapeva 100 m3 vode na sekundo, (sicer 25 mm na dan). Ni čudno, da je sem postavljena zgodba o Sodomi in Gomori, dveh mestih, kisla izginili posuti z ognjem in žveplom. Dotik s to vodo je nekaj edinstvenega. Kar devetkrat bolj slana je od običajne morske vode in v njej lahko preživijo le žveplene bakterije. Njena gostota drži na površini še tako okorne neplavalce, med lebdenjem y njej pa lahko izkoristimo čas za branje časopisa, malico... Le kakšno uro vožnje, a kar 1100 m višinske razlike loči to zemljepisno in naravno čudo od zgodovinsko najbolj pomembnega sveta mesta Jeruzalema, lzraelsko-arabska trenja, ki se razplamtevajo že desetletja, dajejo natrpanim mestom še dodaten, neugoden vtis. V arabski trgovski temperament, vreščanje množice otrok, zamolklost najbolj zakrknjenih Židov se vključujejo oborožene straže, stroge kontrole, ob vroči meji pa se razprostirajo minska polja. A vrnimo se k postajam Jezusovega življenja. V Betlehemu, kije le kakih 13 km oddaljen od Jeruzalema, bomo zaman iskali hlevček in jasli. 27 000prebivalcev »Hiše kruha« (hebrejski prevod) ali »Hiše mesa« (arabska inačica) se y glavnem zanaša na turiste, kijih privlači Votlina rojstva. Ta je spravljena pod okrilje mogočne Bazilike rojstva, ki jo je 1.325 dala zgraditi Konstantinova mati Helena Vhod je prirejen tako, da se je pri vstopu potrebno globoko prikloniti, saj so poprej divjali skozi kar na konjih. Nekdanja votlina na rodovitnem griču je danes zatohel, 12x3 m velik prostor, z belim marmorjem tlakovan in zvezdo zaznamovan. Prav nič romantičen, s pisanimi verskimi navzkrižji obeležen kraj. Zato ni treba žalovati, če vam ni dano doživeti polnočnice f Betlehemu. Vzdušje v naših cerkvah je precej bolj iskreno. Jeruzalem s 370.500 prebivalci in nekoliko neustreznim imenom »Mesto miru« je star že 3000 let. V prestolnici kralja Da vida je dal njegov sin Salomon zgraditi tempelj, ki so ga Babilonci požgali, ljudje pa so bili kot sužnji pregnani v Egipt (o njihovi nesrečni usodi poje tudi sloveča Verdijeva arija Nabucco). Vrstila so se stoletja raznih vladarjev, dokler niso Grki prepustili mesta Rimljanom. Jezus je luč sveta ugledal y času cesarja A vgusta, ki mu je bil v Palestini podrejen kruti Herod (med drugimije dal pokončati ženo, tri sinove, taščo in dva svaka). Po Jezusovem rojstvu je ukazal pomoriti na desetine moških dojenčkov, da bi se tako rešil napovedanega odrešenika. Kot vemo, je Jezus tej usodi ušel, umrl pa je pod njego vimi nasledniki, ki po krutosti niso zaostajali Pomembnih pomnikov njegovega življenja je v tem svetem mestu ogromno. Zdi se, kot da bi se sprehajali po odprtem Svetem pismu. Središčno mesto je tempeljska ploščcul, kjer je naj-svetlejši kraj tudi za muslimane, kajti od tod naj bi se prerok Mohamed odrinil proti nebu. Prav blizu dominantne mošeje Elaqsa pa Židje objokujejo svojo usodo pregnancev in mučenikov. Med kamne mogočnega Zidu žalo vanja vtikajo lističe z gorečimi željami. Vzhodno obzidje odpirajo Zlata vrata, skozi katera naj bi Jezus na osliču prijahal y mesto. Množica, ki gaje tedaj navdušeno pozdravljala s »Ho:ana!«je čez nekaj dni brezumno kričala: »Križajga!« Prijetje bil v vrtu Getsemani (»oljna stiskalnica«), kjer je rad k ramljal z apostoli in kamor seje zatekal k razmišljanju. Še danes se tu krotoviči nekaj oljk iz njegovega časa (na eno izmed njih seje menda obesil izdajalski apostol Juda Iškarijot). Od tu je bil odpeljan pod vznožje Kalvarije, kjer ga je Pilat obsodil kot lažnega Boga z besedami: »Ecce homo!« (Glejte, človek!) Postaje križevega pota, po katerem je vdano nesel križ na vrh Kalvarije, poznamo še iz verouka Danes je Via Dolorosa ozka, umazana ulica, polna kramarjev in žeparjev, tako daje neprijetna tudi za turiste. Devet postaj je za nami, še pet pa jih je v Cerkvi božjega groba, kisijopri-lašča kar pet veroizpovedi Delček nepozidane Kalvarije-Golgote je otipljiv skozi ozko odprtino in prav tu naj bi Jezus umrl na križu. V tem kompleksu je zajet tudi njego v grob, v rotundi v pomenljivim imenom A nastazis ( Vstajenje). Na bližnji Oljski gori nas kapela Vnebohoda spominja na Jezusovo zemeljsko slo vo, kije sledilo štiridesetdnevnemu prikazovanju svojim učencem. SABINA JOVAN Božič pomeni skrivnost K aš letošnji božični sogovornik je gospod Jože Tori, mladi župnik iz Otočca ali Šempetra pri Novem mestu. Gospod Juže je poznan kot moderen župnik, ki zlahka najde stik z okoljem, v katerem živi, in se v njem tudi bogato udejstvuje. Večkrat je potoval v Ameriko, to bogato deželo, polno kontrastov in presenečenj. Tam je proučeval tudi življenje mormonov, iz česar je napisal diplomsko nalogo. Zato velja naše prvo vprašanje prav A meriki. Amerika nas pravzaprav vedno znova preseneča. Po eni strani liberalizem, svobodni duh, po drugi nesposobnost razumevanja drugačnosti, kar po svoje občutimo tudi mi. Ameriškemu pogledu v nekem smislu tudi manjka širine. Ne morejo razumeti, da tako majhna republika oziroma država, kot je Slovenija, sploh obstaja. To je po njihovih merilih komaj dovolj za srednje veliko mesto. Čudijih, kako imamo pri nas skoraj v vsaki vasi svoje pokopališče. Tako neracionalno za njihove pojme. Oni hi za celo Slovenijo naredili enako. Tudi verski obredi nekaterih sekt so pravi spektakli, spretno režirani in namenjeni skorajda izključno enemu namenu - biznisu. Prežet s takimi vtisi sem leto pozneje obiskal Med-jugorje in začuda opaziI veliko podobnosti. Tudi romarjev je bilo tam največ iz A merike in vse je prikrojeno njihovim potrebam in pričakovanju. Je tudi pri nas Cerkev obsojena na takšen materializem, če ho hotela preživeti? Povsod iščejo sponzorje. Dokler se pri nas stvari ne uredijo, predvsem kar se tiče cerk vene lastnine, moramo gojiti neko obliko pridobivanja sredstev za preživetje. Če bo posest ostala družbena, naj družba tudi poskrbi za socialno varnost poklicnih duhovnikov, da bodo lahko normalno živeli. Način, kakršen je uveljavljen v A vstriji in Nemčiji, ima svoje dobre strani, pa tudi slabe. Dobre kar se tiče materialne plati, po drugi strani pa to lahko vodi v neke vrste uradništvo, v katerem ljudje ne znajo večceniti zastonjskega dela, ki ga opravlja vsak duhovnik od polnoči do polnoči. Je bolj prav torej, da je duhovnik v službi ustanove ali občestva? Pri nas velja še vedno, da si vzet iz naroda za narod. Tega bi se moral zavedati vsakdo, tudi pedagogi, ne samo duhovniki. Če si postavljen i' nek kraj, si tam zaradi ljudi, ne oni zaradi tebe. Češe tega zavedaš, potem boš z veseljem delal in ne bo težko pomagati tudi drugje, kjer je to potrebno in če si pripravljen delati. Toda v povojnih letih, kijih vi osebno še niste doživljali kot duhovnik, je bilo delovanje duhovnikov omejeno skoraj zgolj na duhovno področje. Kako je s tem sedaj? Različno. Nekdo je usmerjen bolj v duhovnost, jemlje člo veka samo s te plati, kdo drug ga jemlje bolj celostno. Jaz nekako verjamem v stari rimski pregovor, ki pravi: »Dobra kuhinja, dober red.« ali tistega, ki pravi: »Ljubezen gre skozi želodec.« Naši misionarji v nerazvitih državah dobro vedo, da lačnim ljudem nima smisla govoriti, zato jih učijo vseh mogočih spretnosti, s katerimi si lajšajo življenje. Predstavljam si, da je bilo nekako tako pri nas ta povojna leta, ko so morali duhovniki delovati tiho. Mlajši rod sedaj drugače gleda na to, poskuša človeka razumeti in preko tega duhovno delovati. Sedaj ni več skrbi za to, da človek ne bi bit lačen, temveč je poudarek dan temu, da dobro jesti in piti in imeti to in ono ni vse, da je materialni svet še vedno premalo. Da je treba stremeti k popolnosti. Te sle so imeli veliko stari Rimljani in drugi narodi, ki so si v času svojega vzpona ustvarili velike kulture. Ko so dosegli vrh in nehali težiti navzgor, se je pričel notranji razkroj. Se da iz zgodovine sploh kaj naučiti? Ali ni ameriška družba sedaj nekje na tistem preobratu? V tem smislu nas zgodovina lahko nekaj nauči. Ko sem šel po svetu, sem med drugim tudi razmišljal, kje je začetek propada nekega naroda, neke kulture. Elitni dosežki eminentnih kultur so bili narejeni, ko so bile te na višku, ne samo gospodarsko ampak tudi duhovno. Seveda se lahko iz tega veliko naučimo, toda, da se bomo lahko naučili, moramo stvari tudi pozna- ti. Če hočemo poznati življenje, moramo v prvi vrsti dobro poznati izraelsko zgodovino od 1800 pred Kristusom naprej. To je narod, ki ima v sebi največ zgodovinske zavesti, to pa zato, ker spoštuje svoj jezik in ker spoštuje soboto, ki je njegov sveti dan. Narod, ki tega ne spoštuje, prične propadati. Če boš samo delal in ne boš imel nič več časa zase, je s tabo konec. Ljudje vas imajo za duhovnika odprtega značaja, ki z lahkoto navezuje stike z ljudmi. Je tudi to posledica potovanj v Ameriko, ali je to v vaši naravi sami? Doma sem iz Vinkarjevca, Šmartno pri Litiji, iz kmečke družine s šestimi otroki. Domačija je precej na samem, tako da smo lahko vpili, kolikor smo hoteli. Oče in mati sla bila oba pevca, oče je igral harmoniko in ob nedeljah, zlasti v zimskem času, smo se spravili v kuhinjo, dati peči krompir, postavili na mizo liter mošta in peli do desetih ali do polnoči. Zelo sem h valežen tistemu času, da sem ga preživel v miru, v prijetni družinski toplini. Družina je bila sicer verna, vendar nas k veri starša nista silila drugače kot s svojim zgledom. Tu je bila posajena tudi kal mojega poklica. Vedno sem si želel človeku pomagati, ali kol zdravnik ali pa kot duhovnik. Le splet okoliščin je pripeljal do tega, da sem izbral drugo. No, splet okoliščin vas je pripeljal tudi na Otočec, kjer ste se lotili že marsičesa. To pa že ni več splet okoliščin, ampak plod sistematičnega dela. Nikoli nisem imel težav z navezovanjem stikov z ljudmi. V vsem, s čimer se ukvarjam, pa naj bo to kultura, pomoč v krajevni skupnosti, v cerkvi, gledam na človeka. Zame ni tako po-mebno, ati hodi ali ne hodi v cerkev. Če hočemo živeti skupaj, moramo najti na človeškem nivoju skupni jezik, če pa želi kdo v duhovnem delu iti naprej, imam zanj vedno odprta vrata. Imate občutek, da so bili ljudje na začetku zaradi zakoreninjenih predsodkov nekoliko rezervirani? Razumem ljudi, ki so zrasli v drugačnem okolju, če so na začetku zadržani. Človek je lahko mlad starec, lahko pa tudi star mladenič. Lahko tudi svoje življenje živi naprej, ne da hi se premaknil, ker je pozabil na to, da se uči do groba in da je ena od stvari v človeku, ki je nedorečena, to je želja po znanju. Kdor misli, da vse ve, je star. Zato imam občutek, da so generacije, po vojni rojene, pokazale preveč pasivnosti, nezainteresiranosti, češ mi vse vemo ali, važno je, da se imamo mi dobro. Tega se najbolj bojim, kajti prav tukaj opažam, da postajam nemočen, ker sem zanje že prestar, čeprav je v meni dovolj energije. Prepričan sem, da se da veliko več napraviti. No, marsikaj ste pa vendarle že napravili? Vodim komorni moški pevski zbor, s katerim smo naštudirali koncertni program domoljubnih pesmi, povezanih v cikel »Domovini«, pa tudi sicer skrbim za ljudsko petje. Ker ljudje že slabo poznajo besedila, jih v cerkvi projiciramo z diaprojektorjem. Pri cerkvi je tudi otroški pevski zbor in neke vrste otroška glasbena šola, v kateri se otroci učijo teorijo, spoznavajo pa tudi glasbene inštrum nete. Kakšno pa je sodelovanje s šolo v kraju? Ra vnatelj se zelo trudi, da hi bil do volj sodoben. V tem šolskem letu imamo v šoli tudi verouk za prvi in drugi razred, predvsem iz praktičnih razlogov in varnosti otrok. Pouk je fakultativen, izven rednega šolskega časa, ostane, kdor hoče in s soglasjem staršev. Opažam pa, da se v šoli gleda predvsem na denar. Ni več tistega, ko sla fajmošter in učitelj na vasi delala predvsem za kulturo. V tem je učiteljski kader, bi rekel, še zelo zastarel. Res je, da se ženejo za sodobnimi pedagoškimi prijemi, vendar brez nekega reda, discipline, delavnosti in predanosti je to za moje pojme zastarel in oka-menel kader. Ne želim poudarjati nobenih skrajnosti in sem že večkrat rekel ravnatelju, da je poklic nas vseh pedagogov pripraviti mlade ljudi za življenje. Če ne bo otrok celostno zgrajen, bo revež. Kam se nagibate v debati o tem, ali naj bi verouk posta! obvezni učni predmet v šoli? Sem proti temu, da bi bil verouk obvezni predmet, sem za to, da ostane fakultativni in da prispeva k splošni izobrazbi učenca. Poznavanje vere sodi tudi k splošni izobrazbi in je k luč k zakladnici naše kulturne preteklosti. Tudi kar se tiče krščanstva in zgodovine krščanstva, hi morali zares na znanstven način povedali: to je bilo prav in to ni bilo prav. Jaz sem se pripravljen odločili za kaj drugega, če bi mi nekdo dokazal v tem večjo perspektivnost, kot je v krščanstvu. Mislimpa, da red mora bili in ta naj bo postavljen na zdravih temeljih, na splošnih življenjskih aksiomih vseh generacij, ne pa le zadnje generacije. Božični čas je še tukaj, čepravje božič že za nami. Kakšen je spomin na božič vaše mladosti in kako ga vidite danes, ko je uradno spet priznan za praznik? Povedati je treba, da sem živel na podeželju, kjer je bila pripra va na božič popolnoma nekaj drugega, kot jo doži vlja člo vek danes. Na praznik se je duhovno in stvarno pripravljala cela hiša in cela vas. Hodili smo k devetdnevnici. Narobe je, da danes ne znamo več praznovati. Vlada nezainteresiranost za praznike in naveličanost. V zadnjih desetlejih so imeli nekateri vsega zadosti in niso potrebovali ničesar drugega. Sedaj bi radi praznovali, a ne znajo. Manjka pa jim ravno dimenzija duhovnosti. Kajti božič pomeni skrivnost. To se na da razložiti drugače. Pomeni poseg Boga v človeka, kar pa lahko razumeš samo preko vere in preko skrivnosti. Prav je sedaj, daje božič dela prost dan, toda skri vnosti kar tako se ne da povrniti. Vse je zmaterializirano, vse smo hoteli spraviti na realna tla, nočemo pa pustiti ničesar v oblakih. Jaz tako vidim tudi problem kulture. Hoteli smo jo spraviti samo na denar, prava kultura pa je skrivnostna, je srečanje s samim seboj in s tistim, kar te presega. Je nezmožnost praznovanja posledica le lagodnosti v blagostanju ali pa tudi posledica dolgoletnega načrtnega zapostavljanja tega krščanskega praznika? Jaz vidim to bolj kot posledico sistema, saj tak kot je bil ni pustil, da bi človek svobodno mislil. V krščanstvu pa lahko vsakdo svobodno misli. Tukaj je odnos jaz — Bog, tam pa si le številka. Seveda je v krščanstvu tudi prihajalo do totalitarnosti, vendar, kadar se je delalo nasilje nad člo vekom, potem ni bilo več skrivnosti Pravo krščanstvo pa pušča skrivnost. Vsaka stvar, ki se odmakne od pravih temeljev, ti pa so večni za vse ljudi vseh časov, pa nuj bo katerikoli sistem, je vnaprej obsojena na propad. Moderno krščanstvo, ki hoče imeti skrivnost kot tako samo zasebno, ne družbeno, se odmika od pravih temeljev. Kot tako brez zakramentov nima bodočnosti. TONE JAKŠE Otroštvo je neskončno P ___ esnik Tone Pa vček, doma iz Šentjurja pri Novem mestu, je urejen starejši gospod s toplimi rjavimi očmi. ki vabijo. Preprost, pošten in prijazen. Oče, ki ima rad svojo družino. Človek, ki ljubi naravnost, pravilnost in ravnotežje v sebi in v svetu. Ljubljančan, ki so mu pri srcu dolenjski griči Pesnik, ki verjame v radost in smisel življenja. Prisluhnimo mu! Otroštvo je neskončno, to miselje izrekel že veliki mojster verza Rilke. Se strinjate z njim? Ja, se. Otroštvo je res neskončno in vse, kar pišeš, pišeš pravzaprav iz otroštva. Zato je tudi meni otroštvo v dolenjskih gričih neskončen vir ne samo za pesmi, ampak za samo življenje. Vsake toliko časa moramo iti na Dolenjsko, da se mi duša malo razjasni in očisti, kajti s tem, ko hodiš v svojo mladost, v druge čase, že inten-zi vneje ži viš danes in imaš tudi več moči za ži v-Ijenje za jutri. Čeprav se dolenjska pokrajina zelo spreminja. Takrat, ko sem bil jaz majhen, je bilo seveda čisto drugače: nismo imeli ne elektrike, ne vode, ne knjig, dostikrat tudi kruha ni bilo. Ampak bila je neka odprta možnost in eno neskončno nebo in tudi iz bede seje v človeka naselila neka strašna volja po življenju, po tem, da iz nič nekaj si, čeprav kasneje spoznaš tudi to, da si vedno blizu tega niča. Šamo brez Dolenjske ne bi bil jaz. Dolenjska vam je zelo hitro prirasla k srcu, saj ste jo zapustili že s sedmimi leti, ko vasje oče vzel v ljubljanske šole. Ste mu za to hvaležni? Kaj vem! Mogoče mi je bilo to usojeno. Če bi ostal doma, bi morda drugače živel, drugače bi bil navezan na zemljo, verjetno bi živel v večji bedi, ne bi se mi odprl svet knjig, literature, glasbe in vsega, kar sem potem spoznaval v mestu. Je pa tako, da človek vedno hrepeni še po tistem, česar v njegovem življenju ni bilo. Tako se mi včasih zdi, da, če bi ostal na Dolenjskem, to ne bi bilo tako slabo in narobe. Po drugi strani pa je tudi res, da tije tisto, kar izgubiš, še bolj dragoceno, blizu in ljubo, ter nehote še vedno hrepeniš po tistem. Tako se tudi jaz vračam na Dolenjsko, na pol izgubljeno, ker sem več kot 50 let v tej Ljubljani, v tem kloštru veselih čednosti, samo z dušo in z mislijo sem pa še vedno tam. In prav zato, ker sem jo izgubil, jo še vedno iščem, tako da se mi zdi, da je del moje otroške poezije nastal iz tega okrnjenega otroštva. ki se takrat ni moglo polno izraziti in je kasneje spregovorilo v otroških pesmih. Preizkusili ste se kar v nekaj poklicih: bili ste pravnik, novinar pri LJudski pravici in na RTV Ljubljana, ravnatelj Mladinskega gledališča, predsednik Društva slovenskih pisateljev, glavni urednik Cankarjeve založbe... Verjetno pa je vaš najljubši poklic biti pesnik. Biti pesnik pravzaprav sploh nima predznaka poklic, nima predznaka dobro ali slabo, ampak je možnost živeti To pomeni enostavno opredeliti se za življenje z besedo, da grebeš za nekimi podobami v sebi in da morda odkrivaš ta svet, kije v tebi, samemu sebi in drugim ljudem. Mislim, da nikoli nisem tako ravnodušen, da ne bi čutil, kajje v človeku, kaj je v meni, in tudi ne, kaj je v zraku. Vedno sem se zavedal nekih rahlih sapic, prepihov in nekih krivic. Verjetno je bila občutljivost iz otroških let tista, ki mi je odkrivala stvari in plasti, ki so vznemirljive, skrivnostne, lepe in tudi bridke, ki so pravzaprav pesmi. Včasih so stvari, kijih niti ne sanjaš, ki so v nekih čudnih plasteh pod zemljo. In kruh poezije odkriva to črnico in kar naenkrat se zgroziš, kaj je v tebi. Samo pesem je hkrati čudo, skrivnost in je tudi hudo — vse je v tej pesmi. Kateri pesnik vam je najljubši in vam je bil mogoče celo vzor? Vedno so mi očitali dva pesnika: Murna in Jesenina. Murn je seveda neskončno lep, bridek pesnik, poln zapuščenosti. Njemu zemlja ni posvečena v tem smislu, da bi iz nje jemal moč in podobno — on se tega boji. Jesenin pa je seveda rusko speven. Odkril sem ga zadnje leto gimnazije in od takrat so prvi prevodi. Z ruskimi pesmimi sem preživel kar lep del svojega življenja, 40 let sem jih prevaja! in živel z njimi. Od ruskih pesnikov sem se naučil zelo veliko, naučil sem se marsikaj v življenju premagovati z verzom, zaupati verzu, kot mu zaupa Pasternak, naučil pa sem se tudi nekaj v političnem smislu: nobenega verza ne moreš preprečiti, ga zatirati in tudi človeškega življenja nima nihče pravice uničiti. Vsi smo vrženi v svet, doživimo, in izključevanje se mi je vedno zdelo najbolj krivično na tem svetu. Vse ljudi je treba vključevati, kajti še z vsemi rokami in z vso pametjo komaj lahko kam pridemo. Za to sem si vedno prizadeval. Pesmi pišete tudi po naročilu. Je to težje? Seveda se da, ampak preskočiti mora neke vrste ideja in navdih, da se ti »sproži« in lahko napišeš. Veš pa točno, kdaj boš to pisal in kdaj ne. Pionirski list me je nekoč prosil, naj napišem pesem za ne vem kakšno 30-letnico »danes do enih«, /n sem napisal: »Rekli ste mi, dajte mi pesem, tako tapravo, danes do ene...« Imel sem jo v hipu! Dostikrat pa seveda ne gre; tako kot pra vi Zupančič:» Verzo v na dan, kolikor hoče- te, vam napišem, pesem je pa nekaj drugega.« Ne bom naštevala vseh vaših pesniških zbirk, ker jih je veliko. Kljub temu pa ne morem mimo leta 1953 in znamenitih Pesmi štirih, v katerih ste sodelovali skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem. Kako se po več kot 35-ih letih spominjate tistih časov? Imate še stike z njimi? Takrat smo bili koštrunasti, mladi, zaletavi, ves svetje bil pred nami. Vero vali smo, da nekaj smo in da bomo osvojili ta svet. Takrat smo bili celo pod skupno zastavo, da je treba govorili o sebi, o ljubezni in intimnosti, o človeških radostih in o nas samih, nasproti tistemu, kar se je takrat zahtevalo. Takrat smo bili enotni. Kasneje se je to seveda razbilo in vsak je po svoje jadral čez ocean življenja. Vsak ima svoje izkušnje in se tudi po svoje zateka v preteklost. Na začetk u je bilo do volj enotno izhodišče vseh tudi zato, ker smo bili vsi na nek način na startu, in takrat se la diferencijacija še ni toliko poznala. Kasneje je vsak brskal mnogo bolj po sebi, v svoje otroštvo, in seveda je vsakemu življenje na vrglo svoj pehar hudega ali lepega in je tako tudi pisaL Tudi stilno se sedaj dovolj ločimo med sabo. Zanimvo pa je, da smo vsi še ostali v poeziji, kar je tudi čudež, da ni poezija zgolj zagon zgodnjih let, in tudi to, da smo še vedno ostali prijatelji. To je dragocenost, ki je redka in zato še toliko bolj dragocena. Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. Veliko je tem, ki vznemirjajo vašo poezi- jo: zemlja, ljubezen, smisel življenja, skrivnost rojstva in smrti... Med njimi je največkrat omenjena zemlja. Kaj vam pomeni? Po materi sem dobil gon po zemlji, ker je nismo imeli. To je bila želja po zemlji za preživetje. Kasneje je bila potrjevanje mladeniške moči, ko sem zmogel toliko in toliko naredili. Pozneje pa mi je bila zemlja neke vrste pribežališče iz asfalta, nostalgija. Zdaj pa mi je zemlja (ki jo še obdelujem) kažipot v življenju. Zemlja je merilo za naturnost, za pravilnost, za ravnotežje v tebi in v svetu. Kajti čim zemlji nečesa ne daš, ti tudi ona ne da. Čim jo pogoljufaš (preveč umetnih gnojil), ti seveda vrne. Naučiš se, da pravzaprav to valovi v nekem ritmu, ravnotežju, in čim se to ravnotežje poruši, se v človekovo škodo. Tako se od zemlje učiš iskati ra vnovesje v sebi in s svetom, v katerem živiš. Na kratek rok in na bližnjice je nemogoče karkoli narediti. Zemlja je preračunana na večnost in človek v bistvu tudi. Ne živi samo od hipa do hipa, živi za večnost in teče (kot pravi Rilke spet) kot potok iz večnosti v večnost. Kljub tej ljubezni do zemlje pa zdaj že dolgo živite v mestu. Ali se imate za meščana (saj ste najbrž zdaj že tudi na Ljubljano zelo navezani) ali pa še vedno hrepenite po naravi in se vračate k njej? V Ljubljani sem 55 let, in kljub temu da stanujem v zelo sliko vitem območju (lepe stare hiše, polno »šlacun« in butikov), me to nikoli ni navdajalo s srečo ali navdihom, da bi iz lega bilo možno karkoli napisati. Občudujem na primer Miro Miheličevo aliJuša Kozaka, ki sta iz Ljubljane znala narediti nekaj; meni ni nikoli uspelo. Sploh mi ni prišlo v zavest, da sem meščan. Zadnje četrt stoletja sem se sicer navezal na zemljo na Primorskem, vendar mi tudi ta dežela ni pljusknila v verz, čeprav sem poskušal. Enostavno pregloboko je v meni dolenjska pokrajina in še vedno sanjam o lanu in bobu, ki ju že zdavnaj več ni, pa vendar v mojih spominih še vedno živita. Kajti življenje ni samo tisto, kar otipaš; je neskončno več. Zato sem po svoje še vedno kmet — tako kot večina Slovencev — ki je z eno nogo je prišel iz zemlje, z drugo pa je spet nazaj v zemlji. Nekateri vas označujejo kot pesnika zemlje in smrti. Omenila bi zbirko Dediščina, ki je v bistvu zbirka elegij in za katero ste 1983 dobili Prešernovo nagrado. Kaj pa ta zbirka pomeni vam? Lahko rečem, da mi je najljubša, saj sem z njo preživel marsikaj hudega. Je kot nekakšno razmišljanje o življenju in o skrivnostih življenja in tudi o končnih stvareh neskončnega bivanja na tem svetu. Dolgo sem se je branil, mislil sem, da beseda ne more premagali tistega, kar je resnično člo veško hudo, pa naj bo to smrt najbližjih, zlo ali bridkost samote. Potem, sem vseeno prišel do pesmi, da sem enostavno zopet začel verovati v moč besede, da ima to neki smisel in da brez tega enostavno ne morem živeti. Zato se mi zdi, da ta način, da preživiš življenje z besedami, ne more biti nič slabši od kogarkoli, ki na primer preživi življenje z ljudmi, ali gozdar z drevesi ali pa agronom s poljem. Ste pa tudi otroški pesnik. Katero poezijo vam je težje pisati, »navadno« ali otroško? Bistvene razlike pravzaprav ni. Razlika je predvsem v namembnosti Otroška je le namenjena otrokom, se pravi, da mora imeti tak ritem, da otroka zagrabi. Medtem ko je način, kako se piše, isti. Mora biti iz nekega navdiha, ki sproži podobno doživetje kot ono pesem. P<> zahtevnosti je celo strožja, več mora biti veselja do igrarije, besednih obratov, jezikovnih spretnosti in seveda v njej ne sme biti pedagoški prst. Še zdaj se mi zdi čudež, da sem pri 55-ih letih lahko napisal Prave in neprave pesmi — da starec lahko piše otroške pesmi. Samo mi je nekako naravno zažuborelo, se pravi, da sem v sebi zadržal nekaj otroškega, in če zdaj aktualno izrabim današnji čas, bi rekel: »Bodite kakor otroci in vaše nebeško kraljestvo.« Vaša otroška poezija je zelo vedra. AH mislite, da otrok ne pozna stiske in žalosti? Seveda jo pozna. Zadnje moje pesmi (Marko na belem konju) so tudi trpke. Na primer: gre otrok v ži valskih vrt, pa je ta zaprt; ali pa je balon in fantek, ki ga drži, pa ga odnese v nebo ... To so malo drugačni moti vi, ki so že za premislek, da ni sama čista radost kolje pač življe- nje. Ampak v glavnem otrok rabi smeh, domislek, dober obral, to srečno besedno igro, da prebesediš besedo ali da si radobeseden, da je v vsakem pavčku pavček... Zdaj, ko ste v pokoju, imate najbrž več časa tudi za take stvari, za katere je v preteklosti zmanjkovalo časa. Radi obiskujete mlade po osnovnih šolah? Čeprav sem v pokoju, delam isto kot prej. Pišem uvode in spremne besede v knjige, prevajam... Rad tudi obiskujem mlade, včasih grem na šole tudi po dvakrat na mesec. To se mi zdi smiselno, ne toliko za otroke kot zame, ker se sprostim in sem mulec med mulci, in tisto uro ali dve mi je res prijetno. Nekako se vživim v svet, ki je še v meni, in preizkusim sam sebe. Mutci so hvaležni, saj punčke tudi, ha, ha... Kaj svetujete današnjemu človeku, kako naj živi v lem nemirnem svetu, da bo njegovo življenje imelo smisel? Življenje ima vedno smisel, tudi življenje invalida. Še tako bedno in revno življenje je neskončno več od niča, od tega, kar ni življenje. In zalo se mi zdi najpomembnejše ljubiti življenje in rad živeli. To, kar nam resnično manjka, je ljubezen in radost ži vljenja. Če ne bomo radi živeli, nas bo konec, če pa si vesel in rad živiš, to pomeni tudi drugačno razumevanje drugih. Namesto da bi bili trpni, je bolje, da smo strpni, odprti namesto zadrti. Tega pa imamo Slovenci, ki smo bili vedno pred tujo ogroženostjo, malo. Vsi smo nekako zaprti vase, trpni in boleči Treba bi bilo, da pljuskne v ta slovenski prostor tudi malo širine Mediterana. To bi bil verjetno drugačen predznak slovenskega življenja. In zdaj, če bomo zdržali, in seveda bomo, potem bi bilo treba živeti za to, da si v sebi sreča in da si drugemu sreča, se pravi, da si notranje bogat, ne pa samo, da imaš kaj pod palcem ali pavčkom. LIDIJA MURN ZA VSAKOGAR NEKAJ Prešernova družba je na dan Prešernovega rojstva v začetku decembra predstavila knjižni paket svoje redne letne zbirke za prihodnje leto. V njem je šest lepo oblikovanih knjig pestre vsebine, od koledarja do leposlovja, branja v njem pa je za vse družinske člane, od mlajših do starejših. Vsem je namenjen PREŠERNOV KOLEDAR 1992, ki ga sestavljajo koledarski, publicistični in leposlovni del. Koledarski del spremljajo barvne reprodukcije del Franceta Slane, publicistični del prinaša aktualne zapise o domačih in svetovnih dogajanjih, o dogodkih in osebnostih, katerih obletnice bodo prihodnje leto zaokrožene, širijo domovinsko znanje, medtem ko je leposlovno branje lepo ubrano z obletnicami naših ustvarjalcev. Ne manjka anekdot, aforizmov in seveda slikovnega gradiva. Stoletnici Slovenskega planinskega društva je posvečena knjiga STO SLOVENSKIH VRHOV Stanka Klinarja. Knjiga se pridružuje že kar vrsti podobnih knjig iz prejšnjih letnih zbirk, v katerih so obdelane slovenske naravne in kulturne znamenitosti. Sto vrhov na slovenskem etničnem ozemlju je avtor popisal z dušo in srcem, ob dejstvih in vodniških napotkih je nadrobil še kup zanimivosti, povezanih z goro. Vsak vrh je predstavljen tudi z barvno sliko. Ogromna večina opisanih vrhov je iz alpskega sveta, z območja širše Dolenjske sta popisana le Kum in Trdinov vrh, čeprav bi si denimo vsaj še Kočevski Rog s svojim pragoz- dom zaslužil prostor v tej zanimivi knjigi. Z vrhov v morske globine nas vodi knjiga PODMORSKI SVET IN MI, ki jo je zasnoval pisatelj in ljubitelj morja Mate Dolenc. K sodelovanju je pritegnil številne avtorje, ki so morje, podmorski svet in potapljanje popisali s strokovne in doživljajske plati. Tako nam knjiga ob obilju fotografij nudi bogato galerijo vedenj in doživetij. Leposlovni del knjižnega paketa predstavljajo tri knjige. Ivo Zorman se predstavlja z romanom DONATA, v katerem se je ponovno lotil problemov svoje, »prevarane« generacije, torej tistega rodu, ki je šel skozi prelomne trenutke vojne in povojne graditve, rodu, ki mu je vojna požrla mladost, povojni čas pa ideale. Glavna junakinja romana s svojo življenjsko usodo pooseblja targiko te generacije. Feri Lainšček se je v knjigi NAMESTO KOGA ROŽA CVETI lotil sveta, ki biva na robu našega in počasi, a zanesljivo izginja, to je svet prekmurskih ciganov. Znal mu je prisluhniti, saj ga z njim povezujejo spomini iz otroštva. Mlajšim bralcem v družini pa je namenjena noviteta pisatelja znanstvene fantastike Mihe Remca ZAPISKI ODPOSLANCA ZEMLJE. Tokrat se je Remec lotil mladinske povesti, znan- stvena fantastika pa je vanj vgrajena le kot element zapleta in razpleta zgodbe. M. MARKELJ NOVA LIRIKA Kaže, da popularni knjižni zbirki Lirika, ki jo izdaja Založba Mladinska knjiga, spet sijejo milejše zvezde in da poslej ne bo več prihajala iz tiska v tako dolgih časovnih presledkih, kot je še nekaj let nazaj. Jesen 1991 je zaznamoval izid treh novih v tej zbirki, ki jo ureja Aleš Berger: gre za poslovenjene izbore iz poezij Edgarja Allana Poeja, Else Lasker-Schiiler in Borisa Pasternaka, z njimi pa se je število zvezkov v Liriki povečalo na 72. Angleško-ameriški pesnik Edgar AUan Poe, nekoliko mlajši sodobnik našega Prešerna (umrla sta istega leta), se je pri nas začel uveljavljati v dvajsetih letih tega stoletja, ko so ga prvič nekaj prevedli. Od njegove poezije pa so bralci najprej spoznali znamenito krajšo pesnitev Krokar; slovenski prevod Krokarja je ob 120-letnici Poejeve smrti priobčil Ljubljanski zvon. Od tedaj naprej je zanimanje za tega avtorja čedalje bolj naraščalo, vendar s pridržkom, kajti s Poejem je prek prevodov prihajal v zavest slovenskega bralca avtor, ki se ga je držalo, da je čuden in sumljiv književnik Pa se je izkazalo, da je bil takšen le toliko, kolikor ni bil razumljen — kot začetnik smeri, ki so se izkristalizirale šele mnogo let po njegovi smrti. Za pričujočo slovensko izdajo je Poejeve pesmi izbral, prevedel in jim spremno besedo napisal Andrej Arko Pesmi Else Lasker-Schuler, ki se je pred dvanajstimi desetletji rodila v židovski družini v nemški pokrajini Wup-pertal, življenje pa končala leta 1945 v Jerzualemu, je za Liriko izbral in prevedel Niko Grafenauer, ob Koviču naš najboljši poznavalec in prevajalec nemške poezije. To je prva predstavitev te pesnice slovenskemu bralcu. Else Lasker-Schiiler je bila izjemno nemiren pesniški duh, ki je snoval v nenehni erotistični prepletenosti življenja in pesništva. Postala je ena največjih glasnic judovskega čustvovanja in eden od kritikov jo je imenoval »črni labod Izraela, Sapfo, ki ji je šel svet na dvoje«. Sicer pa življenjsko zgodbo te pesnice obširneje začrtuje prevajalec v spremni besedi. Tretjega avtorja, Borisa Pasternaka, je za izdajo v Liriki pripravil Tone Pavček, tako rekoč specialist za prevode iz ruske poezije. V tokratnem izboru so pesmi, značilne za posamezna obdobja Pasterna-kovega pesniškega zorenja in zrenja na življenje in razmere, v kakršnih je to življenje teklo. Če vemo, da je pesnik živel in deloval v Sovjetski zvezi, pod stalinizmom, si lahko mislimo, da je bilo njegovo življenje en sam prisilni jopič; Pasternak je zavoljo tega tudi zavrnil Nobelovo nagrado za književnost. Osebnost Borisa Pasternaka kot človeka in umetnika je v odličnem eseju opisal sam prevajalec in tako bralcu tudi na ta način približal Pasternakovo liriko. Podatke o avtorju pa je za to knjigo zbral Aleksander Skaza. JEZIKOVNI ZAPISKI I Pod tem naslovom je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša izdal zbornik, ki ima namen objavljati izsledke raziskovanj svojih sodelavcev. Zbornik bo izhajal enkrat na leto, v prvem letniku — posvečen je prof. dr. Francu Jakopinu ob sedemdesetletnici — pa sodeluje sedemnajst avtorjev. Med sodelavci sta dva (Janez Keber in Jakob Muel-ler) doma z Dolenjskega, poleg desetih znanstvenikov pa je kar sedem znanstvenic. To je presenetljivo, saj do druge svetovne vojne Slovenci nismo imeli nobene jezikoslovke. Zaradi omejenega prostora se tu ne moremo ukvarjati z vsemi prispevki v zborniku, pač pa se bomo omejili na tiste, ki utegnejo zaradi svoje vsebine ali poljudnosti zanimati tudi nestrokovnjake. Franc Jakopin se v dveh prispevkih spominja svojih nekdanjih akademskih učiteljev Frana Ramovša in Rajka Nahtigala. Alenka Gložančev je raziskala enobesedna imena zasebnih trgovskih in obrtnih podjetij, ustanovljenih v naselju Nove Fužine v Ljubljani, (Oaza, Tinta, Borsalino itd. Vprašanje pa je, seveda, ali so taki primeri, kot »Čevljarstvo Sitar«, »Semenarna Strajnar«, res enobesedna imena). Janez Keber navaja 83 sinonimov za glagol opehariti in ugotavlja izvor te besede: ženska, ki si je hotela pridobiti moža, je hlinila nosečnost tako, da si je opasala pod obleko pehar. (Če se prav spominjam, sta o tej stvari pisala pred drugo vojno dr. Ante Debeljak ali pa novomeški jezikoslovec prof. Koš-tial, in sicer v izbornem tedniku Življenje in svet.) Peter Weiss razpravlja o pripravljajočem se »odzadnjem« (izraz se mi ne zdi posebno posrečen prevod besede retrogradni) slovarju, ki bo narejen na podlagi najnovejšega Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Sonja Hrovat je zbrala mikro-toponime, to je imena za gozdove, gmajne, košenice, njive, pašnike, senožeti, travnike in vinograde, na Vrheh in v dolini Raše na Primorskem, Zvonka Leder pa raziskuje slovensko strokovno izrazoslovje od Trubarja do najnovejših terminoloških slovarjev. Zelo zanimiv in aktualen je prispevek Jakoba Muellerja Novo slovensko pravopisje, v katerem najprej podaja histo-riat nastajanja najnovejšega slovenskega pravopisa, od katerega smo lani dobili šele 1. del (Pravila). V javnosti je upravičeno naletel na ugovore in pomisleke glede nekaterih pravil, predvsem zaradi nepreglednosti in za splošno rabo prevelike obsežnosti. Avtor razbira pripombe kritikov, dodaja pa še svoje tehtne pomisleke oz. ugovore. Iz članka je moč razbrati, da so tudi pravopisci sami z marsikdaj neupravičenimi ali ne dovolj pretehtanimi novotarijami prispevali k zmedam in nedoslednostim v našem pisanju. Naj dodam še tole: v zborniku najdem na str. 69 in 164 obliko sestavljalec (z dvema 1), dasi jo SSSKJ piše sestavlja- vec. Dvakrat lapsus ali zavestno kršenje? DRAGO PELIKAN BRANJA VEČ KOT DOVOLJ Mladinska knjiga zaključuje letošnje leto z lepim kupom knjig, primernih za najmlajše in mlade bralce. Kljub manjši nakladi, ki je posledica razmer pri nas, so po številu naslovov ostale neokrnjene vse knjižne zbirke, od Velike slikanice, Deteljice in Sončnice do Zlate ptice, Mladega odra, Sinjega galeba in Odiseja. Poleg knjižnih novosti, ki pritegujejo najmlajše in so jih Božički in dedki Mrazi že našli za svoj koš, so pozornosti vredne štiri knjige, ki so sicer res namenjene mladim bralcem, a jih bodo z veseljem vzeli v roke tudi starejši. Michael Ende, nemški mojster fantastike, ki ga po prevodih pozna lep del sveta, je znan tudi našim bralcem, zato bo prevod njegove knjige ČAROBNI NAPOJ gotovo našel stare in nove prijatelje. Zgodba o čarovniku in čarovnici ter njunih nasprotnikih mačku Mavriciju in krokarju Jakatu je napeta in privlačna. Angleški mojster fantastike John R. Tolkien je prav tako star znanec slovenskih bralcev. Tokrat se s knjigo DREVO IN LIST predstavlja s štirimi izbranimi fantastičnimi pravljicami. Zbirka Zlata ptica, ki prinaša pravljice ljudstev in narodov sveta, je s knjigo BROKATNA PODOBA bogatejša za pravljice kitajskih manjšin. Med velikim kitajskim narodom namreč živi 55 narodnih manjšin, ki imajo bogato ljudsko in kulturno izročilo, delček tega prinaša našim bralcem knjiga Brokatna podoba. Opozoriti velja še na ponatis, ki ga bodo zanesljivo veseli vsi rodovi. Gre za ponatis Collodijevega OSTRŽKA iz leta 1951 z ilustracijami Beppeja Porchedduja. To je knjiga, ob kateri se je razcvetala domišljija sedanjih staršev in že tudi starih staršev, pa se bo verjetno tudi sedanjim videa vajenim kratkohlačnikom. MiM PLJUČNE BOLEZNI IN ZDRAVLJENJE V ZDRAVILIŠČU STRUNJAN I © I 1 1 * i i:::: Vse večja onesnaženost zraka in zelo razširjena navada kajenja sta pripeljali do velikega porasta bolezni dihal Gre predvsem za kronični obstruktivni bronhitis, pljučni emfizem. Pri predisponiranih osebah se lahko pojavi bronhialna astma, čepa •:§ ta že obstaja, se stanje poslabša. Značilno za kronični bronhitisje izkašljevanje in izpljuvanjesluzavega izpljunka, ki ob poslabšanju postane gnojen, rumenkast ali zelenkast. Na začetni stopnji bolezni i;ij: bolnik kašlja samo pozimi zjutraj, ko vstane. Ko bolezen napreduje, kašlja in izpljuva sluz vse leto. Glavni dejavnik v nastanku kroničnega bronhitisa je kajenje, sodelujejo ;i;i; pa tudi dražljivci iz okolja Stalno vdihavanje cigaretnega dima povzroča kronično •ji;| vnetje sluznice sapnic ter povečevanje števila sapičnih žlez, ki producirajo sluz. Ko bolezen napreduje, se kašlju in pluvanju zaradi vse večje zožitve sapnic pridruži še j:;:: dušenje, ki se pojavlja predvsem ob naporu in spremembi vremena Bolniki so zelo :;j;: dovzetni za okužbe dihal, ob katerih se stanje ponavadi močno poslabša Preiskava j;!;: delovanja pljuč pri bolnikih z razvito boleznijo nam pokaže stopnjo zožitve (obstruk- cije) v dihalnih poteh, ki se za razliko od astme po jemanju zdravil bistveno ne spreminja I $ i I Za astmo je značilno, dasekaže v ponavljajočih se napadih dušenja, kigasprem-Ijata piskanje v prsih in kašelj. Pri lažji obliki bolezni težave v določenem času minejo ;j;i; bodisi spontano ali pod vplivom zdravil, bolnik se med dvema napadoma lahko počuti :j:j: čisto zdravega Toda pri nekaterih bolnikih preide astma r kronično stanje. To po-:i:j: meni, da tudi med aktunimi poslabšanji težave ne izginejo popolnoma Še danes ne vemo čisto natančno, zakaj nastane astma Dednostni dejavnikje pomemben. Vdru-linah, kjer odrasli člani trpijo za astmo, zbolijo otroci šestkrat pogosteje kot v druži-nah, kjer ni te bolezni. Ni še dolgo tega kar so mislili, daje alergija (preobčutljivost) na določene snovi, ki jih imenujemo alergeni, glavni dejavnik pri nastanku astme. Inhalirani alergeni so res najbolj pogosti specifični dejavniki, ki sprožijo astmo. De-©: Urno jih na sezonske alergene, kot so pelodi tra v, dreves, plevela spore plesni, in aler-j;j:; gene, ki delujejo vse leto. Med slednjimi so hišni prah s pršico, živalski epiteli (koža ';!v. I C* KRKK zdravje DOLENJSKE TOPLICE * ZDRAVILIŠČE STRUNJAN4 ŠMARJEŠKE TOPLICE Emfizem je pljučna bolezen, pri kateri se količina zraka v pljučih poveča plučno tkivo počasi zgineva oziroma se topi Največkrat spremlja dolgoletni kronični bronhitis, lahko pa tudi kronično astmo. Kot samostojna bolezen je redek. Glavni dejavnik pri nastanku emfizema je kajenje. Vzelo redkih pri-, merih je pomembna dednost dlake idl). Astmo pa lahko sprožijo tudi v hrani zaužiti alergeni (mleko, moka konzervansi, umetna barvila ipd). V vseh teh primerih gre za tako imeno vano alergijsko obliko astme, ki se najpogosteje pojavlja pri otrocih in mlajših ljudeh. Toda pri velikem številu bolnikov alergije ne moremo dokazati V resnici je alergija le eden od številnih dejavnikov, ki lahko povzročijo ali sprožijo astmo. Znanstveniki so ugoto vili, da se sapnice pri vseh oblikah astme pri vdihavanju določenih zdravil (metaholin, histamin) skrčijo. Tako so prišli do spoznanja, da je čezmerna odzivnost sapnic glavna značilnost pri vseh oblikah astme ne glede na to. ali je alergija vpletena ali ne. Ko astmatik vdihava kakšen alergen ali aražečo snov, v kratkem času dobi krč sapnične mišice, oteče sluznica sapnic in poveča se količina sluzi Pri zdravih ljudeh omenjene snovi ne povzročijo nikakršnih sprememb. Na čezmerno vzdražljive odzivne dihalne poti poleg alergenov delujejo še številn. dejavniki, ki jim pravimo nespecifični sprožilci To so med drugim okužba dihal te- lesni napor, fizikalni kemični dejavniki psihični dejavniki in drugi Napadi se najpogosteje pojavljajo ponoči oziroma proti jutru. Lahko so blagi stanje se takoj poleže, brž ko bolnik vdihne zdravilo, ki širi sapnice. Pri hudem astmatičnem napadu sapnični krč ne popusti kljub večkratnemu vdihavanju zdravil iz ročnega pršilca. To je zelo resno stanje, ki zahteva zdravniško pomoč. Omenjene pljučne bolezni zdravimo z različnimi zdravili ki širijo sapnice ali zmanjšujejo vnetje (otekanje) sapnic. Zelo pomembni so preventivni ukrepi Prikro-ničnem obstruktivnem bronhitisu in emfizemuje najbolj pomembno takoj prenehati s kajenjem, kajti z zdravili le omilimo težave, ne preprečimo napredovanja bolezni Zelo pomembno je tudi preprečevanje okužb dihal ali njihovo pravočasno zdravljenje, če so že nastale. Pri astmi se je treba izogibati alergenom in jih zmanjšati na najmanjšo možno mero (npr. hišni prah). Pomembno je tudi odpravljanje drugih dejavnikov oziroma sprožilcev astme (telesni napor, okužba dihal ipd) V Strunjanu nam je pri preprečevanju teh bolezni in zdra vljenju posledic v veliko pomoč ugodna mikroklima z nizkim letnim in dnevnim nihanjem temperature, malo padavinami in lokalno cirkulacijo zraka, ki blaži poletno soparo. Z 2292 urami direktnega sončnega sevanja Strunjan več kot za polovico presega mednarodni kriterij za zdravilišča z zdravilno klimo. V Strunjanu opažamo, da se stanje bolnikov, ki imajo težave z dihali po 2—3 tedenski rehabilitaciji vidno izboljša za kakšnega pol leta Ob sprejemanju bolnika opravimo začetni pregled, ki vključuje sodobno in natančno diagnostiko pljučne funkcije. Na podlagi tega pripravimo program zdravljenja in rehabilitacije, kije kombinacija medikamentozne in respiratorne fizioterapije. Slednja vključuje aerosol terapije, vajerelaksakcije, dihalne vajena prostem, predvsem pri solinah, bronhialno drenažo in vibracijsko masažo prsnega koša J V Posebej za astmatike so preurejeni tudi bivalni prostori Zaradi ustrezne opremeje količina prahu zmanjšana na najmanjšo možno mero. Vse sobe so opremljene s kisikom. Za bolnike, ki so občutljivi na določene alergene v hrani je na voljo prehrana brez alergenov (hipoalergijska dieta). Zelo pomembno je tudi izobraževanje, ki pri-more k temu, da bolniki spoznajo naravo svoje bolezni in se naučijo bolezen samostojno obvladovati Učinkovitost rehabilitacije preverjamo z vmesnim in končnim pregledom. J 1 I I 1 1 I I 1 I ii 1 I >:* ©; *>: i I 1 1 i 1 i i s i M iV.v.v.v.%v.v.%v.v.v.v.v.vAV.VAnvAv!,!,Xv!‘X*X*X«X«XvX«!*X*X»!*X»; OB OAZ* i V pekel po boga »P ' JL rej se za boga in za vero nisem zmenil kaj dosti. Šel sem v cerkev, če je bil pogreb ali kaj takega. Sedaj nosim pri sebi rožen-kranc, ki mi ga je da! neki duhovnik, ko me je blagoslovil pred akcijo. In kadar imamo na voljo kak miren trenutek, grem v cerkev malo premišljevat,«pripoveduje Mišo Žura. Mirnih trenutkov pa tam, od koder prihaja Mišo, skorajda ni, in tudi cerkva, kjer bi človek lahko meditiral, ne, saj so povečini porušene. Njegove oči med pogovorom nemirno begajo sem in tja, nekam stekleno odsotne so, kot da jih je že neštetokrat poljubila smrt, in njegovo telo je za mizo usločeno, pripra vljeno na skok. Deset dni dopusta iz pekla je premalo, da hi človek odložil s sebe dva meseca neprestanih stresov. »Skoraj ne morem verjeti, da se tukaj ljudje prosto sprehajajo, da so gostilne odprte, da se normalno je in pije. Jaz po ulici hodim ob stenah in nehote pazim na okna, pričakujoč, da bo počilo,« pravi Mišo. Semkaj v njegovo vas, v tiho zimsko idilo pod Trško goro, ne zaide mestni hrup niti odmevi z daljne hrvaške fronte, od koder je Mišo prišel. Toda tudi tišina ima svoje pasli. S filmsko natančnostjo ponavlja slike, ki so si v preteklih mesecih sledile s pošastno naglico, ne da bi jih misel utegnila premleti: streljanje, oglušujoče detonacije, zemlja, ki se trese in sili v nebo, telesa, prestreljena, razparana od min in od nožev, moških, žensk in otrok, klici ranjenih soborcev, neznosen smrad razpadajočih živalskih in človeških trupel. »Kaj te je gnalo v to?« sprašujem. On pa pravi, da se je od nekdaj rad igral vojno. Bilje večkrat na usposabljanju pri teritorialcih, ude- ležil seje bitk pri Medvedjeku in v Krakovskem gozdu. »Otroška igrica v primerjavi s tistim, kar se dogaja lam doli,« zamahne z roko. Potem je po televiziji gledal, kako se vojna nadaljuje, vse razdejanje in nasilje nad nedolžnim prebivalstvom. »Hodil sem okoli in tuhtal skoraj dva meseca, dokler ni konec septembra sklep dozorel Ja vil sem se v Zagrebu, kjer so me v gardi sicer lepo sprejeli, a so mi dejali, da nimajo uniform ne orožja. Zato sem šel k hosovcem. Že čez nekaj dni smo šli naprej s tovornjaki in nekaj orožja. Jaz sem imel le dve bombi. Prišli pa smo le do Vinkovcev. Nato smo se morali prebijati skozi obroče in minska polja. Prve dni, ko začne ropotati od vsepovsod, ti gre od živčnosti kar na bruhanje, potem se človek navadi. Prav vsemu. Trinajst dni smo se tolkli, da smo prišli do Vu ko vara. Sto šestnajst nas je šlo, prišlo nas je devetinosemdeset. Ostali so bili ali ranjeni ali mrtvi. Toda tudi v Vukovarju ni bilo nič bolje. Težko si je predstavljati kaj tako razdejanega. Napadi od vsepovsod, pa še peta kolona od znotraj. Bil med specialci, ki smo jo čistili« Mišo govori o vojskovanju kot o vsakem drugem opra vilu. Samo da to, o čemer pripo ve-duje, ni vojskovanje, je pekel, ki ga globoko zadeva. To je čutiti na glasu, ko pripoveduje o doživetjih. Trinajst dni peklenske poti v pekel, deset dni pravega vukovarskega pekla in devet dni prebijanja z ranjenci iz njega. Na počitek v Vin k ovce naj bi šli, toda le malo jih je res prišlo tja. Mišo je padel v zasedo in nekaj dni z ranjenim kolegom, Zagrebčanom, kije pozneje padel pri Novski, preždel v zemeljskem rovu. Ko se je prebil že skoraj do Vinkovcev, je v neki koruzi prižvižgala mina in ga spodnesla. Dva šrapnela so mu potegnili iz desne noge, ko je že skoraj izkrvavel. Devet dni je okreval v nekem samostanu, nato pa se je vrnil na fronto pri Jasenovcu. Prišelte tja zadnji dan, p redno je Ja-senovecpadel. Ščitil umik in se s svojo skupino specialcev, v kateri je sedaj sanilejec, potem še večkrat vrnil tja. Za grozote, kijih je doživel, mu preprosto zmanjka besed. »Ti je žal, da si šel?« je ob vsem tem zelo umestno vprašanje. Toda Mišo pravi, da ne. Saj je že bilo tako, da je vzel pištolo v roke in premišljal, ali bi se ustrelil. To je najlažji izhod Toda to bi pomenilo zapustiti tiste, ki ga v najtežji stiski potrebujejo, ki računajo nanj. »Najbolj važno je, da imaš dobre kolege, na katere se lahko zaneseš. Za katere veš, da te bodo krili, izvlekli, če boš ranjen, tudi če boš ubit. V naši skupini smo bili trije Slovenci. Vsi so nas imeli radi, četniki pa so se nas bali. Zmerjali so nas z Janševimi ustaši.« Pri Drenovem Logu, blizu znanih krajev Novska in Okučani.je bil zverinsko ubit njegov prijatelj, Mariborčan Slavko Jager, s katerim je bil skupaj od prvega dneva v hrvaški vojski. Ranjenega so dobili v roke četniki. Bilo je to na nasipu ob Savi. Mišo je skočil c vodo in se potuhnil za grmovjem kakih trideset metro v stran. Bil je že brez municije in ni mogel storiti ničesar. Slišalje krike, ko so Slavku iztikali oči, ga tolkli in nazadnje vsega razrezali. Triinosemdeset vbodov so potem našteli pri obdukciji Mišo bo za novo leto že na fronti. Nazaj ga kličejo živi in mrtvi. Res bi bilo lepo, če bi prej zavladal mir, toda on v to ne verjame kaj dosti. Preveč je nakopičenega sovraštva, preveč neporavnanih računov. Zgodbe, kijih pripoveduje Mišo, v tihi dolini pod Trško goro zvenijo skorajda naverjetno. Pripoveduje o sedmih tankih, ki jih je že onesposobil, o dežju svinčenk in granat, o napadih drogiranih rezervistov, ki, čeprav prestreljeni kar hodijo naprej, dokler jim ne pokosijo nog. In vendar, ko ga vprašam, kaj bi prijateljem v gardi rad prinesel za novoletno darilo, ne izbere orožja: »Rešilni avtomobil, poln sani letnega materiala,« odgovori. TONE JAKŠE Bela golobica v starem blišču c ^ entruperška cerkev je arhitekturna pesem gotike, kjer se vse zliva navzgor k Bogu, praviru duhovne globine, ubranega miru in lepotnega skladja,«je v zborniku Šentruper-ška župnija 1989zapisal njego v^urednik in poglavitni avtor dr. Jože Ramovš. Še bolj poetično se Ramovš spominja svojih mladostnih let na to velikansko župnijsko cerkev, biser slovenske kulturne dediščine, ko je s še drugimi fantiči rad sopihal y zvonik po neskončnih ovinkih stopnic zvonit mrliču ali pozneje pritrkavat, in na čase, ko so otroci pied veroukom ali ministriranjem pri obredih velikega tedna divjali in se skrivali. Vsekakor pa je zbornik, ki se je lahko napajal tudi iz 350 strani debele knjige profesorja Ivana Steklase »Zgodovina župnije Šeni Rupert na Dolenjskem« (izdal jo je v samozaložbi). Šentrupert je prafara iz misijonskih časov pokristjanjevanja Slovencev v 8. stoletju. Njene meje so se dotikale Save, in sicer pri Renkah pri Litiji in pri Sevnici. Obsežno ozemlje se je postopoma delilo med novoustanovljene župnije Polšnik, Boštanj, Mokronog, Sv. Križ — Gabrovka, Mirna. Dole, Tržišče, del župnije pa je pripadel tudi Škocjanu. Prvo šentruperško cerkev, najbrž leseno zgradbo, so verjetno zgradili v čast sv. Andreja oglejski misijonarji, ki so tu pokristjanjevali naše prednike v 8. stoletju. Proti koncu tega stoletja so jih začasno nadomestili salzburški misijonarji, ki so cerkvi izbrali za patrona sv. Ruperta, prvega salzburškega škofa. To je bila edina cerkev Salzbur-žanov južno od Save, s pomočjo katere so širili svoj vpliv na tem območju. Za mejo med Oglejem in Salzburgom je namreč Karel Veliki leta 811 določil reko Dravo. Okrog leta 1000pa je grofinja sr. Hema postavila zidano cerkev. Eden najstarejših gradov na Slovenskem — Škrljevo v bližini šentruperške cerkve je tudi delo oz. je bil last sv. Heme. Listina iz leta 1163 je šele prvijasen dokaz, da je bila cerkev posvečena sv. Rupertu in da je bila župnijska cerkev, nekateri viri, predvsem kronike solnograških in oglejskih velikašev, pa navajajo, da sc prvikrat imenuje župnija Šentrupert leta 1044. Celjski grofje pa so zastavili gradnjo sedanje cerkve s tem, da so leta 1393 postavili stolp, današnji zvonik. Prebivalstvo se je naglo množilo, zato cerkev iz Heminih časov ni več zadoščala. Prezgodnja smrt grofov Celjskih jim je preprečila načrte, zato se je zidave cerkve lotil župnik Jakob Turjaški. Listina priča o posvetitvi glavnega oltarja 2. junija 1482, na plošči nad glavnim vhodom vklesana letnica 1497 pa dokazuje, da so mogočno dvoransko trojno ladjo dokončali šele tedaj. Skratka, vse te letnice dokazujejo, kako globoke korenine imata šentruperška fara in cerkev. Na to so farani ponosni, zato se pod vodstvom vztrajnega in podjetnega župnika Janeza Vidica načrtno pripra vljajo, da bi do leta 2000 dostojno obeležili iri okrogle jubileje: leta 1993 bo 600 let, odkar so celjski grofi zastavili sedanjo cerkev, leta 1994 bo 950 let, odkar se prvikrat uradno imenuje župnija Šentrupert, in leta 1997 bo 500 let od dozidave sedanje cerkve. Teh obletnic se Sentruperčani namera vajo spomniti tudi z ozaljšanimi kulturnozgodovinskimi spomeniki svojega prelestnega kraja, predvsem osrednje župnijske cerkve, ki je slovenski kulturni spomenik prve kategorije. Ni naključje, da je zadnje poldrugo desetletje šentruperška župnija s svojimi šestimi podružnicami in dvema kapelama na okoliških vinorodnih obronkih nenehno cerkveno gradbišče in da je pred 17. leti prišel v te prijazne dolenjske kraje župnik Vidic z Gorenjskega. Ne brez nepotrebnih zapletov in pritiskov so le uredili veroučne učilnice, podružnice so po- pravljali in vzdrževali po najboljših močeh, župnijski cerk vi pa so s pomočjo bi vše kulturne skupnosti m strokovnjakov novomeškega zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine tudi v podrobnostih vrnili njeno gotsko prvinskost: očiščeni sedemnajstmetrski stebri so pokazali vitko eleganco, enajstero gotskih oken svojo prvotno višino, v prezbiteriju so se iz razbitin arheološkega kopanja zarisali obrisi starih kamnitih sedežev, številni sklepniki na rebrih in po oboku so preno vljeni pokazali svoje znamenite petsto letne znake v grbih celjskih grofov in drugih mogočnih patronov šentruperške cerkve itd Ko pa so izpod ometa na stropu ladje našli lepo fresko gotske svetnice in so se stroko vnjaki s pomočjo sond v stropu prepričali, da je pod ometom ohranjena poslikava približno iz leta 1500, največja doslej najdena površina gotskih fresk v Sloveniji, niso mogli prikrivati navdušenja. Kot pravi župnik Vidic, so v župnijskem svetu naredili načrt, da se bodo na 500-letnico sedanje cerkve pripravljali 10 let. Že predtem so opravili precej potrebnih del, denimo beljenje, nad prezbiterijem namestili novo ostrešje, na prezbiterij pa fasado, temeljito so popravili streho nad ladjo, napeljali novo električno napeljavo, elektrificirali zvonove, injicirali z betonom zvonik do drugega venca, restavrirali so zakristijo, naredili ploščo in strop nad zakristijo itd. V letu 1991 so se lotili velikega zalogaja, to je obnove samega vrha 60 m visokega zvonika. Pločevina je bila že zelo načeta zaradi rje in krogel iz 2. svetovne vojne. Veliko lesa je bilo dotrajanega, ker je dolga leta zamakalo. 24. novembra je salezijanski inšpektor Stanislav Hočevar že lahko blagoslovil »belo golobico«, kot je lepo poimenoval obnovljeni zvonik. V baker ga je oblekel mojster Janez Grilc. S svojimi sodelavci je obnavljal tudi novomeški Kapitelj, znamenito cerkvico na blejskem otoku, Preddvor in še marsikakšen objekt. Na šentru-perškem zvoniku je Grilc zamenjal tudi približno dve tretjini lesenega ostrešja. Po velikosti je bil to gotovo eden največjih zvonikov, s katerimi je imel doslej opravka, saj je v baker oblekel okrog 470 k vadratnih metro v površine. Od 6 ton bakra, kolikor so ga zbrali s pomočjo obrtnikov iz celotne trebanjske občine, ga bo še nekaj ostalo za Veselo goro, pra v tako je ostalo od 60 kubiko v lesa, ki so ga prispevali farani še okrog 20 kubikov. »Pred tremi leti in pol, ko sem bil v šok sobi v UKC v Ljubljani, je prišel na obisk brat Tine, ki mi je dal svojo ledvico in rekel:» Vidiš, zdaj boš pa moral duhovniški poklic obesiti na klin!« No, zdravje se mi je le začelo vračati. Vsem, ki so darovali za obnovo zvonika, bi se ponovno toplo zahvalil, posebej pa zavarovalnici Tilia Novo mesto, krajevni skupnosti Šentrupert, M-Kmetijski zadrugi in M-Gradišče Trebnje, Stanovanjski zadrugi in Plasti Šentrupert, skupščini občine Trebnje (za Veselo goro), Dani in Gredi Mirna, Akripolu Trebnje ter seveda vsem gospodinjstvom in mojstru Grilcu,«pravi župnik Vidic. PA VEL PERC Pol stoletja Točne poti T JL očna, očna pot je pot. ki vodi iz Šmihela pri Žužemberku skozi Klečet v Draščo vas, zadnjo vas v novomeški občini. Za ime sem zvedela šele pred neda vnim, če je bilo kdaj v meni, se je izgubilo, premlada sem šla iz teh krajev. A ko sem začela brskati po starih arhivih in po spominu starejših domačinov, se je odstiral svet mojega otroštva, romantično lep in hkrati grozljiv. Pojdite z mano danes po tej Točni poti, spoznajte preko mene delček te neokrnjene lepote in grenke preteklosti! Stopimo na to pot pti farni cerkvi, kije sredi Šmihela. Mogočna je, zgrajena tik pred vojno v gotskem slogu. Takrat je pri nas že bila velika revščina. Železarno na Dvoru so zaprli, železnico so speljali drugje, konec je bilo živahne furmanske poti, mnogo je bilo brezposelnih, ki so odhajali s trebuhom za kruhom daleč čez veliko lužo. Tako mnogi niso mogli ali pa ne hoteli pomagati pri gradnji. Nad take so poslali žandarje. Malenški Japel jih je menda kar z vilami nagnal! Ampak zato je cerkev vseeno zrasla, in ko so vlekli veliki zvon v zvonik, se je utrgal tram in ubil enega od domačinov. Tako je zvon prvič zazvonil temu nesrečnežu. Toda cerkev je bila za nas potem nekaj najlepšega Ob žegnanjih je bilo tako lepo tudi zunaj! Na stojnicah so ponujali stvari, ki jih nikoli prej nismo videti in smo jih v glavnem le občudovali. Kupovali so lahko le redki Revščina je bila posebno huda v letih 1931 — 1939. V družinah po osem, devet otrok, zaslužka nobenega, letine pa strašno slabe. Menda ljudje še za pogrebe niso imeli. Brž ko je otrok malo odrasel, že je moral iti služit k malo premožnejšim, navadno za živež, ki ga je ob božiču izplačal gospodar. Fantje in možje so hodili sekat drva v Banat (Šmihelcem so zato še dolgo rekli kar Banovci), v Vojvodino ali pa čez veliko lužo y Ameriko, Argentino — za boljšim kruhom in življenjem. Še posebno hudo je bilo 1933. leta. Hude poplave so v jeseni porušile most v Drašči vasi in v zaselku pri Jožmanu. Naslednje leto med otroki razsaja mumps. Prava epidemija Vrstijo se tudi požigi hiš in gospodarskih poslopij. V Drašči vasi pri eni hiši zagori dvakrat. Nekateri sumijo, da so požari podtaknjeni zaradi zavarovalnice. Potem leta 1935 izbruhne strašna epidemija griže. Mnogo hujšaje kot tista leta 1916. K nam jo zanese nekdo iz Valične vasi Bolezen zajame celo faro, posebej še vasi Šmihel, Klečet in Draščo vas. V času med 26. in 30. septembrom je župnišče spremenjeno v ambulantno postajo. Oboli jih sto dvajset, v ljubljansko in novomeško bolnico jih z rešilcem, ki ga ljudje prvič vidijo, odpeljejo sto štiri, za boleznijo jih umre dvanajst! Vzrok epidemije? Pomanjkanje zdrave pitne vode (le kapnica), splošno slabe zdravstvene razmere, suho in toplo vreme, prepozna in premalo učinkovita zdravstvena pomoč. Vse vasi smrdijo po lizolu in apnu. Razkužujejo gnojišča in straniš- ča, ki so v glavnem nepokrita, pred hišnimi vrati, in največje leglo bolezni... Obvezno je cepljenje vsega prebivalstva Velja zapora za okužene vasi. Pouka ni. Bolnike vozijo y Šmihel s karjolami in »šajtrgami«, saj so povezave med vasmi slabe, so le steze ali slabe poljske poti Epidemiji sledi še večja lakota Skromne pridelke koruze, ajde in prosa uniči toča Zdaj še tisti gospodarji, ki jih štejejo med premožnejše, hodijo prosit živež. Tako je hudo. da iz »bednostnega sklada« banovina pošlje 8 tisoč dinarjev, s katerimi potem k' Vojvodini kupijo koruzo in jo razdelijo za javna dela S »koruznim kulakom«, kol temu pravijo, zgradijo dobršen del poti med Šmihelom inKlečetom. Preuredijo križišče pri Stričku, utrjujejo pot na Plešivico. Tisti, ki delajo »v potu«, so za svoje delo plačani s koruzo. To leto so bili otroci v šoli skoraj brez šolskih potrebščin in zima kije sledila je bila tako huda da je živo srebro večkrat padlo 20 stopinj pod ničlo. A vendar, Šmihel in Klečet je zdaj povezovala pot, »primerna za vsakovrstna vozila«! Naslednje leto, leto 1937, prinese novo katastrofo. Pravna dan sv. A ne, ko so ženske, še vedno prestrašene od epidemije, šle prosit c cerkev zdra v-ja za svoje otroke, se proti večeru usuje toča, debela kot kurja jajaca Nosi jo postrani in uniči ves pridelek. Zdaj hodijo ljudje delat že za hlebec kruha. In banovina spet pošlje pomoč. Najprej šest, potem še petnajst vagonov debele koruze, kiji ljudje rečejo »konjski zob«. Spet jo delijo tistim, ki delajo v poti. Zdaj delajo pot med Klečetom in Draščo vasjo. En dan dela za mernik žita! A delati moreš, smeš največ sedem dni Pbti, ki jo gradijo, rečejo kar Točna pot. Zgrajena je že naslednje leto. Zamenjala je poljsko pot, ki je bila i’ izredno slabem stanju. Po tej Točni poli torej hodimo danes. Še vedno je makadamska. Poleti se za avtomobili po njej dviga prah, v deževnih dneh brizga voda iz kolesnic, pozimi se moral umakniti v sneg iz ozke gazi. Vse je kot v času mojega otroštva Tudi do cerkve pridemo po makadamu. Od asfalta se poslovimo že na Poljanah. Potem se spuščamo globoko po serpentinasti in razriti poti do lepotice Krke in spet navzgor, navzgor po enako slabi poti do Šmihela Šele tam se spet oddahnemo na gladki asfaltni površini A ta je položen samo v vaseh! Od ene do druge vasi je spet makadam. Še danes. Po toliko letih! Še od tistih katastrofalno težkih let se v tem pogledu ni nič spremenilo. V vasi je prišla po vojni najprej elektrika, dolgo zatem voda, gnojišča pred hišami skoraj ne najdeš več, zrasle so nove hiše, stare so preurejene, po ljudi ki hodijo delat y Iskro in Litostroj, pridejo atobusi, a pot je ostala. Že štiriinpetdeset let ista, boljše ali slabše vzdrževana. Pravili so mi, da je bilo tako: V vsaki krajevni skupnosti po eno asfaltirano cesto letno! Nevzdržno! Je možno primerjati ubogo, zaostalo Suho krajino z razvito novomeško kotlino? Krajevno skupnost Žužemberk s krajevno skupnostjo Doli, na primer? Pravijo, da bo zdaj drugače. IVANKA MESTNIK Prinašalcev vedno več[ kupcev vedno manj M . V J, ed najstarejšimi novomeškimi uli-imije zagoto vo Citalniška. Ker pa je tudi med najožjimi, če že ne najožja, se je pešci zaradi gostega avtomobilskega prometa raje izognejo in jo mahnejo na novomeško tržnico po varnejših poteh. Mene pa je radovednost le zmagala, da pogledam, kaj je za starimi zidovi Čitalniške št. 2, ki nosi vabljivo ime Darilo. Prostor, zavit v skrivnosten polmrak, je videti zaradi prenatrpanosti stvari manjši, kot v resnici je. Tukaj ni prodajnih pultov in polic kot v običajnih trgovinah. Raznovrstni predmeti so na ogled in otip razpostavljeni po okenskih policah, na pokrovih starih skrinj, predalnikov, v stenskih vdolbinah, pač povsod, kamor jih roke lahko polože in kjer so kupcem vidne. Z očmi begaš po lej z vseh vetro v nabrani ropotiji in si tako zmeden, da bi najraje pobegnil Naenkrat pa začutiš, kako y tebi počasi popušča napetost, in znajdeš se v blaženem prostoru spominov. In, kaj niso prav spomini tisto, česar se vsak dan bolj oklepamo? Za lastnico Darila, gospo Angelo Mejak, ni to nič posebnega. Ko sva začeli kramljati, je potarnala, kako je Novo mesto nekako premajhno, preozko, zato tako poredko zacingljajo zvončki na vhodnih vratih. Malo jih je, ki iščejo darila med staroverskimi urami, porumenelimi čipkami, starimi nabožnimi kipci, rožnimi venci, odrabljenimi čajniki... Med raznovrstnimi slikami vise tudi Lamutova dela po smešno nizkih cenah. Morda bi moral rahločutni, zaneseni mojster Dolenjske, Novega mesta, Krke dvakrat skozi svoj pekel življenja in dvakrat omagati v smrt, da bi bil dostojno ovrednoten... Zacingljalo je. Dekletce je želelo ne predrago darilo, primerno za božični večer. Z okusno zavito dišečo svečo je zadovoljno odšlo. Zdaj sva imeli z gospo Angelo časa za pogovor na pretek. Ko mije pripovedovala o svojevrstnosti Darila, sem se kaj hitro prepričala, da ni samo dobra poznavalka blaga, ki ji je zaupano, ampak tudi bistra opazovalka in izkušena poznavalka ljudi, ki predmete prinašajo, kakor tudi tistih, ki jih kupujejo. Prve je razdelila v štiri vrste. Mednje sodijo zbiralci, ki so iz takšnega ali drugačnega vzroka opustili svojega konjička. Na drugo stopničko je postavila dediče, ki vsi obupani ne vedo, kam bi z zapuščino starih letnic. Enostavno jim ne pomeni nič drugega kol breme in se končno, največkrat po nizki ceni, znajde pri njej. Tretji so čisti nepoznavalci, ki se zavedajo le tega, da je bolje, če bodo zanje brezvredne stvari v Darilu prodane za nekaj tolarjev, kot da končajo v smetnjaku ali ognju. Pri zadnjih prodajalcih je gospa Angela pomolčala. To so prinašalci zadnjega časa, ljudje, ki se morajo za preživetje ločiti od dolgo časa negovanih in pestovanih spominov. Beda je kruta, brezobzirna, saj udari najhuje tiste, ki niso krivi za njeno spočetje. To sedanje nezavidljivo socialno stanje se še kako dobro odraža prav v Darilu. Prinašalcev je vedno več, kupcev pa vedno manj. Tudi ti se ločijo po zvrsteh. Prednost naj bi imeli muzeji, ki pa so vseskozi »suhi«. Kdor plača, ta dobi, velja tudi v Darilu, zato pridejo na svoj račun zasebni poznavalci starin. Tisti seveda, ki so še pri denarju. Veliko naših kulturnih dragocenosti pa gre preko meje, kjer najdejo denarne lastnike, toda žal brez čustvene privrženosti Mejakova živi ‘s svojo posredovalnico ali izmenja vo lastnikov, kot rada poimenuje Darilo. Čeprav se od nekaterih predmeto v loči s težkim srcem, je srečna, če najdejo primernega lastnika. Najhuje pa ji je, kadar pridejo dragocene stvari v cenene roke. Za konec je povedala še tole: »Tukaj se večkrat po naključju srečajo stari Novomeščani, znanci, ki se že desetletja niso videli. Preštevajo še žive, obžalujejo tiste, ki jih ni več, in oživljajo staro podobo mesta in nekdanje običaje. Takrat se počutim kot v dobri stari kavarni Teh na žalost ni več. Bojim se, da bo tudi moje Darilo pogoltnil vse bolj tenak čas-« JANJA KASTELIC NAGRADA V NOVO MESTO Žreb je izmed reševalcev 48. nagradne križanke izbral FRANCA GRIČARJA iz Novega mesta in mu za nagrado dodelil knjigo pisateljice Jean Plaidy Gospa kača. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 6 januarja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 50. REŠITEV 48. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 48. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: KNA, OMEJ, AAR, OMESA, ODPOSLANEC, EMO, MINK, ZYRUS VANČE, O, OPANEK, GAT, ZOBER, DOKI, NOE, EON, PATER, LAKSNEŽ, NINA, MIRO, ARABESKA, ETAT, NOREC, AB. V vseh znanostih je metoda v lem, da klobčič neznanega začnemo na nravem koncu. Kdor nima metode, zaveže klobčič na polno in dobi samo končke brez medsebojne povezave. Sl!LI,Y PRUDHOMME Simptom relativnega neuspeha vrednega komformizna je razširjenost alkoholizma, narkomanije, spolnega nasilja in samomorov v sodobni zahodni družbi. E. FROMM NAGRADNA KRIŽANKA št. 50 KEM SIMBOL ZA 00« HU000P0« 00 ČESA ETIOPSKI KNEZ N0RMANSKI /0JSK0V00JA NAJVtSj VRH V TURČIJI TATINSKA PTICA ČLOVEKOVA OKONČINA DEK0KT PREVRETEK CHAPLINOVA ZENA URAVN0 TEŽENJE BILANCE K0RNIT (VRSTA KAMNINE i ANGL FIZIK NEVVT0N MORSKA RIBA ROPARICA 'RIT0K REN v Švici KEM SIMBOL ZA SILICIJ •LIK GORE VRH MANJŠA GOSTILNA NEKDANJI RODOVI V ITALIJI JUG0SL DIRIGENT IN SKLADATELJ iOSKAR, BARVA IGRAL NIH KART VRSTA PEČENKE HUDA NEZAVEST NAJVEČJI SESALEC POLJSKA CVETICA ZBIRANJE PODATKOV IZRAZPRI ORIENTIRANJU BIBLUSKA OSEBA lONANUA, FR FILOZOF INZGOOO VINA« ERNEST. PRIPOMOČEK ZA OMETANJE NA$ MINISTER TA INFOHMIH A NJE IJELKO. Nebesni ultravijolični aids Ozonska luknja segla do juga Čila — Zakaj slepilo ovac, sončne opkeline in slabovidnost? — Nevarno ___________________UV-sevanje__________________ Na najbolj južnih predelih Amerike so se začele dogajati čudne stvari. Najprej so ribiči opazili, da se med njihovim ulovom pojavljajo slepi lososi, lovci so odkrili, da so nekateri zajci postali tako kratkovidni, da jih Elektronske ceste v beli svet Slovenija in računalništvo — Infos obogatil tradicijo dosedanjih računalniških srečanj — Postati moramo tudi telekomunikacijska dežela Slovenija oblikuje svojo prihodnost kot svobodna in neodvisna država, hkrati ko se vključuje v evropske in svetovne gospodarske in razvojne tokove. Med pogoji za enakopravno in učinkovito vključevanje v svet sta je nedvomno tudi računalniška pismenost in informatizacijska razvitost. Primerjava z republikami nekdanje Jugoslavije ne pove nič, saj seje balkanska federacija na računalniški izziv sveta odzivala pozno in prej zaviralno kot spodbujevalno pri prodoru računalništva in informatike v gospodarstvo, ustanove, šolstvo in sploh med ljudi (pomislimo samo na visoke carine in cel na nekdanjo prepoved uvoza računalnikov!). Slovenija je prva in najmočneje potegnila računalniški voz in se v tem pogledu razmeroma hitro razvijala, vendar predvsem po zaslugi posameznikov. Danes ima Slovenija dobre in številne kadre, dobro strojno in programsko opremo, nekaj pomembnih ustanov že posluje računalniško, snujejo se komunikacijske mreže za izmenjavo računalniških podatkov, na ministrstvu za znanost in tehnologijo je osnovan poseben oddelek za informatizacijo, pri nas dela celo super računalnik, enega pa naj bi še kupili, da sploh ne govorimo o tem, da so osebni računalniki vsakdanjost na mnogih delovnih mestih in tudi v mnogih domovih. Toda ali je to dovolj, da lahko zapišemo: Slovenija - računalniška dežela? Odgovor na vprašanje smo iskali na prireditvi Infos '91 (Informatika na Slovenskem), kije potekala minuli teden v ljubljanskem Cankarjevem domu. To je že deveta tovrstna prireditev, ki seje razvila iz nekdanjih računalniških srečanj. Nič več sejmarska, marveč sejemska in izobraževalna, na svoj način kaže, kje in kaj smo v računalništvu. Zanimanje za prireditev je bilo precejšnje tako pri obis- kovalcih kot pri razstavljavcih. Če- prav na prireditvi ni bilo vsega, kar premoremo, pa je bila dovolj zgovorna, še posebej v spremljevalnem delu, na predavanjih, seminarjih in okroglih mizah, kjer je tekla beseda o vseh vidikih informatike pri nas in v svetu. Če bi primerjali letošnjo prireditev s tistimi izpred nekaj let, je razlika očitna, in to v dobrem pomenu. Pregled sejemskega dela, razstavljene strojne in programske opreme, je pokazal, daje pri nas na voljo sodobna oprema. Glavne besede niso več imeli hekerji in sestavljavci dragih računalnikov- iz delov, znesenih z vseh možnih koncev sveta, marveč zastopniki znanih in uveljavljenih podjetij od IBM do Toshibe in pri programski opremi od Microsofta do Wordperfecta. Videti je bilo tudi domačo programsko opremo. Na seminarjih in srečanjih je prišla do izraza kritična misel. Zadovoljstvo nad voljo in znanjem ter kar dobro opremljenostjo nekoliko bledi ob nekaterih dejstvih, ki niso spodbudna. Če odmislimo očitke, da država še vedno premalo naredi za informatiko, potem velja zapisati, da predvsem ni zgrajene ustrezne infrastrukture, ki bi omogočila zares pravi prodor informatike in računalništva. Vse bolj se namreč kaže, da bodo v računalništvu prevladali odprti sistemi, ki se lahko povezujejo in omogočajo dostop do središčnih velikih baz podatkov ne glede na to, na kakšnem računalniku in kje kdo dela. Svet se danes razvija predvsem v smeri vse boljših telekomunikacijskih možnosti. Ob sodobnih telekomunikacijskih sredstvih je mogoče prav z odprto možnostjo izmenjave računalniških podatkov zares izkoristiti vse tiste možnosti, ki nam jih nudijo računalniki kot delovna orodja. Če so v razvitem svetu pred desetletji gradili avtoceste, da bi olajšali pretok ljudi in idej, danes gradijo »elektronske avto- ceste« telekomunikacij. Promet na njih in vozni red je sicer zaenkrat še precej pester, v veljavi je veliko različnih standardov, vendar je opazna težnja po njihovem poenotenju. Pri nas prav tu šepamo. Kako naj študent, novinar, raziskovalec ali kateri koli drug uporabnik prek svojega računalnika poišče podatek, ki ga potrebuje za svoje delo, v osrednji podatkovni bazi univerze ali kakšne druge ustanove v Sloveniji ali celo v tujini, če pa je pravi podvig sploh dobiti telefonsko zvezo med posameznimi kraji na Slovenskem? Pošta bo morala krepko napeti moči in posodobiti omrežje, da bo kos nalogam, ki prihajajo. Optična in digitalna tehnologija poštnih zvez je nujna za hitre in zanesljive komunikacije. Nasploh je elektronska komunikacija imperativ časa. Podjetja v združeni Evropi bodo poslovala prek sistemov računalniške komunikacije, iI S , m J*'H 4 /j) »Domača« piranha Tajvanska norost — ribo-lov v cisternah Če ste naveličani navadnega ribolova in vas ulov ščuke ali postrvi ne gane več, potem je čas, da se po nova ribiška doživetja odpravite na daljni Tajvan, kjer se je razbohotil nov ribiški šport, če se temu sme tako reči. Gre namreč za ribolov v velikih cisternah, kjer so ribičem na voljo eksotične vodne zverine, kolje denimo brazilska piranha. Ribolov v bazenih seje uveljavil pred nekaj leti, ko je nekaj podjetnežev začeli služiti denar s cisternami rakov, ki sojih ljubitelji ribištva lahko lovili za primerno odškodnino. Da bi napetost lova še povečali, so iz Južne Amerike uvozili piranhe. Stvar je presenetljivo uspela. Postala je tako priljubljena, da so si celo nekateri lastniki nočnih klubov omislili v svojih lokalih ribolovne bazenčke s piranhami. Kaj z ujeto piranho? Mnogi jo vzamejo domov za hišno žival. Menda je skromna in nezahtevna, da ima le v kaj gristi. Lahko pa se zgodi, da se bodo hišnih ljubljencev nekega dne naveličali in jih spustili v reke in jezera. Ker je piranha pogoltna riba z zelo ostrimi zobmi, jata piranh pa človeka ogloda do belih kosti v nekaj minutah, strah ni tako iz trte zvit, čeprav poznavalci tajvanskih voda trdijo, da so tako onesnažene, da piranhe v njih ne bi mogle preživeti. lahko lovijo kar z rokami, začasna slepota seje pojavila tudi pri domačih ovcah. Nazadnje se je začelo nekaj čudnega dogajati tudi z ljudmi. Oči so jim močno pordele, vid se jim je poslabšal, nekateri so celo oslepeli, pojavile so se tudi opekline po rokah. Ker se pojavi širijo na vse večjem območju južnega Čila in so zajeli tudi mesto Punta Arenas z več kot 115.000 prebivalci, so zadevo začeli resno raziskovati. Ugotovitve strokovnjakov niso prijetne. Vse namreč kaže, da prihaja do teh pojavov zaradi ozonske luknje nad Antarktiko. Luknja se hitro veča. Strokovnjaki Nase so ugotovili, da se ozonska luknja nad Antarktiko povečuje veliko hitreje, kot so predvidevali, dosegla je že štirikratno velikost ZDA. Ker se v času od avgusta do decembra pomakne severneje, je njen rob letos dosegel jug Čila in povzročil opisane pojave. Ozonska plast v ozračju preprečuje premočno UV-sevanje. Zaradi tanjšanja plasti in zaradi ogromnih lukenj, ki nastajajo v nji nad polarnimi območji, tega varovanja ni oziroma je močno zmanjšano, in posledice so tu: sončne opekline, uničene oči. A to je le del nevarnosti. Premočno sevanje sploh škodi rastlinstvu in živalstvu, ogroženi so seveda tudi ljudje. A kakšna je dejansko nevarnost, strokovnjaki ne vedo, ker posledice premočnega UV-sevanja na žive organizme še vedno niso dobro raziskane. Čilenski strokovnjaki so izmerili, da seje sevanje nad Punta Arenasom povečalo za 1000 odstotkov. To je že nadvse resna stvar. »To je kot aids z neba,« pravi Be-drich Magas, ki je sprožil akcijo za raziskave nevarnosti sevanja in za ustanovitev posebnega fonda. Dosedanje izkušnje govore, da premočno ultra vijolično sevanje povzroča rakasta obolenja, slepoto in slabljenje imunskega sistema. Slednje je zares podobno aidsu. Vsi ne delijo mnenja, da gre za tako hudo nevarnost. Za ovčjo slepoto krivijo virus, za zajčjo kratkovidnost tudi. Za ljudi pravijo, da so manj izpostavljeni nevarnostim sevanja kot kopalci na ameriških in evropskih Preteklost posreduje pouk samo tistemu ki ga je v sedanjosti skrb za prihodnost. O.F. BABI,ER Malo vednosti, toda obilje radosti je dano smrtnikom. F. HOELDERL1N Nič več ne znamo umreti za neko misel, le bolni smo. F. FEHER kopališčih. Znanost namreč še nima pravih dokazov v rokah.da UV-sevanje lahko povzroči raka, slepoto in da slabi imunski sistem. Takih raziskav doslej razen za morski plankton še niso opravili. Prebivalci južnih predelov Čila se boje, da so postali velik naravni laboratorij, kjer se bodo potrdile temne slutnje. Medtem je prodaja sončnih očal in slamnikov močno narasla. Naj je videti še tako smešno, da v krajih polnočnega sonca ljudje nosijo sončna očala, je ta norost pač način preživetja. Novo leto zamuja Zemlja se vrti za sekun-do počasneje Hitro se približuje novo leto in trenutek, ko bodo oči milijonov ljudi uprte v urine kazalce in bodo milijoni čakali, kdaj se bosta veliki in mali kazalec pokrila na polnočni uri. Malo je takih trenutkov, ko bi toliko ljudi tako pozorno čakalo na točen čas. Za ljubitelje stroge natančnosti je treba povedati, da slovo od starega in prihod novega leta nista nikoli točna. Že vrsto let svet vriska in se objema sekundo prezgodaj. Stroka, ki meri čas izjemno natančno, se od leta 1967 pri merjenju časa več ne zanaša na astronomski dan, se pravi na vrtenje Zemlje okrog osi. Vse do tega leta je bila sekunda definirana kot 86,400-tinka dneva, po novem pa velja, daje sekunda čas, ko cezijev atom zaniha 9,192,631,770-krat. Poprejšnje meritve niso bile povsem natančne, ker se Zemlja obrača svojeglavo. Od leta 1900, ko so sekundo definirali po astronomskem dnevu, seje mati Zemlja nekoliko postarala in se za malenkost počasneje vrti. Zato se čas, ki ga meri atomska ura, na Silvestrovo ne pokriva z nebesno uro. Do časovnih nenatančnosti je prihajalo ves čas, ko so se trudili ohraniti leto enako dolgo s tem osnovno enoto časa, sekundo, enako vredno. Zaradi svojeglavega vrtenja Zemlje so znanstveniki sklenili, da bodo vsake toliko časa letu dodali ali odvzeli manjkajoče ali odvečne sekunde. V zadnjih dveh desetletjih so to storili že večkrat in v glavnem dodajali. Vsega skupaj so dodali 14 sekund, da so uskladili atomsko in sončno uro. Zaradi teh dodajanj je bilo leto 1972 najdaljše v novejši zgodovini, saj so poleg tega, daje bilo prestopno, dodali še dve sekundi k zadnji minuti tega leta. Kdor si želi imeti popolnoma natančno uro, naj se tej želji kar odpove. Na vsem svetu jih je le nekaj več kot deset, kar je razumljivo, saj gre za izjemno natančno napravo in seveda izjemno drago. Cezijeva atomska ura namreč stane 50.000 ameriških dolarjev. Natančnost atomskih ur se meri v milijoninkah sekunde. Milena Stojkovič: SUET 0 ŠTEVILKAH - SVET V STEUILKRH - SVET V ŠTEVILKAH PROGRAMSKI VELIKANI Sortovni tržni drlrž prodaje softvera 25.40 12.00 m ■ LOTUS MICROSOFT NOVELL UORDPERFECT AUTODESK ASHTC . TRTE BL-HiN in če naša podjetja ne bodo prešla na računalniško tehnologijo poslovanja in imela odprte sodobne komunikacijske poti, bodo pač ostala kot robin-zoni na samotnem otočku. Brez tovrstne razvitosti pravega sodelovanja z Evropo in razvitim svetom ne bo mogoče uresničevati. Na vprašanje, ali je Slovenija računalniška dežela, lahko torej odgovorimo, da je. Postati pa mora še telekomunikacijska dežela. M. MARKELJ I § Bil je maj, mesec mladosti in $ ljubezni. Lepo nedeljsko po-X; poldne se je nagibalo k večeru. S; Z mislimi sem bila kot že loli-x kokral pri svojem otroku, ki x sem ga nosila pod sedemnaj-!x stinpolletnim srcem. Ko sva z RDEČI NAGELJNI možem legla, je bila ure že precej pozna, toda še vedno ne tako, da ne bi sanjarila o naji-^ nem otročičku. Jaz, rosno mla-x da, sem si grozno želela, da bi ^ imel velike modre oči, kot so Is moje. Tudi mož je ves nor na to barvo oči. Po najinem opisu Is naj bi lepotec, ki je v mojem sN trebuhu Usti večer plesal svoj \S ples, imel temne, a ne čisto čr Človeška veličina le v pesmi ^ preživi stoletja, le redkim izbrancem je dosegljiva. 1 ne lase in majhen nosek. Do tega, kaj si kdo od naju želi, hčerkico ali sinčka, nisva prišla. Bilo nama je vseeno, a jaz sem si tiho želela hčerkico, s katero bi sc lahko veliko po-^ govarjali in si zaupali težave, Is kot si jih znala mati in hči. FINDAR S; Jaz žal takšne matere oziro- Programska oprema je tisto pravo v računalniški industriji, saj ustvarja lepe dobičke prodornim in uspešnim proizvajalcem, kot je denimo ameriško podjetje Microsoft, ki ima v svojih rokah že dobro četrtino svetovnega tržne deleža pri prodaji računalniške programske opreme. Pred desetimi leti je bil Microsoft majhno podjetje z vsega 40 zaposlenimi. Na grafu je šest svetovnih proizvajalcev programske opreme, ki im^jo največje deleže y svetovni prodaji. Jaz prinašam drugemu in spre jemam od drugega toliko več bogastva, kolikor bolj sva si med seboj različna. ,4. JACAjUARI) Ljudje pridejo in gredo kol valovi morja SEATHl, Poezija ni odgovorna ne za resnico, ne za pravico, ne za moralo. E. FRITZ 1 samo pomislim, da sta rite hotela »prodali«, se sprašujem, ali sta sploh moja starša. Vseskozi sem se zaman trudila, da bi spoznala, da ju spoštujem. Naši odnosi so bili povezani le s tenko nitjo, ki se je sčasoma vse bolj tanjšala in na koncu utrgala. V njihovih srcih ni prostora zame. V tihem in skritem razmišljanju meje premagal spanec, toda ne za dolgo. Plesalec v mojem trebuhu si je listo nedeljo želel ven. Čeprav o ničemer poučena, sem se zavedala, da bom rodila. Rešilni avto me je hitro pripeljal v bolnišnico in kmalu sem brez strahu ali treme že ležala v temni in tihi porodni sobi. Iz mojega mladega telesa se je v hudih porodnih krčih rodilo novo življenje. Poslala sem zelo mlada mamica. Po licih so mi stekle solze, njihov grenki okus pa je bil zame sladek kakor najslajši med. To so bile solze sreče, kajti na svet jeprivekalo bitjece - otrok z velikimi modrimi očmi, s temnimi lasmi in s črno piko na majhnem nosku, prav tak šno, o kakršnem sva sanjarila vsak večer. Rodila se je lepa punčka. Hčerkica je bila tako drobcena, da se je nisem upala prijeti v naročje, kaj šele lesno privili k sebi, čeprav sem si to zelo zelo želela. Pred bolnišnico je stalo nekaj ljudi, med njimi tudi mladi mož. Gledal je proti vratom in čakal, da vstopi. Bil je zelo eleganten, sijoč v prelepi črni obleki s kravato, z močno zloščenimi čevlji, ogromnim šopkom in rahlo rdečico na licu. Ta rdečica je bila od odseva živo rdečih nageljnov, ki jih je držal v roki. Videti je bil zelo srečen. Prizor se mi je zdel neresničen, kakor da gledam film. Ta mladenič in mladi očka je bil namenjen k meni, bil je moj mož. O moj bog, kako je bil takrat lep, najrajši bi na ves glas zakričala: »Rada le imam!« Znašla sem se v njegovem tesnem objemu. Na licu je še vedno imel rahlo rdečico. Ta rdečica se je na njegovem licu v nadaljnjem življenju vse pogosteje pojavljala, vendar nikoli več od odseva rdečih nageljnov. Rdečim, dišečim nageljnom, ki jih je bilo osemnajst in so bili simbol osemnajstih pomladi mojega življenja so se prekrasni popki počasi odpirali, kakor oi hoteli reči: »Počasi naprej, saj si že kot otrok prevzela velik del bremena odraslosti.« V življenju, ki se menjava kakor barva listja jeseni, si ob vsaki večji priložnosti zaželim vsaj eno tako cvetlico, ki me spominja na tisti čudovit šopek s prekrasnimi popki in na srečni dogodek. i POTA m s t'&* v Nova obleka slovenske policije Celostno podobo so javnosti predstavili minuli petek v Ljubljani — Domače zna-njein domači izdelovalci — Prehod bo trajal nekaj let _ LJUBLJANA — Slovenska policija je dobila novo zunanjo podobo. Javnosti je bila prvič predstavljena minuli petek, in če je moč soditi po prvih ocenah, so njeni oblikovalci in izdelovalci zadeli v črno. Kar od druge svetovne vojne se uniforma miličnika in vse, kar sodi zraven, ni kaj dosti spreminjalo, potreba poucua VLOM V OSNOVNO ŠOLO — Neznan storilec je v noči na 14. december vlomil v prostore osnovne šole Milana Jarca v Novem mestu in odnesel fotoaparat ter izvijač, s tem pa šolnike oškodoval za okroglih 5.000 tolarjev. VNOVČIL PONAREJEN BANKOVEC — 17-letni mladenič iz Straže je utemeljeno osumljen, da je v začetku decembra skušal v disku v Gornejem Vrhpolju vnovčiti ponarejen bankovec za 1000 tolarjev. Podvig mu žal ni uspel, prevaro je lastnik opazil še pravi čas. IZ PISALNE MIZE VZEL POLDRUGI TISOČAK — 19. decembra dopoldne je neznan storilec šaril po stavbi osnovne šole Milke Šobar—Nataše v Črnomlju in naposled iz predala pisalne mize zmaknil 1.500 tolarjev. Denar je bil last šolske uslužbenke. UKRADLE VEČ OBLAČIL NOVO MESTO — 18-letna M. V. iz Straže in 19-letna T. G. s Potoka sta utemeljeno osumljeni, da sta 20. decembra iz trgovine Rašice na novomeškem Glavnem trgu ukradli več oblačil, katerih skupna vrednost je ocenjena na 10.000 tolarjev. Zoper dekleti bo napisana kazenska ovadba in predana temeljnemu javnemu tožilcu. ZASEGLI KOVČEK Z DINARJI VINICA V nedeljo, 22. decembra, so policisti na mejnem prehodu Vinica ustavili osebni avtomobil, v katerem sta sedela 26-letni Zlatko Topalo-vič iz Varaždina in enako stari Denis Vitez iz Zagreba. Mladeničev se je ob pregledu avtomobila polotila nervoza, vzrok temu je bil kmalu odkrit. V Topa-lovičevem poslovnem kovčku so možje postave našli 369.400 dinarjev, ta denar pa so jima cariniki seveda zasegli. OBVESTILO VOZNIKOM TOVORNJAKOV NOVO MF.STO Za voznike tovornjakov, ki se odpravljajo na pot v Avstrijo, bo naslednja novica vsekakor nadvse pomembna. Na podlagi odredbe Okrožnega glavarstva Gradec je namreč že od 16. decembra z avstrijske strani zaprt mejni prehod Ljubelj za tovorna vozila s priklopnikom, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kg, za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7500 kg in za vsa motorna vozila s stanovanjskimi prikolicami. Ta prepoved ne velja le za lokalni promet in dostavna vozila. NOVI TUDI SIMBOLI - Zgoraj je simbol Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, levo je znak kriminalistične službe, desno znak uniformirane policije in spodaj znak specialne enote MNZ RS. Ponarejevalec za zapahi Prijetje mladoletnega M. N. iz Novega mesta je razvozlalo številne vlome in tudi ponaredke tolarskih bankovcev NOVO MESTO — S prijetjem mladoletnega M. N. iz Novega mesta so dolenjski policisti — kot vse kaže — razvozlali izredno zapleten in velik vozal. Že v prejšnji številki smo pisali o dejanjih mladoletnika, kije vlamljal v kleti stanovanjskih blokov in župnišča po Beli Krajini, prav tako naj bi imel na vesti vloma v lokal na Germovi ulici v Novem mestu in tatvino plastičnih zabojev z. jogurti izpred Mercatorjeve samopostrežne trgovine na Zagrebški cesti, vse pa kaže, daje spisek tovrstnih dejanj M. N. še zdaleč ni zaključen. Mladoletniki M. N., P. M. in P. A. ter 24-letni F. R., vsi doma iz Novega mesta, so namreč utemeljeno osumljeni tudi tega, da so v noči na 19. december letos vlomili v prostore osnovne šole Grm in tam vlamljali v učilnice in pisarne. Njihov plen so bili računalnik s tipkovnico, videorekorder in ure časomerilke. Škode z vlomom in odnesenimi predmeti je bilo po nepopolnih ocenah kar za 160.000 tolarjev. Še vsa sreča, da so bili ukradeni predmeti najdeni pri F. R. v prtljažniku osebnega avtomobila in seveda zaseženi. S prijetjem M. N. paje, kot vse kaže, pojasnjeno tudi masovno vnovčevanje ponarejenih tisočto-larskih bankovcev. Novomeški policisti so namreč M. N. utemeljeno osumili, da je v letošnjem novembru in decembru ponaredil vsaj 5 tisočtolarskih bankovcev, to je storil tako, daje bankovcem za 10 tolarjev prilepil dve ničli. Ponarejeni denar naj bi potem vnovčeval na stojnicah po novomeškem Glavnem trgu in tržnici. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da je M. N. začasno stanoval pri 22 letnem M. G., pri katerem so med hišno preiskavo našli še osem ponarejenih bankovcev za tisoč tolarjev. Ponaredke so jima seveda zasegli, zoper oba pa bodo podali kazensko ovadbo temeljnemu javnemu tožilcu. po temeljiti preobrazbi je postajala iz dneva v dan nujnejša, pika na i takšnim zahtevam paje bilo dejstvo, da se zunanja podoba slovenskih policistov ne more in ne sme enačiti s podobo policistov v drugih republikah Jugoslavije. Oblikovanja celostne podobe slovenske policije so se lotili kar na ministrstvu za notranje zadeve, v to je silila tudi tanka mošnja. Posebna delovna skupina je svojo nalogo vzela nadvse resno in temeljito. Upoštevajoč izkušnje in dosedanje pripombe, nasvete zunanjih sodelavcev ter seveda standarde in pravila, ki sojih za svoje policiste oblikovali v nekaterih drugih evropskih državah, je nastajala nova podoba. V njej ima modra barva še naprej poglavitno mesto, toda modeli so udobnejši, sodobnejši in bolj funkcionalni, ne nazadnje je bilo vodilo oblikovalcev tudi, da se v vlogi proizvajalcev najdejo domača podjetja, po ceni in kakovosti konkurenčna evropskim. Nepogrešljivi členi v tej verigi proizvajalcev so: Kroj, ki s slovensko policijo sodeluje že četrt stoletja (med drugim šiva uniforme celo za švedsko in nemško policijo ter varnostno službo) pa seveda Rašica in Almira, mariborski MTT in Merinka, novomeški Labod policijo oskrbuje s srajcami, Svilanit s kravatami, da ne naštevamo vseh, pomemben delež v novi zunanji podobi slovenske policije pa ima tudi novomeški Revoz. Z novimi uniformami, značkami, izkaznicami, z na novo označenimi vozili in še čim nas policisti ne bodo presenetili že jutri, takšnega zalogaja si naenkrat ne more privoščiti niti veliko manj revna država od slovenske. Nova podoba naj bi v celoti zaživela v nekaj letih, zamenjava bo potekala postopoma, policist bo novo uniformo dobil šele takrat, ko bo v skladu z veljavnimi standardi ponosil staro. Podobno bo potekala • Novi bodo poslej tudi simboli služb organov za notranje zadeve, z njihovo pomočjo bo občan že ob srečanju z uslužbenci organov za notranje zadeve spoznal, kateri službi pripadajo. Ena od novosti je tudi, da bo poslej napis »milica« povsod zamenjan z napisom »policija«, kar pa seveda ne pomeni, da so policisti zgolj uniformirane osebe, pač pa so to tudi kriminalisti, pripadniki specialne enote, skratka vsi tisti, ki imajo pravico uporabljati uradna pooblastila. zamenjava voznega parka. Sprijazniti se bo pač treba s tem, da bodo slovenski policisti vsaj še leto ali dve neenotno oblečeni, na ministrstvu za notranje zadeve pa pravijo, da bodo storili vse, kar je v njihovih močeh, da bi bil ta prehod kar najmanj opazen. B. B. ZIMSKA UNIFORMA - Prometne policiste bomo odslej pozimi srečevali t’ uniformah, kot so na posnetku. • Čeravno ni čas nabiranja gob ali drugih gozdnih sadežev, se tu pa tam le splača oditi na sprehod v gozd 17. decembra popoldne so trije viniški lovci med lovom e gozdu Črno kamenje nad vasjo Zilje ustrelili lep primerek srne, živa! so očistili in obesili na drevo, da se ohladi. A glej ga, zlomka, o mesu ob vrnitvi ni bilo ne duha ne sluha, drevo je samevalo, neznani sprehajalec pa se je tiste minute bržkone že veselo hahljal in cedil sline. • 36-letna Novomeščanka Jožica T. je še pra vi čas pomislila na novoletna in božična darila, le da za njene namene varnostnik v Tovarni zdravil Krka ni kazal prav nobenega razumevanja. Žensko je prijel, ko je iz tovarne v dopoldanskih urah skušala odnesti več kozmetičnih izdelkov. • Vožnja po tirih je doslej prinašala neprimerno več varnosti, kot lista po cesti. Kako bo v prihodnje, ne vemo. Še zlasti ne po odkritju, da je nekdo minule dni med 13. in 14. uro na železniški progi v Šmihelu zraven kretnice nastavil šest večjih kamnov. Če ne bi ovir opaziti pravočasno, bi s ko roda zanesljivo prišlo do iztirjenja vlaka. Razlika med jajci in bombo Političnega nasilja se bomo morali v Sloveniji lotiti na pravem koncu Da se v Sloveniji rojeva nasilje nove vrste, je jasno kot beli dan, le da si z definicijo tega pojma, od nekaterih imenovanega kar terorizem, nismo niti najmanj na ti. Za ministra Capudra je terorizem s političnim predznakom že košara jajc pred republiško skupščino, po njegovem sploh ni potrebno ločevati med bombo in jajci, nožem in metlo. A li hudo poenostavljeno: krivdi tistega, ki je podtaknil jajce, in tistega, ki je podtaknil bombo, sta enaki. Terorizem je nasilje najslabše in najhujše vrste. Vse bolj stopa v naš vsakdan, prejšnji teden smo ga okusili tudi v Novem mestu, ko je neznan glas policistom sporočil, da je na sodišču podtaknjena bomba. Bila je sreda, ura pa 16.00. Na srečo je bila stavba prazna, v njej pa le čistilke. Po natančnem pirotehničnem pregledu in vseh ostalih ukrepih se je izkazalo, da je bil klic lažen. Ni pa bila lažna molotovka pred stanovanjem poslanca Mileta Šetinca, tudi bomba, kije ondan eksplodirala v alfi mariborske registracije, ni bila lažna. Gre za obračune z drugače mislečimi, drugače živečimi? Borba za osnovne pravice pač ne more biti nasilje nad drugače mislečimi, tudi ni terorizem, če je katera od demonstrantk v boju za svobodno odločanje o rojstvu proti skupščini zalučala eno ali deset jajc. Nasilje se rojeva drugje. Tudi v represivnih retoričnih nastopih nekaterih današnjih oblastnikov, ki skušajo pomesti z vsemi, ki ne mislijo in delajo kot oni. Dr. Veljko Rus je izgubil boj za mesto rektorja ljubljanske univerze, ker je javno pokazal na slabosti Demosove politike, z grožnjami je bojda zaradi podobnega ravnanja zasut dr. Taras Kermauner. Tudi dr. Dimitrij Rupel je nedavno odkrito spregovoril o nujnosti boja zoper »desno revolucijo in diktaturo maščevalnih in nesposobnih karieristov«. Političnega nasilja torej mnogi sploh ne zanikajo več, le pravo mesto in definicijo mu je treba najti. Če bomo tovrstno nasilje in nasilneže iskali med demonstranti, ki se borijo za svoje pravice, ali celo med tistimi, ki jim gre za preživetje, če se stvari torej ne bomo lotili na pravem koncu in bobu rekli bob, se bo slovenska pomlad zanesljivo vrnila v zimo, kakršnih se nekatere generacije spominjajo s strahom. Vemo tudi, kaj so prinesli časi in sistemi, ko je oblast umore prikazovala kot samomore, požige kot samovžige, eksplozije bomb kol samodejne pojave. Ali je podobnost tega besednjaka z nedavno izjavo kranjskega liberalnega poslanca Vitomirja Grosa zgolj naključna, ni znano, je pa vsekakor lahko izredno nevarna. BOJAN BUDJA Napredovanja za pogum Štirje uslužbenci oddelka kriminalistične službe pre-jeli odločbe o izrednem napredovanju BOLJ PODOBNI EVROPSKIM KOLEGOM — Takšne so nove poletne uniforme slovenskih policistov, izdelane z lastnim znanjem in izkušnjami ter po vzoru nekaterih evropskih držav. Srajce so delo novomeškega Laboda. NOVO MESTO — Prejšnji teden je bila v prostorih UNZ Novo mesto slovesnost, na kateri je republiški SMRT NA POTI V ZIDANICO DOLNJA TEŽKA VODA — 18. decembra zvečer se je smrtno ponesrečil 39-letni Jože Staniša iz Dolnje Težke Vode. Tega večera je Staniša odšel k svoji zidanici, ki jo ima v selniški Stari gori. Osebni avto je parkiral pri stanovanjski hiši št. 82 v Semiču, nato pa odšel peš po strmi in takrat močno poledeneli poti proti zidanici. Med hojo mu je spodrsnilo, pri padcu pa je z glavo tako močno udaril ob tla, daje hudim poškodbam podlegel na mestu nezgode. KDO JE ZANETIL POŽAR? NOVO MESTO — 15. decembra popoldne je skupina lovcev na strmem pobočju Kobil na Gorjancih opazila požar, o vzroku katerega še ni znan dokončni odgovor. Zgorela je le nizka podrast, grmičevje in nekaj suhe trave, še pred prihodom gasilcev pa so ogenj pogasili lovci. Škoda ni velika, zasluge za to gredo lovcem, zanimivo pa bo videti, kdo in zakaj je ogenj zanetil. TUDI VOZILA POSLEJ DRUGAČNA — Vozila s takšnimi oznakami bodo sčasoma zamenjala dosedanja, napis »policija« ho povsod zamenjal besedo »milica«. Na opozorilo odgovoril z udarcem Zoranu Mažibradi so sodniki prisodili osem mesecev zapora — Podržaju komaj rešili vid — Pretep tudi v domu JLA NOVO MESTO — Kar osem mesecev časa bo imel 21-letni Zoran Maži-brada, imenovan tudi Zoki, iz Novega mesta za razmišljanje o svojem vedenju, s katerim sije pridobil vzdevek nasilneža in pretepača. Zakaj tak vzdevek, najbolje pričata dogodka, zavoljo katerih je ondan sedel na zatožni klopi novomeškega temeljnega sodišča. Mladinska organizacija iz Rumanje vasi je 19. januarja letos pripravila v svojem mladinskem domu rock koncert, ki jc privabil tudi Zorana Maži-brado. Okoli 23.30 seje slednji odpravil na malo potrebo in jo opravljal kar po fasadi doma. Ker je v bližini s skupino prijateljev stal Dušan Podržaj, predsednik vaške mladinske organizacije, je Zorana opozoril, da je v domu stranišče, ki bi ga lahko uporabil. Zoran na pripombo ni nič odvrnil, odšel je v dom, se kmalu vrnil, in ne da bi kaj rekel, je stopil do Dušana in ga treščil v levo oko, Podržaj je padel, nakar gaje Maži-brada še brcal, dokler ga niso pomirili prijatelji. Dušan je bil huje poškodovan, imel je rane na zrklu, roženici, raztrganino na mrežnici. Le hitremu in učinkovitemu posredovanju gredo zasluge, da so mu zdravniki rešili vid. 13.aprila letos je bila podobna prireditev v novomeškem domu JLA, za ples je igral ansambel »Društvo mrtvih pesnikov«. Na plesišče se je med pare prerival in jih izzival Darko M. Andrej Blažon je Darka opozoril na plesni bonton, a se ta za to ni zmenil, v njegov bran paje stopil tudi Zoran Mažibrada. Brez besed je stopil do Blažona in ga s pestjo treščil po obrazu in zatilju, nato pa ga še obrcal. Pred sodniki se je Mažibrada izgovarjal, da je bil v obeh primerih pijan. Ko je odšel v Rumanjo vas, je imel rojstni dan, ves dan je pil pivo in viski, tako da se dogajanj sploh ne spominja. »Spominjam se le, da sem se drugega jutra zbudil v zidanici nad Drganjimi seli in tam od znancev slišal, da sem nekoga udaril v oko in da bo mogoče zavoljo tega celo oslepel.« Mažibrada je sodnikom zatrdil, daje bil tudi v domu JLA pijan. »Ne vem, da bi tam koga udaril, to so mi kasneje povedali prijatelji. Sicer pa Blažona na videz poznam in vem, da ni pretepač.« Tako je senatu govoril Zoran, ki je bil doslej pri sodniku za prekrške že dvakrat kaznovan zaradi podobnih nasilniških dejanj. Posebej to je sodišče pri izreku sodbe upoštevalo in nezaposlenega Zorana Mažibrado, za katerega sicer skrbijo starši, za pretep v Rumanji vasi obsodilo na 6 mesecev in za pretep v novomeškem domu JLA na 3 mesece zapora, skupaj pa so mu prisodili 8 mesecev enotne zaporne kazni. Sodba še ni pravnomočna. B. B. podsekretar za notranje zadeve dr. Darko Maver nekaterim uslužbencem oddelka kriminalistične službe izročil odločbe o izrednem napredovanju^ JanezŠercelj in Vilibald Kranjc, ki sta odslel samostojna kriminalista, Zdravko Cerv, kije bil z mesta vodje sektorja za zatiranje klasične kriminalitete povišan v kriminalističnega inšpektorja, in Zdenko Prizmič, načelnik oddelka z. novim nazivom višji kriminalistični inšpektor, so si napredovanje prislužili s pogumom in dejanji med zadnjo vojno na Slovenskem. Po besedah dr. Darka Mavra je bil prav novomeški kriminalistični oddelek med najbolj izpostavljenimi v Sloveniji, zato nič čudnega, če so njegovi delavci med vsemi prejeli največ odlikovanj, priznanj in pohval. Posebej velja omeniti velik delež novomeških kriminalistov pri reševanju slovenskih fantov, ki so služili vojaški rok v Kninu in okolici. S PONAREJENIM BANKOVCEM V KINO NOVO MESTO Še neznan storilec je 18. decembra s ponarejenim bankovcem za tisoč tolarjev plačal vstopnico za ogled filmske predstave v novomeškem Domu kulture. Predrzneža še iščejo, zna se zgoditi, da bo odgovor dalo že prijetje mladoletnega Novomeš-čana M.N. • Zlasti RTV Slovenija je izpostavljena najhujšim pritiskom strank, Demosove večine in demosovskemu vodstvu na čelu z generalnim direktorjem. V zgodo vino slo venske publicistike se bodo zapisali kot no vodobni agitpropovci in državni cenzorji. (Vreg) PREHITRO BRZEL PO MOKRI IN SPOLZKI CESTI - 53-lctni Branko Bo-rič iz Zagreba seje 19. decembra ob 17.35 peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti proti Čatežu. Na ravnem delu ceste je dohitel kolono vozil, ki je pričela zavirati. Boričje to opazil prepozno; zaradi prevelike hitrosti in mokrega ter spolzkega cestišča ga je ob zaviranju zaneslo v zadnji del avtomobila novomeške registracije, ki gaje pred njim vozila 25-letna Suzana Zajc iz Dobove. Slednja se je pri trčenju laže ranila in so jo odpeljali na opazovanje v brežiško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na okroglih 50.000 tolarjev. PEŠAKINJA NENADOMA NA CESTO V nedeljo, 22. decembra, jc 87-letna Jožefa Šeško s ceste Na grad v Sevnici pešačila po levi strani iz smeri Kvedrove ulice proti sevniškemu Glavnemu trgu. Ko je prišla do zoženega dela cestišča, kije celo brez pločnika, za nameček pa še neosvetljeno, je nenadoma stopila na vozišče, takrat paje z osebnim avtomobilom iz smeri Šmarja pripeljal 58-lct-ni Franjo Jelačič iz Sevnice. Pešakinjc ni opazil pravi čas, ko jo je videl, je bilo prepozno. Navzlic zaviranju jo je zadel in zbil po tleh, poškodovano Seškovo pa so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. odbojka ca “ Paloma Branik, Koper Cimos je prosi. SUPERLIGA, moški. 8. KOLO: PIONIR FUŽIN A K 3:0(8, I. II) Pionir: Jovič. Babnik, Travi/a n, Goleš. Mestnik. Brulec. Gotenc, Černač, Bakonja. Družinec. Žunič. OSTAI I REZULTATI: Salonit Granit Preskrba 3:0. Novi Graniti Kamnik Vilecla Maribor 0:3. l.KSTVICA: I, Vilecla Maribor 16, 2. l ovil Olimpija 10. 3. Salonit 8. 4. Fužinar 6. 3, Novi (iraniti Kamnik 6. 6 Pionir 6. 7. Granit Preskrba 2. Pari prihodnjega kola (8. februarja 1092): Granit Preskrba Pionir. Ftt-žinar Nini Graniti Kamnik. Vilecla Maribor Tov il OLimpija. Salonit je prost. SUPKRLIGA, ženske,8. KOLO: LIK TIHA BLF.D 3:1 (14. 10.-4. 10) LIK 1 tlia: Akrap. Ogrinc, Vidmar. Turk. Klun. Ni. Briški, Hočevar, Drobnič, Na. Briški, Stare. OSTALI REZULTATI: Partizan Tabor - Nova Gorica 2:3, Koper Cimos YU STIP Celje 1:3, Paloma Branik je bila prosta. LESTVICA: I. Paloma Branik 14, 2. Bled 10, 3. YU STI P Celje 10, 4. Koper Cimos 10, 5. LIK Tilia 6, 6. Partizan Tabor 2. 7. Nova Gorica 2. Pari prihodnjega kola (8. februarja): YU STIP Celje Lik Tilia, Bled Partizan Tabor, Nova Gori- košarka I. SLOVENSKA LIGA, moški, rdeča skupina, 13. KOLO: F.LEKT-RA PODBOČJE 66:67 (36:34) Podbočje: Vego 14. Plevnik 5, Rozman 16, Krajcar 11, Krivokapič 8, Krošclj II, Vavpotič 2. OSTALI IZIDI: Smelt Olimpija ml,—Celje 105:86 (41:44), Mavrica Ilirija Rogaška Donal Mg 69:70 (40:29), Tinex Medvode—Comet 77:48 (36:21). LESTVICA: 1. Tinex Medvode 27,2. Rogaška Donat Mg 25,3. Mavrica Ilirija 23,4. Podbočje 20,5. Elck-tra 16,6. Comet 17. 7. Smelt Olimpija ml. 14, 8. Celje 14. Pari prihodnjega kola (28. decembra): Podbočje Mavrica Ilirija, Comet Smelt Olimpija ml.. Celje Elektra, Rogaška Donat Mg Tinc.v Medvode ž,e odigrano (61:72). II. SKL, ženske, 7. KOLO: KK NOVO MESTO LITIJA 68:40 (24:15) Novo mesto: Zupančič 20, D. Verstovšek 15, Žagar 4, Čavlovič 11. Birsa 3, J. Verstovšek 15 LESTVICA: I. Novo mesto itd. V 8. kolu (12. januarja) igrajo No-vomeščanke na Jesenicah. Veliki pokal znova pripadel Krki Zadnja leta že kar enoličen razplet delavskih športnih iger — Moška in ženska zmaga ekipi Krke — Presenečajo »starejše« ekipe NOVO MESTO — Domala v ničemer ni bil razplet letošnjih delavskih športnih iger novomeške občine drugačen od dosedanjih. Tovarna zdravil Krka je znova in kdove kolikič dokazala, da v njej za rekreacijo najbolje in najbolj organizirano skrbijo, zmagali so tako v moški kot v ženski konkurenci, Krki je seveda pripadel tudi veliki pokal za skupnega zmagovalca. 546 točk, 485 jih je osvojila ekipa Iskre Šentjernej, 360 pa Revoz. In še skupni seštevek obeh konkurenc: l.Krka, 2.lskra Šentjernej, 3 Revoz. DOBIL1 SO MECENA — Štirje najbolj perspektivni brežiški mladi Športniki, člani A tletskega kluba Brežice, so dobili v firmi Vino Bizeljsko-Brežice svojega sponzorja, s katerim so prejšnji leden podpisali pogodbo. Levo sedi metalec kladiva Branko Grubič, poleg njega pa tekačica na kratke proge Katja Tomažin. Z isto disciplino se ukvarja Martina Jelčič, medtem ko je Jurij Rovan (desno) bolj univerzalen, saj nastopa v mnogoboju, zlasti lepe uspehe pa dosega v skoku s palico. Pri podpisu sponzorske pogodbe je klub zastopal trener Polde Rovan, ki stoji za atleti. (Foto: T. Jakše) Spomladi obdržati četrto mesto Začnimo z atletiko, kjer je ženska zmaga odšla v šentjernejsko Iskro, drugo mesto je osvojil Ždravstveni center Dolenjske in tretje Krka, medtem ko je pri moških Iskra ponovila zmago, Krka je bila druga in Iskra Tenel tretja. V ekipnem delu ženskega badmintona je zmagala Krka pred Iskro Tenel in Labodom, posamično pa Jožefova (Krka), druga je bila Rilljeva (Iskra Tenel), tretji pa Peljhanova (Labod) in Grobovškovav (Krka). Pri moških je posamično slavil Špendal (Ritz) pred Antončičem (Krka) in Andolškom (Rit/.), ekipno pa Ritz pred Krko ter Iskro Tenel in Pedagogi. V balinanju je zmaga odšla v Krko, srebro k Revozu in bron k cestarjem, medtem ko je v kegljanju pri ženskah presenetljivo slavilo Društvo upokojencev, Krka je bila druga in Dom starejših občanov tretji. Med moškimi pa S KEGLJAŠKIH STEZ • Ženska ekipa K D Novo mesto, ki tekmuje v vzhodni skupini II. republiške lige je po prvem delu prvenstva dosegla le zmago proti ekipi Litije, in to na »domačem« kegljišču v Ivančni Gorici, medtem ko so v gosteh proti Miklavžu in Krškemu izgubile. Svoje je k taki beri zagotovo prispevalo neurejeno kegljišče v bivšem domu JA, daje smola še večja, so se poškodovale tudi nekatere igralke. Pričetek drugega dela prvenstva bo 2. februarja; dekleta seveda pričakujejo boljše rezultate. • Na tradicionalni reviji dolenjskih kegljačev, ki je bila tokrat v Kanižarici, je zmagal Metličan Željko Goleš z 866 podrtimi keglji, sledijo pa: Štupar (Metlika) 851, Tratar (Mercator) 847, Modrinjak (Rudar) 844, N.Goleš (Mercator) 798 itd. • Pred dnevi seje pričelo klubsko prvenstvo trebanjskih kegljačev. Po prvih nastopih vodi v ženski konkurenci Jerajeva s 355 podrtimi keglji; 2. je Veblelovas344, 3. Okornova s 310 itd. Pri moških pa Tra-tar s 832, Goleš jih je podrl 827, Musli-movič 790, itd. • Kegljaški klub Mercator iz Trebnjega bo prve dni novega leta pripravil 15. odprto prvenstvo v moški in ženski konkurenci, Turnir bo republiškega razreda, nanj pa so povabljeni tekmovalci in tekmovalke iz vseh slovenskih klubov. Trebanjci pričakujejo rekordno udeležbo, saj čakajo najboljše poleg pokalov še bogate praktične nagrade. Kočevske rokometašice na pragu največjega uspeha kluba ka — S profesionalnostjo do cilja KOČEVJE — V rokometnem klubu Oprema bi najraje videli, da bi zaključek jesenskega dela tekmovalne sezone štel že kar za končni vrstni red, kajti to bi seveda pomenilo, da so sc Kočevke s četrtim mesto uvrstile v zaključne obračune najboljše četverice za naslov letošnjega državnega prvaka. Tako pa bo to mesto potrebno spomladi braniti z vsemi štirimi. Ekipa Kranja resda zaostaja za štiri točke, toda težak spomladanski razpored Kočevk jim daje upanje tudi za tak podvig. Nič čudnega potem, če so sklenili v Opremi krepko zavihati rokave in storiti vse, da bi cilj vendarle dosegli. Štiri točke nasko- »Četrto mesto po prvem delu prvenstva je vsekakor dober dosežek; če nam uspe to uvrstitev obdržati tudi po zaključku ligaških obračunov, bi to pomenilo doslej naj-večju uspeh kluba,« govori Dušan Križman, trener ekipe. Kočevkam jo je jeseni zagodel žreb, dva poraza na domačem igrišču proti Velenju in Mlinotestu sta v ekipo prinesla negotovost, nezaupanje v lastne moči, to se je pokazalo tudi v naslednjih tekmah. Na srečo so bili nasprotniki tolikanj slabši, da za točke ni bilo strahu. »Skoraj vse igralke imajo za seboj bogato rokometno pot, izkušene so in prekaljene, zato enostavno ne morem razumeti nihanj v igri na nekaterih srečanjih. Kar nekajkrat smo morali reševati točki v drugem polčasu, čeprav bi lahko tekmo odločili že v prvem,« razmišlja Križman. Tisti, ODPRTO PRVENSTVO VUČKOVIČU NOVO MESTO V squash centru Legan na novomeških Mestnih njivah je bilo v soboto prvo odprto prvenstvo Novega mesta za moške. Nastopilo je 12 tekmovalcev, zmagal je Vučkovič (Novo mesto), drugi je bil Adlešič (Ljubljana), tretji M. Turk. četrti pa vsega 13-letni Gutman (oba Novo mesto). Pokrovitelja tekmovanaj sta bila Ergo Dvor in 07. Hrast Novo mesto. MLADINCI PETI LJUBLJANA NTK Ilirija je bil organizator prvega državnega ekipnega prvenstva mladincev v namiznem tenisu, na katerem je nastopilo osem ekip. Zmaga je pripadla gostiteljem, druga je bila mariborska Strojna, tretja Vesna in četrta Semedela. medtem ko so za uvrstitve med 5. in 8. mestom igralci novomeške Novo-tehne premagali Radlje s 5:4. z enakim izidom pa nato še Kovino in Fužinarja. Mladim novomeškim igralcem je tako pripadlo peto mesto. ki so kočevske rokometašice spremljali na vseh srečanjih, pravijo, daje svoje naredila predvsem slabša psihološka pripravljenost. Dragičevičcva, denimo, je bila v odločilnih trenutkih preveč bojazljiva, čeprav gre za igralko, ki je v igri »ena proti eni« med najboljšimi v ligi. »Letošnja liga je razdeljena v tri skupine. Organizacijsko in kvalitetno so Olimpija. Velenje in Mlinotest razred zase, naslednjih šest ekip — mednje sodimo tudi mi —je v igri za mesta na sredini lestvice, dno je rezervirano za ostalo trojico. Ne glede na to pa bo nadaljevanje prvenstva izredno zanimivo, Velenje in Olimpija bosta bili ogorčen boj za naslov prvaka, mi, Kranjčanke in nemara še kdo za četrto mesto; zanimiva bo tudi bitka za mesta pri dnu, kjer zadnje mesto še zdaleč ni oddano Novomeščankam. Za nas bi bilo vse veliko lažje, če bi na zadnji jesenski tekmi v Ljubljani proti Primožu osvojili še drugo točko. Neverjetno slab dan, ko ekipi ni in ni šlo, smo drago plačali, s petimi točkami prednosti bi bilo končno četrto mesto sko-roda zanesljivo naše, tako pa se bomo morali zanj še hudo boriti. Čakajo nas potovanja v Velenje, k Olimpiji, v Kranj, lahko se celo zgodi, da bo odločal rezultat med- TERLEPU DRUGO MESTO BRNIK Novomeški modelarji so se v soboto. 21. decembra, udeležili tekmovanja za 2. Zupanckov memorial, kije bilo na letališču Brnik. Navzlic mrzlemu in meglenemu vremenu je tekmovanje uspelo, v kategoriji A I je nastopilo 36 modelarjev, zmagal pa je Ljubljančan Videnšek. Mlada novomeška ekipa je dosegla poprečne rezultate. Dovič je bil 12.. Terlep 15„ Kramarič 20. in R ustja 22. Bolje je bilo v kategoriji F I A. kjer je med 15 tekmovalci Terlep zasedel 2. mesto, zmagal pa je Litijčan Nečemer. je zmagala Krka, Društvo invalidov je bilo drugo in Društvo upokojencev tretje. Pedagogi so zmagovalci košarkarskega turnirja, gozdarji so bili drugi in Iskra Šentjernej tretja, v malem nogometu pa je bil prvi Revoz, Krka druga in Iskra Šentjernej tretja. V namiznem tenisu pri dekletih kake večje konkurence ni bilo. Zmagala je Krka pred Iskro Tenel, pri moških pa je zmaga znova odšla v Krko, Pionirje bi! drugi, šentjernejska Iskra pa tretja. Najboljše odbojkarice imajo v Krki, Dom starejših občanov je bil drugi skupaj z ekipo SDK, medtem koso najboljši odbojkarji doma v Cestnem podjetju, krkaši so bili drugi, Iskra Šentjernej pa tretja. Pikado najbolje mečejo dekleta v Elektru, Dom starejših občanov je bil drugi. Iskra Šentjernej pa tretja; električarji so bili najboljši tudi v moški konkurenci, Iskra je bila druga. Pedagogi tretji V posamični razvrstitvi je pri dekletih zmagala Knafeljčeva (Iskra) pred Šetino in Pečarjevo (obe Elektro). med moškimi pa Jerman (Pedagogi) pred Šva-lom (Iskra Šentjernej) in Bregarjem (Elektro). V ženskem plavanju je zmaga odšla v Zdravstveni center Dolenjske, v moškem pa v Krko, drugi je bil Keko in tretji Zdravstveni center Dolenjske. Streljanje je v obeh konkurencah pripadlo Krki; med dekleti je bil Dom starejših občanov drugi in Elektro tretji; pri moških je bila druga Iskra Šentjernej, tretje pa Društvo upokojencev. Posamični seštevek je prinesel zmago Pavličeve nad Carjevo (obe Krka) in Šenico (Dso), med moškimi pa so si prva mesta razdelili krkaši Malnar, Piškurič in Berlan. Še pogled med šahiste in tenisarje! Najboljši šahisti v občini so v Revozu, druga je Krka in tretja Iskra Šentjernej, medtem ko je v tenisu ženska zmaga odšla v Zdravstveni center Dolenjske, Labod je bil drugi in Izolacije tretje; pri moških pa so po ogorčenem boju zmagali Pedagogi, Revoz je bil drugi, Krka pa tretja. V skupnem seštevku ženskih ekip je z 280 točkami zmagala Krka, Dom starejših občanov jih je zbral 182. Labod 117,prav toliko tudi Zdravstveni center Dolenjske. Med moškimi ekipami je zmaga prav tako odšla v »Krko«, ki je zbrala PR I / Dl L l’( >1) PRIČA KO V A NJI Odbojkarice novomeškega Pionirju, članice I..slovenske lige (na posnetku), so jesenski del prvenstvenih obračunov zaključile skromneje, kot so pričakovali i' klubu. Da dekleta ne sodijo k dnu lestvice, pač pa vsaj e zlato sredino, so pokazale z zmago nad mariborsko Palomo Branikom, toda nihanj i> njihovi igri je bilo toliko, da čaka trenerju Janeza Mohorčiča pred spomladanskim nadaljevanjem veliko dela. (Foto: II. II.) Iz Velenja z zmago v žepu Košarkarji Podbočja so si kolo pred koncem prvenstva v I. SKL že zagotovili četrto mesto Košarkarjem Podbočja je uspel veliki met. V športni dvorani v Titovem Velenju so v soboto zvečer ugnali ekipo Elektre, neposrednega tekmeca v boju za 4.mesto na lestvici, in si tako kolo pred koncem prvenstvenih obračunov že zagotovili ž.e-ijeni cilj. Točki sla potrebovali obe ekipi, temu gre pripisati tudi veliko nervoze in zgrešenih metov, statistika je pokazala celo, daje bil met košarkarjev Elektre vsega 33- odstoten. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, sreča seje na koncu nasmehnila gostiteljem, ki so ta del dobili z dvema točkama prednosti. Igralci Podbočja so v drugem delu zaigrali še zbraneje in borbeneje, videli so priložnost, kije nikakor ni šlo zamuditi. Njihova prednost je dvakrat znašala celo osem točk, v razburljivem linišu so gostitelji razliko sicer zmanjšali, toda za preobrat jim je zmanj- kalo moči in časa. Za uspeh so zaslužni prav vsi igralci Podbočja, ki so, ne oziraje na številne probleme, prvenstvo zaključili tako, kot je le malokdo pričakoval. Zato bi bilo prav, da se ljubitelji košarke v Podbočju oddolžijo svojim igralcem to soboto, ko bo na sporedu zadnje kolo prvenstva rdeče skupine. Tekma med Podbočjem in Mavrico— Ilirijo bo ob 19. uri v telovadnici osnovne šole. Pričakovano in pomembno zmago pa so v soboto zabeležila dekleta Novega mesu v boju za vrh lestvice 11. republiške lige. Brez. večjih težav so ugnale l.itijčankc, za Novomcščanke najpomembnejše srečanje letošnjega prvenstva pa bo 12. januarja prihodnje leto, ko se bodo na Jesenicah pomerile z. istoimeno ekipo. Zmagovalcu te tekme bo pripadel tudi naslov prvakinj prvenstva zahodne skupine II. SKL. Na zimski odmor s tremi zmagami Odbojkarski superligaši bodo prvenstvo nadaljevali 8. februarja — Novomeščani in Kočevke na odmor s po tremi zmagami sebojnih tekem med Opremo in Kranjem, mi smo srečanje v Kočevju dobili vsega s 25:24. Seveda pa na tako črn razplet nihče ne pomišlja. Da smo v tej ligi sposobni premagati domala vsakogar, smo dokazali v Ajdovščini Če se nismo domov vrnili s točko, smo sami krivi. Tudi Velenje ni neranljivo, še manj Kranj.« Trener Dušan Križman pravi, da bosta odločala resnost in profesionalnost. Slednje pa je v kočevskem klubu, odkar je pokroviteljstvo nad njim prevzela Oprema, na srečo vse več. M. GLAVONJIČ NOVOLETNI TENIS V TREBNJEM! TREBNJE Navzlic zimi bosta prihodnje dni v športnem centru Vita v Trebnjem dva teniška turnirja. Danes, 27. decembra, in v soboto, 28. decembra, bo turnir za posameznike, najboljše pa čakajo bogate praktične nagrade, medtem ko bo v nedeljo, 29. decembra, in v ponedeljek, 30. decembra, družabno srečanje ljubiteljev tenisa s tekmovanjem dvojic, slednje pa bodo vse do finala odločene z žrebom. Začetek tekmovanj bo vse dni ob 10. uri, v nedeljo in ponedeljek pa bodo za otroke organizirane od 16. ure dalje športne in zabavne igrice, katerim bo sledil še prihod dedka Mraza. Pokroviteljica teh novoletnih prireditev je Zavarovalnica Tilia Novo mesto. Vse dodatne informacije je moč dobiti na telefon 44- 232. ZMAGA V PRVEM NASTOPU SLOVENSKA BISTRICA — Novomeški boksarji so pred dnevi uspešno nastopili na reviji v Slovenski Bistrici. Še posebej to velja za mladinca Sašo Labana, ki je v svojem prvem nastopu zmagal, medtem ko je bil Djeladini v dvoboju bantam kategorije oškodovan. To po svoje potrjuje tudi to, daje Djeladini na koncu prejel pokal za fair play. V članski konkurenci je bil na pragu zmage tudi Peter Judež, ki boksa v srednji kategoriji, vendar je izgubil po preglasovanju sodnikov. Dodajmo šc, da je Gorazd Canič, ki vodi novomeške boksarje, za napredek svojih varovancev dobil pohvale tudi od priznanega boksarskega strokovnjaka Janeza Galeta. Športna dvorana pod Marofom je bila med sobotno tekmo moške odbojkarske superlige prazna, kot že dolgo ne. Le nekaj več kot sto ljubiteljev odbojke si je ogledalo dvoboj Pionirja in ravenskega Fužinarja, slabi rezultati novomeške vrste so očitno opravili svoje. Bledega vtisa tudi sobotna gladka zmaga ni mogla popraviti, še zlasti je bilo na mestu vprašanje, kako so mogli pionirjevci proti nasprotniku, ki v Novem mestu ni pokazal domala ničesar, v prvem delu prvenstva tako prepričljivo izgubiti. Dobro bi bilo. ako pionirjevci letošnje jeseni ne bi tako hitro pozabili, prinesla jim je namreč vrsto grenkih izkušenj in spoznanj, brez upoštevanja teh novomeške odbojke ne bo moč vrniti na mesto, ki gaje imela še spomladi. Pokazalo seje, da je ekipa brez tujcev -v prvi vrsti brez Mariča, Gavriloviča in Povšiča - le bleda senca ekipe, ki je minulo sezono navduševala z igro m rezultati. 7.a nameček seje podveh ali treh kolih prvenstva republiške super-lige od igranja poslovil še Petkovič, ekipa je ostala tudi brez pravega trenerja, in če k temu prištejemo še nemotiviranost, vrsto neizpolnjenih obveznosti kluba do igralcev, potem boljšega izkupička enostavno ni bilo moč pričakovati. Sreča v nesreči, da bo prvoligaško druščino letos zapustil TRI ZMAGE KD RUDI KEPA SEVNICA Z dvoboji petega kola se je končal prvi del prvenstva v zasavsko posavski tekmovalni kegljaški skupnosti. Tekmovalci K D Rudi Kepa so v tem kolu zmagali v Liliji s 5003:4945, za zmago pa so zaslužni: Soldat (871 podrtih kegljev), Pinoza (835). Glavan (833). Pešec (829), Koperšnik (823) in Malič (812). Sevniški kegljači so ta del prvenstva zaključili s tremi zmagami in dvema porazoma. J. BL AS SKUPNA ZMAGA KRANJCU SEVNICA — Zadnji letošnji mesečni hitropotezni turnir ŠK Milan Majcen iz Sevnice je dobil Marjan Božič, kije zbral kar 18,5 točke, sledijo pa: Kranjec 17,5, Lazič 16, Smerdel 13,5 itd. V skupnem seštevku vseh letošnjih turnirjev je zmaga pripadla Toniju Kranjcu, ki je v devetih turnirjih zbral 78 točk,medtem ko so se za njim zvrstili: Lazič s 75 točkami (12 turnirjev), Derstvenšek 61 (12). Mesojedec 56 (7). Kolman 50 (11), Šoper 36 (8), Kuzmič 31(5), Smerdel 29 (4), Šibilja 25 (4), Radej 24 (9) itd. Skupaj je nastopilo 23 igralcev. Prvi turnir novega leta pa bo v nedeljo, 19. januarja, s pričetkom ob 9.uri v prostorih ŠK Milan Majcen J. BLAS le en član, sobotna zmaga nad Fužinarjem je pionirjevce vsaj začasno oddaljila od tega mesta, do februarskega nadaljevanja prvenstva pa je dovolj časa, da se moštvo uigra in pripravi na odločilne nastope. Podobno ko( Novomeščani so jesenski del prvenstva s tremi zmagami zaključile tudi odbojkarice Lika Tilie. Kočevkam je kazalo slabo, v pravo formo so prišle šele v zadnjih kolih, ko so si tudi priigrale rešilne točke. Da gre za kvalitetno ekipo, ki ji ni mesta na dnu lestvice, kaže tudi sobotna ZMAGI AJDIČA IN GORENČEVE ŠMARJF.TA Pred dnevi je bilo v prostorih OŠ Šmarjeta letošnje občinsko šahovsko prvenstvo za mlajše pionirke in pionirje. Med fanti je slavil Damjan Ajdič, drugi je bil Perpar (oba Mirna Peč) in tretji Rifelj (Otočec), medtem ko je pri dekletih slavila Darja Gorenc (Šmihel), druga je bila Rajšljeva, tretja Sajetova in četrta Siškova (vse Mirna Peč). Nastopilo je 30 učencev in učenk i/ petih osnovnih šol. TOMLJE IN JERŠIN MED ZMAGOVALCI LJUBLJANA — Letošnja tekmovalna sezona slovenskega prvenstva v avto-moto športu je tudi dolenjskim tekmovalcem navrgla precej uspeha. Tako sta v specdwayu Krčana Spitaler in Lekše osvojila končno drugo oz. tretje mesto, v.skupni uvrstitvi avtomobilistov v rallyju pa najdemo posadko IMV—Renault Kuez-miča in Ramovža na drugem mestu. Med motokrosisti je v podmladku v kategoriji do 60 ccm Matej Žvan (Motoklub Mel) zasedel 5.mesto, enako kot v kategoriji do 50 ccm Brežičan Aleš Bertošek; v kategoriji članov do 250 kubikov je bil Brežičan Slopšek peti. enako kol v razredu do 125 ccm član kluba Mel Jure Murn. Med motociklisti je v razredu serijskih motorjev do 250 ccm Janez. Jeršil (Mel) osvojil prvo mesto, medtem ko je bil v kategoriji do 250 ccm Lovro Mervar tretji, enako kot Robert Hmeljak (oba Novo mesto) v kategoriji do 125 ccm. Še pogled med avtomobiliste, kjer je gorsko prvenstvo v razredu nad 1600 kubikov prepričljivo osvojil Topličan Matjaž Tomlje. tekma proti Bledu, ekipi, ki se bori celo za vrh lestvice, vendar so morale Blejčanke tokrat presenetljivo priznali premoč Kočevk. Superligaši in superligašice odhajajo sedaj na zimski dopust, ki pa bo moral biti v Novem mestu in Kočevju predvsem deloven. Prvenstvo se bo znova nadaljevalo 8. februarja. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Sloves o vrhunski pionirski rokometni šoli v Ribnici ni zbledel. Mladi rokometaši Inlesa Rika ga potrjujejo na številnih turnirjih, po velikem uspehu v Škofji Loki so uspeh ponovili še na mednarodnem rokometnem festivalu v Ljubljani. Vrstnikom celjske Pivovarne Laško in ljubljanske Kolinske Slovana, iz dveh najboljših slovenskih rokometnih kolektivov torej, so znova vzeli mero. Nič čudnega, če strokovnjaki trdijo, kako gre za izjemno nadarjeno mlado generacijo, ki je znova vodi Nikola Radič. • Rekord kočevskega kegljišča je 941 podrtih kegljev, vse pa kaže, daje ta rezultat Romana Kržeta resno ogrožen. Ogroža ga kar sam rekorder, kije na tekmi zadnjega kola prve republiške lige podrl 936 kegljev, obljublja pa, da bo svoj rekord popravil že na prvem naslednjem velikem tekmovanju. To bo bržkone prvenstvo »Top 12«, na katerem bo 14. in 15. januarja 1992 nastopilo po dvanajst najboljših kegljačev In kegljačic iz vse Slovenije. • 33 ekip je nastopilo na letošnjem malonogometnem turnirju v Ribnici, finalni obračun pa je prinesel srečanje med Video cnetrom Riba iz Ribnice in ljubljansko Barakudo. Zmaga je po streljanju sedemmetrovk s 7:4 pripadla Ribničanom, za katere so igrali nogometaši ljubljanske Olimpije Varvodič, Topič, Podgajski, Vra-bac, Protega itd. Od dolenjskih ekip sta najdlje prišli novomeški Novolinc in Studio D, Novoline je bil četrti, medtem ko so radijci nesrečno izgubili v četrtfinalu po streljanju sedemmetrovk s kasnejšim zmagovalcem turnirja. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Zob časa grize V ribniški občini bo treba reie-vati Se mnoge kulturne objekte RIBNICA — V ribniški dolini so Številni objekti kulturne dediščine in so kot taki pod spomeniškim varstvom. Zob časa je naredil svoje, tako daje bila nujno potrebna njihova obnova. Žc pred leti seje pričela obnova ortneškega gradu, ki je nekoč slovel kot objekt visoke kategorije. Občina ni imela denarja za kompletno adaptacijo, tako daje bila prekrita samo streha. Pred tremi leti so v KS Velike Poljane pričeli obnavljati cerkev sv. Tomaža, v kateri so bile odkrile izredno stare freske iz 16 stol., ki so prepuščene propadanju. Čeprav so vložena določena sredstva za obnovo same cerkve, je nujno potrebno nadaljevati restavriranje fresk. Tudi cerkev sv. Urha v vasi MarSiči pripada obdobju 16. stol., ko so bile narejene freske. Cerkev je bila v lanskem letu obnovljena, z dodatnimi deli je potrebno Se restavrirati freske visoke kulturne dediščine. Baročna cerkev pri Novi Štifti je zadnja leta srediSče tovrstnih glasbenih in kulturnih prireditev. Zgrajena je bila v 17. stol. Pred kratkim je bila obnovljena, medtem ko je frančiškanski samostan ob cerkvi v začetin fazi obnove. V vasi Pugled, KS Sv. Gregorje zaščitena stavba nekdanja pristava or-tneSke graščine, krita s slamo in poslikano fasado. Sedanjim stanovalcem je potrebno priskočiti na pomoč, da se stavba obnovi in da jim bo omogočeno normalno bivanje. Obnovo stavbe in notranjosti je potrebno izvajati po navodilih in nadzorstvom spomeniškega varstva. M. GLAVONJIČ ČE JE DELEGAT PREVEČ ZGOVOREN METLIKA — Enega od delegatov metliške občinske skupščine je zanimalo, kdo je odgovoren za škodo, ki je zaradi zamrznitve nastala na centralni kurjavi v stari metliški šoli, kdo je dolžan škodo popraviti in na čigave stroške. Drugi delegat je na dolgo in široko pojasnjeval, kako so opazili, da v enem prostoru ni vse v redu in kako so ubogi puščajoči radiator rešili nadaljnje kalvarije. Ob čudnih pogledih nekaterih, ki so stvari bolje poznali, je delegat doumel, da je očitno povedal preveč, Na koncu seje namreč izkazalo, da so delegati zvedeli kar za dva zamrznjena radiatorja, poleg tistega v stari šoli še za onega v (družbeni) hiši na Pungartu. V prihodnje se bodo morali odgovorni očitno bolje posvetovati, če hočejo, da ne bodo delegati zvedeli preveč. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V prejšnji številki smo naredili napako, ki jo danes popravljamo. Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: Skupščina občine Črnomelj 1.130 SLT namesto venca na grob pokojnega očeta Jožeta Urha iz Metlike, osnovna organizacija sindikata Skupščine občine Črnomelj 2.000 SLT namesto venca na grob pokojnega očeta Jožeta Urha iz. Metlike. Prizadetim se opravičujemo. Samos/oma SLOVENIJA 1991 Za varstvo živali Od prto pismo sloven-kemu parlamentu LJUBLJANA Cllcdcnato.da imajo že vse napredne države sveta zakon proti mučenju živali, je treba poudariti, da ga naša nova država Slovenija še nima. Zato ponovno predlagam in prosim Ustavno ko-miM|o. da dopolni delovni osnutek Ustave z dne 28, oktobra 1991 z naslednjim besedilom: ■■Zagotavlja sc varstvo živali pred mučenjem. To področje ureja poseben zakon proti mučenju Živali « Svoj predlog utemeljujem z naslednjim: 1. Za sprejem zakona proti mučenju živali sc borimo že desetletja. To zahtevo je podprlo najmanj pet tisoč podpisnikov zbirnih listin in številnih individualnih pisem leta 1989. 2. Republika Srbija je že 6. januarja leta 1989 v svoji najnovejši ustavi sprejela takšno določilo. Vendar vem iz lastnih izkušenj, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi republikumi najbolj razvito gibanje proti mučenju živali, a z zakoni zaostajamo. 3. Svetovna zveza za varstvo Živali v Londonu je že 26. marca naslovita apel dr. Bučarju, predsedniku Ustavne komisije, naj sc v novi slovenski ustavi sprejme amandmu, ki bo zagotavljal varstvo Živali pred mučenjem. 4. Nekdanja, tedaj še socialistična republika Slovenija je v svoji Ustavi (amandma LXVII) sprejela besedilo: »Varstvo živali pred mučenjem.« Sramotno bi bilo. da bi to nova ustava spregledala. Svetovna zveza za varstvo živali pu sc po svojih močeh prizadeva tudi za reševanje živali na kriznih območjih Hrvaške. LEA EVA M0LI.fr Ljubljana »General« Zakrajšek, ugovarjam Gospod Zakrajšek, dovolite demokraciji vstop v šolski sistem! Ne ustvarjajte disciplinirane, poslušne vojske in ne podcenjujte drugih!_ ■■Ni čudno, da sem izgubil vojno, če so vojaki slabi,« sem razumela šolskega ajšku v TV Dnevniku v torek, 17. 12. 1991, zvečer. ■■generala« Sreča Zakrajšku Menda njegovi vojaki (učitelji) ves čas stremimo po tem, da hi čim manj delali, sc gremo bojkot delu, kije samo po sebi umevno, pri vsej stvari pa smo menda najbolj goreči iskalci učenčevega neznanja. Ja, je pa res zadnji Čas, da gospod direktor poišče neznanje tudi pri učiteljih. Da znanja ni pri učencih, to Že tako in tako ve. ker ne preverja znanj učencev, umpuk šole. Pa nič hudega, saj ima tako in luko polno podporo pri starših. Pri vsej zadevi me najbolj moti, daje direktor prepričan, daje vse. kur počne, prav in utemeljeno, in kdo si drzne podvomiti o lem? Učitelj? Kje pa, saj ne ve, kuj je pravu šota! Starši? Ti so tako in tako posamezniki, ki sc bojijo za svoje varovančke. Psihologi in pedagogi? I.c kaj še ti počno v špolah! Šolski sindikat? •■Konzcrvativci!« jih je ozmerjal direktor. PRIHAJAJO »BELOKRANJCI« V Beli krajini že šest let deluje ansambel z imenom Belokranjci, ki igra pretežno narodnozabavno glasbo. Zadnji dve leti sc zusedbn ansambla, v katerem so Črnomaljci, Semičani in Scmi-čanka, ni spreminjata in tako »Belokranjce« sestavljalo: pevka Bernarda Kom, basist Pavle Golobič, kitarist Ivan Željko, harmonikar Janko Brunskolc, klarinetist Bojan Pezdirc in trobentač Tone Kralj, ki je tudi vodja zasedbe. Nedavno so v novomeškem studiu Sraku posneli svoji prvi dve skladbi, in sicer valček »Sanjala sem« in polko »V zidanici.« Obe je zložil Dušan Šuštar, sicer član ansambla Razdobje, besedili pa je spesnita Fanika Požek, Za Silvestrovo bodo Belokranjci igrali v semiškem hotelu. Res sem samo učitelj pa še slavist povrhu, torej eden izmed »lenih«. Pa vendar! Dovolila si bom izreči par besed. Tudi učitelji smo z marsičem v naši šoli nezadovoljni. Ne morem pa se pridružiti oceni, da otroci nič ne znajo. Ravno posamezni uspehi, osebno zadovoljstvo ob njih tako pri otroku kot pri starših, s katerimi tesno sodelujem, niso tako majhni in redki, V zadnjem času mi je Ic-to osnovna motivacija za vztrajanje pri predagoškem delu, ob katerem se tako in tako lahko vsakdo obregne, ker je to javno delo in očem kritike stalno odprto. Trudim se, da spremljam učenčev individualni razvoj, ga usmerjum, mu pomagam pri napredovanju. Ravno zato sem se pridružila bojkotu pisnega preverjanja, ker mi povečana učna obveznost onemogoča kvalitetno opravljati delo. Redno se udeležujem raznih oblik permanentnega izobraževanja, kolikor morem, prebiram strokovno literaturo, tudi pedagoško in psihološko, ztao se, gospod direktor, z vašim načinom komuniciranja in z vašim gledanjem na psihično obremenitev tako učitelja kot učencev v primeru zaključnega izpita ne morem strinjati. Nič nimam proti namenu zaključnega izpita, ker sem prepričana, da bodo rezultati pokazali, da učenci znajo. Vprašanje pa je, ali zaupam sestavljavcem nestandardiziranih testov, da bodo le-ti ustrezni in bodo preverjali prave vsebine. Gospod Zakrajšek govori o tem. da bodo na podlagi rezultatov šole izpopolnile vrzeli do maja meseca, ne govori pa o tem, da bo potrebno morebiti korigirati teste same, za kar je edino razumno predhodno preverjanje v decembru in marcu. Menim, da gre zopet za eksperiment, ki ni najbolj pripravljen, in kar je najhuje, porinjen v redno iolsko delo brez predhodnega načrtovanja. zato deluje moteče. Če se vrnem k sebi in lastnemu letnemu planu, se Razširjeno predsedstvo občinskega združenja ZB NOV je 19, decembra pregledalo, kako je borčevska organizacija uresničita letošnji delovni načrt, Celoletni poudarek je veljal polstoletnemu jubileju ustanovitve OF in začetku vstaje proti fašistom leta 1941. Organizacija je prizadevno sodelovala tuko v ustavnih razpruvah kot v pripravljanju novih predpisov o socialno-zdravstvenem varstvu, pokojninskem zavarovanju in novi stanovanjski zakonodaji. Člani predsedstva in predsedniki krajevnih združeni 7.B so razpravljali zlasti o pravicah nekdanjih borcev v novem pokojninskem zakonu, ki naj bi bile s stanjem 31.12,1991 zagotovljene tako, kot so bile doslej. Obetani kasnejši zakon o teh vprašanjih bi utegnil glede te-gu še kaj spremeniti, morda tudi na slabše. Borcem naj bi ostale dosedanje pravice v zdravstvenem zavarovanju tudi v prehodnem obdobju. Sest bodočih skupin (glede na višino lastne soudeležbe za zdravljenje in zdravita) pa bo za marsikoga hudo breme, zato mnogi nestrpno pričakujejo podrobnejše razlage, kako bo s temi pravicami in obveznostmi v bodoče, Ostril razprava sc je na seji vnela o spornih in enostranskih, ponavljajočih sc iziavah v nastopih in Člankih Marjana Dvornika, župana novomeške občine. Marsikaj je v tem, kar pove ali napiše, milo rečeno, Čudno, vedno pu izrazito močno strankarsko pobarvano in vse prej kot naravnano k spravi. Člani predsedstva so zato sklenili, da sc bodo z. odprtim pismom obrnili na delegate občinske skupščine ter jih javno vprašali: • ali res sprejemajo resničnost in točnost takih županovih spornih izjav in s tem tudi vso soodgovornost za nezakonitosti in izigravanje nove demokratične ureditve • ali pa se z. njim v takih primerih ne strinjajo, kar pa bi morali po preverjanju resnice javno povedati in sc ograditi pred škodljivimi posledicami strankarstva. Primere, ki dražijo ljudi in vzbujajo nezaupanje v pošteno Jelo predsednika občinske skupščine, bo predsedstvo javno objavilo in jih kot odprta vprašanja namenilo vsem delegatom skupščine. Na seji so obsodili oživljajoči se kle-rofalizem v Sloveniji (registrirano je društvo Nova slovenska zaveza!) in na Hrvaškem. Ljudem ni ušla kritika Prehitro dvigovanje rok Položnica, ki so močno razburile Metličana METLIKA — Metličani so bili vse prej kot navdušeni nad božično-novoletno » voščilnico«. ki so jo pretekli leden prejeli od občinske uprave za družbene prihodke. Konec letošnjega marca so namreč delegati občinske skupščine sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v metliški občini, ob lem pa se, kol se je pokazalo na seji skupščine pretekli leden, sploh niso zavedali, kakšne bodo posledice, ko bo odlok udaril po občanih. Odločbe s položnicami. izdane na podlagi tega odloka in še nekaterih zakonov, ki so pretekli leden preplavile Metliko, pa so pri nekaterih povzročile nemalo vroče krvi. Res je. bili so tudi takšni, ki so prej kot v treh dneh, kolikor je znašal rok za plačilo, brez besed poravnali svoje obveznosti A bili so tudi takšni, ki so grozili s tožbami in pritožbami. Med lema d verna skrajnostma pa so bili listi, kotJe bilo razbrali tudi na skupščini, ki bi želeli. da bi odlok nekoliko spremenili In ublažili, da hi bili zneski, ki jih bodo morali plačati občani manjši. Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč bi v občini morali plačevali že pretekla leta, a ni nihče poskrbel, da hi bilo res tako. Ko pa Je bilo konec s samoprispevkom, Je bilo pač potrebno najti vir, Iz katerega bi črpali denar za komunalna dela v občini In takrat so se spomnili na sedaj toliko sporna nadomestila, ki so jih delegati, očitno brez posebnega premisleka, sprejeli Sedaj, ko so Metličani v»segedlnarskem« povprečju dobili račun za I..Š00 SLT, medlem ko bodo nekateri morali plačati še znatno več. delegati spoznuvujo, kako nepremišljeni In nepredvidljivi so bili spomladi Toda sedaj poti nazaj očitno ni Dosegli so luhku le, da bo račune moč poravnali namesto v treh dneh ■ kar Je tudi sicer skregano z vsako logiko komercialnih pogodb ■ do konca januarja prihodnjega le/a. Vprašanje pa Je, Če bodo Metličani delegatom za to »uslugo- zares hvaležni, kajti čeprav odlok velja za vso občino, bodo tokrat nadomestila plačali le meščani vaščani pa ne. Izgovor, da še piso opravili vseh meritev, Je za tiste, ki bodo morali poseči v žep, slaba tolažba. M. BEZEK-JAKŠE ODGOVOR NA OBTOŽBE ŽUPNIKA Prijatelji dr, Jožeta Prijatelja odgovarjamo na oznanilo oz. obtožbo župnika iz Mokronoga, kije dejal, da smo ponižali župnika Jožeta Prijatelja. Mi se ne strinjamo s to trditvijo, kajti naš namen je bil, da mu povemo, da sc ne strinjamo z našimi klepetuljami. Bili smo mnenja, da duhovnika s takšno izobrazbo in razgledanosti ne moremo in ne smemo ocenjevati kar tako. Pa tudi vnaprej sc ne mislimo vmešavati v no-trnnjc zadeve cerkve. Prijatelji dr. Jožeta Prijatelja SPOROČILO Jože in Vera Volf z I ešnicc 24 sta odstopita od nadaljnje tožbe proti Andreju Durtlju oziroma Dolenjskemu listu, s čimerje končana zadeva v zvezi s člun-kom To je ena sama žalost, objavljenim v Dolenjskem listu 28. novembru 1985. Članek je bil napisan na podlagi nepreverjenih govoric, ki so bile na sodišču ovrženc. Tožena stranka sc Jožetu in Veri Volf opravičuje zu težave, ki soju doletele po objavi tega članka. Drugačne počitnice Kampiranje v ZDA Organizacija Čamp America je ameriški program mednarodne izmenjave mladih celega sveta. Mladim omogoča, da preživijo deset tednov v enem izmed številnih taborov v ZDA. Sedež Čamp America se nahaja v ameriški državi Connecticut. Kampi so raztreseni po celotnem ozemlju Združenih držav. Obstajajo razni verski, skavtski, športni kampi za mentalno in telesno prizadete. Kampiranja sc lahko udeležijo vsi, ki so stari od 20 do 30 let in znajo angleško. Izbirajo lahko med dvema programoma. Prvi predstavlja delo z otroki. V ta program spadajo specializirana znanja, kot so plavalni učitelj, reševalec, športni vaditelj, medicinske sestre itd. Za ta program mora kandidat priložiti tudi dokumente in priporočila o izkušnjah ali predhodnem delu. Drugi program zajema preskrbne in servisne dejavnosti v taboru. Program Čamp America nudi brezplačno bivanje in hrano za dobo desetih tednov, brezplačen letalski prevoz iz Londona v ZDA in nazaj, brezplačen prevoz od letališča do tabora in nazaj, pomoč pri pridobitvi vstopnega vizuma za ZDA, organizirano potovanje po Ameriki po končanem taboru, socialno zavarovanje ter zdravniško pomoč in oskrbo ter žepnino v višini 350 USD. Kandidati morajo biti prosti od začetka junija do 20. avgust«. Zadnji datum odhoda v Ameriko je 30. junij. Predstavnik Čamp America v Sloveniji je Slovensko počitniško društvo F.razcm s sedežem na Kersnikovi 4 v Ljubljani, kjer lahko dobite podrobnejše informacije. sprašujem, kako naj bi planirata pripravo in izvedbo samega eksperimenta, če sem zanj zvedela tik pred zdajci, kako bo izzvenel, pa bom kot učenci sami izvedela šele ob samem dejanju. »Gospod direktor, nimate pravice zadrževati informacije, ki jih moram JAZ, ne VI, posredovati otroku in njegovim staršem.« Nemočna sem bila ob vprašanjih, kaj bodo preverjali. Kaj so temeljna znanja? K je so katalogi znanj? Na zadnjem permanentnem izobraževanju slavistov v Mariboru nas je sestavljavec osnutka katalogov znanj iz književnosti, gospod Gregor Kocijan, s pismom obvestil, da so oblasti mimo njegovega dovoljenja prekvalificirale njegov osnutek, ki gaje želel v razpravi tudi med učitelji verificirati, prekvalificirati v predlog. Sprašujem se: zakaj? Je kdo hotel pred zaključnimi izpiti mahati s katalogi znanj, ki smo jih učitelji terjali od Zavoda za šolstvo in od vas, gospod direktor, tudi v stavkovnih nemirih? Žal tudi zaključni izpiti potrjujejo, da kot strokovna inštitucija Zavoda ni zastavil koncepta razvoja šolskega sistema, da še veJno posega z ad hoc akcijami in s tem bolj moti delo v šolah, kot prispeva h kvaliteti deta. Naj zaključim. »Gospod Zakrajšek, dovolite demokraciji tudi vstop v šolski sistem. Ne ustvarjajte disciplinirane, poslušne vojske, ne podcenjujte drugih, zastavite raje tako željeni koncept razvoja našega šolstva in zahtevajte tudi materialno pokritje le-tega.« NEVENKA KULOVEC Še nestrankarska organizacija Predsedstvo ZB NOV Novo mesto pripravlja odprto pismo skupščini, v katerem bodo delegate prosili za mnenje o nastopih predsednika Marjana Dvornika leri nam resen uvodnik iz New Yorka očita prav to. Seveda s takimi mednarodnimi klofutami ne bomo dvignjene glave stopili v Evropo. Beseda je tekla tudi o proračunu občinskega združenja in pripravah na letne konference krajevnih združenj ZB, ki naj bi jih sklenili do konca februarja 1992. Se naprej ostaja Zveza borcev enotna, samostojna in nestrankarska družbena organizacija, ki ne bo umanjkata v boju za nadaljnji razvoj naše mlade samostojne republike. Ta osnovna izhodišča prepletajo tudi sprejeti načrt dela za prihodnje leto. TONE GOŠNIK Ana lahko diha Zahvala zdravnikom v Kolnu — Zopet srečni V lanskem septembru je mala Ana prvič prišla v Kolnu na pregled. Doktor Holzki je ugotovil, da bo morala na operacijo in da bo zdravljenje trajalo dalj časa. Dve leti je Ana živela z. odprtino na vratu, v kateri je imela cevko, da se ne bi zadušila. Mamica je morala biti vedno ob njej, saj je morala cevko večkrat na dan očistiti s posebnim aparatom. Januarja je bila Ana operirana, bila je to težka operacija. V Kliničnem centru v Kolnu je na ležala tri tedne. Ker ji v Ljubljani niso mogli pomagati, sta se zanjo še posebej zavzela doktor Holzki in doktor Brusis. Celotno zdravljenje je zahtevalo vsak mesec potovanje iz Črnomlja v Koln. Veliko potrpljenja in strahuje za nami, pa vendar ni bilo zaman. 23. septembra je Ana končno normalno zadihala, za kar se moramo še posebej zahvaliti doktorju Holzke-mu in doktorju Brusisu, kot tudi celotnemu osebju Kliničnega centra Koln — Nippes. STANKA ČEPURAN Zapostavljeni kočevski invalidi Protestno pismo V kočevju obstaja Društvo invalidov že od leta 1963. Danes je v društvo vključenih že 771 članov, kljub razgibalni denajvnosti (še posebej športna sekciji kegljanje in šah) se počutijo odrinjene na sam rob občinskega dogajanja. Delegacije in druge pomoči od različnih družbenih ustanov so min-malne ali pa jih sploh ni. Da društvo organizacijsko sploh še deluje, se morajo člani zahvaliti svojemu predsedniku W. Miletu Opečiču, ki opravlja vrsto del večinoma brezplačno. Na občnem zboru društva, kije bil v nedeljo, 22. decembra, so sklenili, da bodo s svojim brezahodnim stanjem seznanili ustrezne organe na občini, socialno službo pa tudi najvišji republiški organ Društva invalidov. Člani društva enoglasno zahtevajo, naj bo prispevek družbe tolikšen, da jim bo omogočil preživetje brez socialne ogroženosti. Želijo tudi, da bi bili oproščeni participacije za zdravstvene usluge in plačila za-dravil. Bolj kot doslej je potrebno v bodoče posvetiti posebno skrb težjim negibljivim invalidom. Sicer v Kočevju število invalidov narašča. Zadnje čase uvrščajo v kategorijo invalidov tudi povsem zdrave begunce, ki bi sicer lahko delali, pa jim družba nudi celo več kot težjim invalidom. Kočevski invalidi tudi menijo, da na sejah občinske skupščine delegati vse preveč politizirajo in se neposredno prerekajo, namesto da bi reševali konkretne življenjske težave, ki jih v občini Kočevje kar mrgoli. Videti je, da humani medčloveški odnosi vse bolj bledijo. Prav to odtujenost in zapostavljenost pa še posebno možno občutijo invalidi, ki od družbe pričakujejo vsaj nekaj več človeške topline in pozornosti, če že niso deležni večje materialne pomoči. IVE STANIČ Iz Kolpske doline SLOVENSKEGA TELEVIZIJSKEGA PROGRAMA ne morejo spremljati v večih vaseh v kanjonu Kolpe v (CS Osilnica. RTV Ljubljana pa vsem lastnikom televizorjev pridno pošilja račune, ki jih ti seveda ne plačujejo. Zato jim RTV grozi z opomini in tožbami. Zdaj bodo to skušali urediti s pomočjo KS in občinske skuščine. BOMBARDIRALI SOSEDE - V soboto, 21. decembra, so letala bivše JLA bombardirala območje Delnic. Vse kaže, da je bil njihov cilj območje nekdanjih vojaških kesam, za katere so zmotno menili, da so zdaj kasarne hrvaške vojske (ZNG). Na srečo so bombe padale v gozd in ni bilo mrtvih in ranjenih. To je bilo za krajane veliko presenečenje, saj je JLA javno objavita, da na območju občin Reka, Delnice, Čabar in še nekaterih ne bo nobenih vojaških operacij. PREDSTAVITEV KNJIGE Peter Klepec in njegova dežela poteka le dni po območju KS Osilnica in na Hrvaškem, v Kočevju pa bo predvidoma po novem letu. ZANIMANJE ZA KOČEVSKO REKO — Na nedavnih zborih krajanov so ljudje vprašali tudi o dogajanjih v sosednji KS Kočevska Reka pa tudi o Gotenici. Se vedno ne verjamejo povsem, daje to območje zares odprto, saj še nedavno ni bilo priporočljivo celo izgovarjanje imen teh krajev. SEZIGATI ODPADKE — Na območju štirih vaških skupnosti v KS Osilnica bodo določili odlagališča in se-žigališča odpadkov. To pa bo le začasna rešitev, saj bo za območje občine Kočevje (ali celo več občin) urejeno osrednje odlagališče odpadkov in tja jih bodo nato vozili tudi z območja Osilnice. J P. Obvestilo izgnancem Društvo izgnancev Slovenije, ustanovljeno 9. junija 1991 na gradu Brestanica, vabi vse izgnance, ki so bili med 2. svetovno vojno izgnani v nemška taborišča, v Srbijo, Bosno, na Hrvaško ali so bili kot otroci ukradeni slovenskim staršem, vse, ki so pobegnili pred izgonom, kot tudi ožje svojce vseh navedenih, da postanejo člani društva. Da bi omogočili vpis je dogovorjeno z občinami na območju, ki je bilo leta 1941 pod nemško okupacijo (Spodnja Štajerska, Štajerska in Gorenjska), da lahko izgnanci izpolnijo pristopno izjavo v času od 15. januarja do 15. februarja 1992 na naslednjih mestih: — na sedežu krajevnega urada, kjer pa tega ni, pa na sedežu krajevne skupnosti, — kjer na sedežu občine ni krajevnega urada, bo pristopna izjava v sprejemni pisarni občinske uprave. Izgnanci, ki živijo na območju mesta Ljubljane, lahko izpolnijo pristopno izjavo na sedežu republiškega odbora ZB NOV. Pristopne izjave bodo na razpolago tudi v župnijskih uradih zgoraj navedenega območja. Vse izgnance, ki pristopne izjave doslej Še niso izpolnili, vabimo, da se temu vabilu odzovejo in postanejo člani društva. Organizirani kot društvo si bomo lažje prizadevali za dosego moralnega zadoščanja in materialne odškodnine in izgnanstvo iztrgali pozabi. Društvo izgnancev Slovenije LJUBLJANA PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Še: Sumljivi novci dedka Mraza Zakaj so inšpektorji odkrili nezakonitost šele po štirih letih? Tisti, ki bo sedaj organ i z i ralsejme:najpričneizničinvsejpriredityeponudibTezp[ačno___ Tisti, ki v sebi gojijo le kanček ljubezni do otrok, ki so menda naše največje bogastvo, skupaj z aktivisti Zveze prijateljev mladine težko razumejo, da Uprava inšpekcijskih služb z obtožbami v prejšnji številki Dolenjskega lista (DL, 16. stran: Sumljivi novci dedka Mraza) na račun organizatorja prednovoletnih prireditev ni počakala vsaj do konca decembra. Dedka Mraza in njegov »sumljivi način zbiranja novcev« so napadli v zanj najbolj neprimernem trenutku, ko sc je z darili odpravljal med množico otrok v krajevne skupnosti novomeške občine. Se več, nezakonitost organiziranja sejmov je bila odkrita v času, ko pri Zvezi še vedno mrzlično zbiramo tolarčke in prosjačimo pri podjetjih za razne zastonjske usluge pri pripravi Veselega decembra. V štirih letih smo pripravili šestnajst sejmov na Glavnem trgu. Za inšpektorje je bilo vse zakonito in prav, zato je težko razmumeti, zakaj so se odločili narediti konec v času, ko so slojničarji plačali več kot polovico daril in programa Veselega decembra. Obisk inšpektorjev (takih in drugačnih) pri naši blagajničarki bi delo naše organizacije pokazal v pravi luči. Ne rečem, da ne bi bilo kaj tudi narobe, saj vsak, kdor dela, tudi greši, vendar lahko bi ugotovili, da je ves denar od stojničarjev prispel do žiro računa društva prek položnic SDK in niti en sam tolarček ni »zavil desno«. Tako je bilo tudi z drugimi prispevki delovnih organizacij in nekaterih trgovin na trgu. Se več, Zveza prijateljev mladine je z dvema neprofesional-ccma pripravila cel kup prireditev za mlade, ki jih je skupaj z Veselim decembrom videlo preko 80.000 otrok in njihovih staršev. Naj naštejem samo nekatere: organizirane zimske počitnice, brezplačen izlet na smučanja v Kranjsko goro, pustno povorko in rajanje v Športni dvorani, zaključek Vesele šole in občinske Oralne značke, doslej največjo prireditev Totalno odštekan dan, Teden otroka z okroglo mizo in prireditvami na Glavnem trgu, vodili smo telefonsko akcijo »Klic v sili« in drugo. Če bi delali samo pri pripravi Veselega decembra, bi bilo za dva zaposlena dovolj dela skozi vse leto (priprava 45 prireditev, zbiranje denarja za darila). Da bo slika še popolnejša, naj zapišem, da ne Janez Pavlin ne Matevž Franko nista za pripravo teh prireditev dobila ne dinarčka ne tolarčka posebnih nagrad, še več, zaračunala si nista niti enega samega prevoženega kilometra, niti ene dnevnice. Sram me je, da sem moral to zapisati, vendar vsi, ki mislile drugače, sc zavedajte, da pri naši Zvezi delamo še po starem, prostovoljno in za otroke. V decembru sem dedku Mrazu podaril tudi devet dni svojega letnega dopusta. Med našimi delavci ne boste našli izobraženih ljudi, to so nekvalificirani delavci, poštarji in upokojenci, v zadnjem času si lahko pomagamo le še z. nezaposlenimi. Ti delajo v dežju in snegu za majhne nagrade in ob vsakem času. Na koncu bi zavrnil še nekatere trditve v prispevku. Vodstvu inšpekcijskih služb se v čusu raziskovanj o zakonitosti našega dela ni zdelo potrebno, da bi se oglasili pri nas in povprašali, kaj pomeni Društvo prijateljev mladine in Laj Zveza prijateljev mladine. Morda bi jih zanimali naši pravilniki, V predalu bi našli orumenelo listino, na kateri piše, da so Društva prijateljev mladine stara že več kot štirideset let, Zveza društev prijateljev mladine pa obstaja dvajset let. Inšpetorji so nas ali pa nas bodo ovadili sodnikom kot nezakonitega organizatorja na podlagi pravilnika Društva prijateljev mladine-Ccnter, ki smo ga ustanovili 1984. leta in sem bil njegov prvi predsednik. Zanima nas tudi, zakaj so se inšpektorji spravili prav na nas in ne vidijo tudi drugih organizatorjev sejmov. Prav ta čas jih pripravljajo društva v Šentjerneju, Črnomlju. Trebnjem, Mokronogu in še veliko drugih slovenskh mestih. Neresnica je tudi, da so morali slojni čarji pristojbine plačali mesec dni pred pričetkom sejma. Iz položnic je razvidno, da sojih vsi plačali med 25. novembrom in 5. decembrom. Resje, da trije slojničarji niso imeli naših pogodb, ker jih enostavno ni bilo mogoče izročiti, saj vsi prodajalci niso vedno za stojnicami. Če bi se inšpektorji oglasili pri nas. bi jih videli v naši mapi, kjer hranimo dokumente vsakega stojničarja. Že lani sem zapisal, daje naš denar v žicah in žarnicah, ki ta čas svetijo na trgu. Sedaj dodajam, daje naš denar tudi v stojnicah, ki smo jih gradili sami, občina pa nam je z. manjšim zneskom pri tem tudi pomagala. Zul nam je, da bo to nekje gnilo in propadalo, in zato, če tega ne bomo več počeli, imamo vso pravico, da to odprodamo mestu, kjer bodo imeli občinski možje in inšpetorji več posluha. Kdorkoli bo potem nadaljeval naše delo, naj prične iz nič in ima za cilj, da bo vse prireditve, ki jih bo pripravil, ponudil brezplačno, kot to počenjamo mi. JANF.Z PAVLIN za Zvezo prijateljev mladine Ana Zupančič Umrla je Zupančičeva mama. Kako velika sila je iz, nje izgorevala, vemo šele sedaj, ko je ni več med nami. Bila je mogočen hrast, ki je s široko krošnjo sprejemal v svojo zavetje mimoidočega, ki je iskal varno zavetje pred močnim nalivom. Vzgojila in postavila je na noge petnajst otrok. Le redki slovenski materije tolikokrat žarel obraz od sreče, ko je dojenček postajal otrok in iz otroka odrasla oseba. Rodila se je v Podhosti v Turkovi družini. Turkova Ana je postala žena možu, kateremu je Ženu preminula in mu zaposlila šest nebogljenih otrok. Sprejela jih je v zavetje in jim bila skrbna mati Družina seje povečevulu iz leta v leto. Vsem je v enaki meri delila ljubezen, ni znala razlikovati starejšega od mlajšega, vse je imela enako ruda. Sosedje, vaščani in širša okolica sojo poznali kot delavno in pošteno ženo, ki je vsakomur rada priskočila na pomoč, če je le mogla. Zato sojo tudi v tako velikem številu pospremili na zadnji poti od njene rojstne hiše na pokopališče sv. Martina v Loški vasi. Draga Miholčko-va mama, hvala ti za vse! Jože Primc Na pokopališču v Kranju so v soboto 21. decembra, spremili k večnemu počitku Jožeta Primca, sicer Dolenjca, Novomeščana. Rojenje bil pred skoraj 80 leti v Velikem Podljubnu, v Novem mestu pa seje izučil /a krojača in tam delal vse do preselitve v Kranj okoli leta 1960. Posebno delaven ni bil v nobeni stranki, suj se mu je v dveh zakonih (pi va žena mu je umrla leta 1942) rodilo skupno kar 10 otrok, od katerih je živih še 7. Najprej z njimi, nato pa Sc s 14 vnuki in petimi pruvnuki je bilo veliko dela. Kljub mrzlemu zimskemu dnevu sc je od njega poslednjič poslovilo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev. Veliko jih je prišlo z Dolenjskega, precej pa tudi iz drugih krajev po Sloveniji, kamor so se napotili s trebuhom za kruhom. Naj počiva v miru! • /m nastanek umetnin ure zahvala geniju, za njihova končanje pa marljivosti. (Jouhert) Lestvica narodnozabavne glasbe ^studio ^ Studia I) in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia I) in Dolenjskega lista dodelil nagrado TANJI RF.POVŽ iz Spodnjih Vodal. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takSna: ! (4) Ostal bom muzikant * A. NIPIČ <& NJEGOVI MUZIKANTI 2 (3) Pod semiško goro - ANS. SLAVKA PI UTA 3(1) Ljubezni v slovo - ANS IVANA PUGLJA 4 (2) I e sekaj, sekaj smrečico - ANS T VFRFiFRBLRJA 5 (9) Naj zdravice zadone ANS. F. FLFRF.TA 6 (5) Kje moj dragi hodi FIS 7 (6) Dolenjska puška - MODRA KRONIKA 8 (7) Zvezda, ki se utrne ANS. L. SLAKA 0(8) Zdravica za vse nas • NAGELJ 10(-) V senci sem posedal - ANS M. KLIN( Predloga za prihodnji teden: Sloveniji - ANS. TONIJA ISKRF Sanje novega leta - MARLLA & BORIS KOPITAR -»S •n Glasujem /a: q Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103. 68000 Novo mesto RAZVESELILI VRSTNIKE NA HRVAŠKEM ŽUŽEMBIRK Vojna na Hrvaškem Sc traja. Zato »mo uu »e»tunku predsednikov oddelčnih skupnosti predlagali, da bi začeli z zbiralno akcijo za pomoč otrokom beguncem. Vsak učence nuj bi prispeval po eno novo šolsko potreb&im i V akciji so sodelovali tudi otroci podružnic Ajdovce, Dvor in Šmihel Akcija je trajala en teden Zbrali smo 1034 kosov šolskih potrebščin: zvezkov, svinčnikov, barvic, nalivnih peres, šestil Itd. Vsaka oddelčna skupnost je spravila prispevke v svojo škatlo s seznamom. V četrtek, 12. decembra, smo jih odpeljali v Vivodino. Šolska kaliti je bila nabito pol na. Na priporočilo Rdečega križu iz Metlike smo jih izročili gospodu Andriji, ki vodi Karitas in skrbi za begunce ne le v Vivodini in okolici, ampak tudi na širšem področju S * N S * s * s > s > s * * s N S S vas vabi v novoodprto trgovino s stanovanjsko opremo in belo tehniko — program Candy v Blagovnotransportnem centru (BTC) v hali A v Bučni vasi. Za vas smo pripravili: • ugodne cene • 20-odst. praznični popust • obročno odplačevanje • brezplačno dostavo do 10 km Delovni čas: vsak delavnik od 9. — 12. ure in od 14. — 18. ure, ob sobotah od 9. — 13. ure r KMETOVALCI ¥ TRGOPREVOZ d.o.o. Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16 vam nudi izredno ugoden nakup traktorjev UNIVERSAL UTB TIP DTC 445 UNIVERSAL UTB TIP DT 445 UNIVERSAL UTB TIP V 445 UNIVERSAL UTB TIP U 445 UNIVERSAL UTB TIP DTC 550 UNIVERSAL UTB TIP DT 550 UNIVERSAL UTB TIP U 550 UNIVERSAL UTB TIP DT 651 po dogovorjeni ceni s 5-odst. komercialnim popustom plus 3-odst. prometnim davkom — do razprodane količine. Dobavni rok 30 dni! Izkoristite enkratno zimsko ponudbo! Kupce prosimo, da se oglasijo v podjetju TRGOPREVOZ, d.o.o., Lenart, Ptujska cesta 16, telefon 724-675, oziroma pri naslednjih zastopnikih podjetja TRGOPREVOZ: cena 494.000,00 SLT cena 470.000,00 SLT cena 353.000,00 SLT cena 380.000,00 SLT cena 538.000,00 SLT cena 520.000,00 SLT cena 439.000,00 SLT cena 739.000,00 SLT 1. GABRIJEL, d.o.o. Zg. Pirniče 124a MEDVODE tel. 061 576-447 2. KMEČKI STROJ Sv. Barbara 23 64220 ŠKOFJA LOKA tel. 064 631 -497 4. AGROMETAL, d.o.o. Črni vrh 4 POLHOV GRADEC tel. 061 645-117 5. RABOHA FRANC Pucova 17 63000 CELJE tel. 063 31-026 3. AGROAVTO Gorenjesavska c. 17 64000 KRANJ tel. 064 221-192 6. NENEGATI ANA Goriška ul. 39 CERKNO tel. 065 75-206 Trgovina je odprta dnevno od 8. — 16. ure, v soboto od 8. — 12. ure. TRGOPREVOZ d.o.o. Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16 vabi k sodelovanju sposobne in samostojne meha-nike-obrtnike za servisiranje traktorjev naslednjih tipov: - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 445 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 445 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP V 445 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 445 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DTC 550 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 550 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP U 550 - TRAKTOR UNIVERSAL UTB TIP DT 651 Rezervni deli so v celoti zagotovljeni za vse vrste servisiranja (rezervne dele zagotavlja proizvajalec), interesente vabimo, da se oglasijo na podjetju osebno ali pismeno oziroma po telefonu 062 724-675: Trgovina MURVA iz Rožnega dola želi vsem strankam in poslovnim partnerjem vesel božič in srečno, zdravo, predvsem pa mirno novo 1992.leto ter se priporoča za obisk ( ' N Upravni odbor STG »Rudar«, d.o.o. Senovo razpisuje delovno mesto direktorja za Stanovanjsko-turistično, gostinsko dejavnost »Rudar«, d.o.o., Senovo, za 4-letno mandatno obdobje in poln delovni čas. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. stopnja izobrazbe: V. ali VI. 2. smer izobrazbe: strojna, upravna, družboslovna 3. delovne izkušnje: pet let oz. dve leti na podobnem delovnem mestu. Rok prijave: 8 dni po objavi. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati posredujejo na naslov: Upravni odbor ŠTG »Rudar«, d.o.o. Titova 108, 68281 Senovo v S sklepom o izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v zakonitem roku. J V RADIATORJI JUGOTERM IN OSTALA OGREVALNA TEHNIKA PO ZELO UGODNIH CENAH KIKA ŽIRI, JEL. (064) 692-036 JELOVICA »Jelovica«, Lesna industrija, Škofja Loka Kidričeya 58 64220 Škofja Loka odpira v KRŠKEM svoje PREDSTAVNIŠTVO, zato išče v centru KRŠKEGA prostor v izmeri cca. 30 m2, v pritličju, po možnosti s telefonskim priključkom, primeren za predstavništvo. Ponudnikom nudimo tudi možnost zaposlitve. Pisne ponudbe pošljite v roku 15 dni na naslov: Jelovica, lesna industrija, Škofja Loka, Kidričeva 58, s pripisom za kadrovsko službo«. Dodatne informacije dobite na telefonski številki (064) 632-270, pri g. Vladu Čulumu. RADI BI NOV AVTO! Ponujamo vam izredno priložnost pri izbiri svetovno priznanih znamk avtomobilov! ZAMENJAVA STARO ZA NOVO Predvidoma samo še do konca leta 1991 zamenjamo vaš avto katerekoli znamke za novega! Posvetili se Vam bomo pri izbiri avtomobila glede na Vaše želje in možnosti ter Vam ponudili najugodnejše plačilne pogoje. POTROŠNIŠKI KREDIT ali LEASING/ZAKUP VOZIL POKLIČITE NAS ŠE DANES! ahl Trdinova 9; tel.: 061 302 530, 315 797, 302 767 cihl Titova 64; tel.: 061 326 685, 301 717 aN Vodovodna 93; tel.: 061 181 444, 183 060, faks: 061 347 272 ahl ai/tohi/a ljubljena KJER VEUATA DOGOVOR IN ZAUPANJE [^TjjjjS d.o.o., KRŠKO Če ste ambiciozni, komunikativni, z lastnim prevozom, vam nudimi prodajo konkurenčnega in dohodkovnega artikla. Informacije dobite na telefon 0608/32-949. r Vsem našim članom, še posebej tistim, ki so se z našo pomočjo poročili, želimo v novem letu veliko osebnih uspehov. Vaša FORTUNA p.p. 34S 6! 101 Ljubljana Tel (061) 225-453 J ^ ATfcLJk, 91 ADO HLASTAN CKŽ 53, KRŠKO, 068/33-848 • projektiranje — stanovanjski objekti, poslovni in industrijski objekti • strokovni nadzor • oprema • design • gradbeni inženiring SREČEN BOŽIČ IN USPEŠNO NO VO LETO TERME TOPOLŠICA, HOTEL VESNA Smučanje na Golteh, kopanje in Zima v objemu zasneženih bivanje v Termah Topolšica vršacov Karavank NUDIMO VAM 7 ali 10 DNEVNE SMUČARSKE PAKETE: - 7 ali 10 POLPENZIONOV V HOTELU VESNA V TOPOLŠICI - NEOMEJENA UPORABA BAZENA IN SAVNE - KARTA ZA SMUČANJE NA GOLTEH (20 km OD TOPOLŠICE) CENA: 1 DNEVNI (1 jr polpenzion + 6 dnevna ski karta) 237 DEM 10 DNEVNI (10 xpolpenzion + 9 dnevna ski karta) 326 DEM OTROCI DO 15. LETA IMAJO 35% POPUST! NUDIMO VAM 7 ALI 10 DNEVNE ZIMSKE POČITNICE PO IZJEMNO UGODNIH CENAH: januar 92, februar 92 7 dni 168 DEM 175 DEM 10 dni 230 DEM 240 DEM IZREDNA UGODNOST ZA UPOKOJENCE IN INVALIDE: januar 92, februar 92 7 dni 149 DEM 155 DEM 10 dni 195 DEM 205 DEM POPUSTI: — otroci do 5 let imajo brezplačno bivanje — otroci od 5 do 12 let imajo 4(H popusta (na tretjem ležišču, oz. če spijo s starši) INFORMACIJE: Terme Topolšica, Topolšica 77 - REZERVACIJE: 063/892-120/049/141, fax 892-212 GROBI UDARCI VSAKDANA BODO LE NEVŠEČEN PREBLISK \ V « \ ’ /^u zavarovalnica tilia d.d. novo mesto SIMBOL PRIJAZNE PRIHODNOSTI____________________ Odslej smo Vam na uslugo za vse vrste premoženjskih • ^ 9 -W m -mm _ . « « . _ . - _ in osebnih zavarovanj tudi v Ljubljani na Dvorakovi 5, telefon 061/123-131, fax 061/124-254 MAK KOPER zavarovalnica tilia d.d. novo mesto vabi k sodelovanju sodelavca: Cesta herojev 1 — zavarovalnega zastopnika za zastop Mokronog Od sodelavca pričakujemo, da bo imel — višjo ali srednjo šolo katerekoli smeri in 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj in — da je državljan Slovenije Vse kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, prosimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v roku 8 dni na naslov: Zavarovalnica, Tilia, d.d., Novo mesto, Cesta herojev 1, kadrovska služba. S kandidatom bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljeni 3-mesečni poskusni dobi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu. Ume® do.o. EXPORT- IMPORT Cenjene stranke obveščamo, da imamo na zalogi hladilne naprave po zelo ugodnih cenah: — vitrina 2 m......................109.500,00 SLT — vitrina 1,5 m.....................97.500,00 SLT — škrinja 225 1.....................17.300,00 SLT — škrinja 250 1.....................17.000,00 SLT — škrinja 260 1.....................17.500,00 SLT — komercialni hladilnik 750 I (polna vrata) ...................62.500,00 SLT komercialni hladilnik 750 I (steklena vrata).................71.000,00 SLT — komercialni hladilnik 1500 I (dvojna steklena vrata) ........ 115.500,00SLT Pokličete naš lahko po telefonu št. 068/52-073,52-555,53-173 ali se nam oglasite po telefaxu št. 068/52-073, 53-173. Se priporočamo! VAKO, pl.o.o., Kolodvorska 56, 68340 ČRNOMELJ * * * »«»««»« »»« ♦ * * * \ V" GIP GaoisMMJra NOVONIESTO '' vas obvešča, da bo od 7.1.1992 do 29.2. 1992 popolna zapora cestišča na Cesti komandanta Staneta na odseku od križišča pri zavarovalnici TILIA do odcepa Ulice talcev. Dostop v center mesta bo tako kot doslej možen iz smeri Ločne po Ulici talcev, iz vseh ostalih smeri pa preko starega kan-Vdijskega mostu. , OBRTNA ZADRUGA METLIKA 68330 METLIKA Poslovni center NUDIMO DINAMIČNO DELO v naših poslovnih enotah Ljubljani, Novem mestu, Krškem in na Čatežu Odločili smo se, da povabimo k sodelovanju: — diplomirane gradbene inženirje, — prometnike za delo v špediciji, — komercialiste za zunanjetrgovinsko poslovanje. Delo je terensko, stimulativni OD, ki je odvisen izključno od uspešnosti posameznika ter realizacije opravljenih del in zastavljenega plana. ČE SE ŽELITE DOKAZATI - SPREJMITE NAŠ IZZIV! Če imate ustrezno izobrazbo (VŠ, ViŠ) in izkušnje na področju kooperacije, marketinga, se nam oglasite pisno ali osebno v 8 dneh po objavi na naš naslov: Obrtna zadruga Metlika, 68330 Metlika, Poslovni center. 27. decembra 1991 DOLENJSKI UST V TFM THINII IIAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO l$CE - SLU2B0 DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI -¥ I cm icunu VMO 4.MNIIVIA PRODAM - KUPIM - POSEST - 2ENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Petek, 27. decembra — Janez Sobota, 28. decembra — Živko Nedelja, 29. decembra — Tomaž Ponedeljek, 30. decembra — Branimir Torek, 31. decembra — Silvester Sreda, 1. januarja — Novo leto Četrtek, 2. januarja — Makarij Petek, 3. januarja — Genovefa Sobota, 4. januarja — Angela Nedelja, 5. januarja — Simon/LF Ponedeljek, 6. januarja — Gašper Torek, 7. januarja — Valentin Sreda, 8. januarja — Severin LUNINE MENE 28. decembra ob 2.55 — zadnji krajec 6. januarja ob 0.10 — mlaj kmetijski stroji TRAKTOR ZF.TOR 7245 in telico, pripuščcno, ugodno prodam. rt (068)76-528. 7294 TRAKTORSKO PRIKOLICO (41) prodam, /s 28-643. 7299 FERGliSON 35, letnik 1963, prodam. Edo Zupančič, Gor. Polje 16, Straža. kupim SAMONAKLADALNO PRIKOLICO 15 20 m3 kupim. »• (061)375- 168. 7271 motorna vozila 126 P, letnik 1990, prodam, ® 42-190. 7290 OPEL KADETT 1,4 LS, 4/90, z dodatno opremo, bel, 19500 km, prodam 'n (068)73-482. 7293 R 5 CAMPIIS ugodno prodam. Možnost letnik 1992. Lahko tudi zamenjam za manjši avto. 'it (0608 )60-305. 7295 kino BREŽICE: 27. in 28.12. (ob 18. uri) ameriška risanka Oliver in druščina. 27. in 28. 12. (ob 20. uri) ameriška erotična drama Zandalee. 30. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriška fantastična komedija Čarovnice. ČRNOMELJ: 29.12. (ob 18. uri) risani film Pepelka. 29. 12. (ob 20. uri) ameriški triler Morske sirene. 2. 1. (ob 19. uri) ameriška fantastična komedija Čarovnice. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. in 28. 12. (ob 16. uri) francoski Asterix. 27. in 28. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški fantastični film Rocke-teer. 29. in 30. 12. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno! 30. 12. (ob 16. uri) film Mala morska deklica. LADO 1600, letnik 1979, solidno ohranjeno, prodam za 1700 DEM. >c 27-461, popoldne. 7296 VW GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam za 5500 DEM. ® 27-461, popoldne. 7297 ŠKODO FAVORIT 135 L prodam, »‘(0608)60-370. 7302 126 P, letnik 1982, registriran do 12/92, prodam. Kristan, Ratež 21, Brusnice. 7303 R5, star 2 do 3 leta,kupim, rt 26-729. HUNDAI, letnik 1990, z dodatno opremo, prodam ali zamenjam za cenejši avto. rt 76-081. 7304 LADO KARAVAN, letnik 1987, prodam, rt" 24-992. 7305 OPEL MANTO in Z 750 prodam. Nad mlini 57, Novo mesto. 7306 126 P, letnik 1987, in R 4, letnik 1985, prodam. « 26-727. 7307 126 P, letnik 1984, zelo ugodno prodam. * 23-658. 7308 126 P, letnik 1983/12, ugodno prodam. ® 65-434. 7314 R 5 DIESEL, letnik 1991,prodam.® (0608)33-549. 7319 obvestila ŽALUZIJE — ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 7288 POPRAVILA TUDI NA DOMU — avdio video naprav: čiščenje glave, priključki, servisiranje, vgrajevanje avtoradia in drugo. Podrobnejše informacije in naročila: ® (068)42-641, Horvat—Vasič. 7309 VALILNICA KUHELJ, Šmarje 9, 68310 Šentjernej tel. (068) 42-524 Obvešča stranke, da lahko naročijo: — enodnevne bele, rjave in grahaste piščance — enomesečne bele pišča-ne (1 kg) — 6- do 8-tedenske rjave in grahaste piščance Se priporočamo! Od avtobusa do traktorja poskrbi za popravilo avtoelektrike AVTOELEKTRO Tone Kaplar, Šmarjeta 58 a tel. (068) 73-716 in vam želi vesele božične in novoletne praznike ^Elektroinstalacije inN servis gospodinjskih aparatov Petrič Ivan, Marentičeva 8, Metlika tel. (068) 60-648 servisiram: — hladilnike in skrinje vseh vrst — pralne stroje in štedilnike (plinske in električne) — bojlerje TIKI — menjam izolacije na skrinjah Gorenje voščim vesele božične praznike in srečno novo , leto! J v__________________________/ posest HIŠO v bližini Sevnice, smer Planina, ugodno prodam. ® (064)328-724. 7140 STAREJŠO HIŠO v Črnomlju na parceli 1200 m2 prodam. Prešernova 9. 7265 VIKEND z vinogradom na Vinjem Vrhu pri Škocjanu prodam, rt: (061)454-903,(061)214-907. 7267 PRODAM 1,25 ha njive pri Metliki. »(061)371-023. 7268 NJIVO (12 arov) v Griču pri Podturnu prodam za 150.000 SLT. ® 27-094. 7269 HIŠO s telefonom, elektriko, vodo, urejeno kanalizacijo, z vrtom, na lepi lokaciji na Mirni, prodam, c (068)25-827. 7273 DVOSTANOVANJSKO HIŠO, primerno tudi za obrt, v Krškem ugodno prodam. >t (063)831-365, vsak delavnik od 7. do 15. ure. 7275 STANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu (Kandija), 105 m2 stanovanjskega prostora, 61 m2 poslovnega prostora, 94 m2 vrta, prodamo. :t (063)857-584 ali (063)831-502. 7276 NEDOKONČAN VIKEND (34 m2) z. vinogradom (9 a) in stavbišče (29 m2), s travnikom (7 a) v Karteljevski gori pri Novem mestu prodam. Rezelj, Hmeljčič 6,68216 Mirna Peč. 7279 ZELO UGODNO prodam domačijo (22 arov) v bližini železniške postaje Brežice. rt (061)343-963. 7281 VIKEND PARCELO, z. vso dokumentacijo, v izmeri 700 m2 (10 DEM/m2), pri Novem mestu, prodam. Informacije na 't (061)553-412. 7282 V PAVLOVI VASI 20 pri Pišecah prodam parcelo (35 a), nadomestnagrad-nja. Voda in elektrika v stavbišču. Ce ste interesent, se oglasite pri Damjanu Rožmanu, Artiče 38 a, Artiče. 7285 PRODAM parcele: njiva (44 a), pašnik (15 a), travnik (I ha), na relaciji Trebnje — Grmada Dobrnič. Lahko posamezno ali vse skupaj. Vse po dogovoru. Gabrijela Lazar, Brilejeva 19, Ljubljana - Dravlje. 7287 Cesta kom. Staneta 34 68000 NOVO MESTO Tel.: 068/21-068 Fax: 068/21-058 Vesele božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1992! AVTO GALANTERIJA Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 fax: (068)25-585 nagrajuje bralce Dolenjskega lista Pokrovitelj naše nagradne igre je zasebno podjetje AVTOGA-LANTERIJA, Ob potoku 10, iz Novega mesta. AVTOGALAN-TERIJA izdeluje izpušne cevi za vse vrste osebnih avtomobilov po najnovejši tehnologiji robljenja z garancijo evropske kakovosti in seveda s takojšnjo dobavo. Tudi ta teden bodo tri izpušne cevi podarili trem izžrebanim naročnikom. Če vaše izpušne cevi še ni potrebno zamenjati, vas bodo v AVTOGALANTERIJI potrpežljivo čakali eno leto. To pa je tudi dovolj časa, da boste v našem uredništvu dvignili potrdilo, da se je sreča pri žrebu nasmehnila prav vam. Nagrajencem Karlu Trampužu, Žadovnik 18, Leskovec, Jožetu Bevcu, Vinji vrh 11, Šmarješke Toplice, Antonu Klepcu, Klošter 3, Gradac, iskreno čestitamo in jih pričakujemo v našem uredništvu na Glavnem trgu 24. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in direktor), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Duiič-Gornik, Anton Jakše, Zdenka Undlč-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 35 SLT, naročnina za 4. trimesečje 390 SLT; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 780 SLT; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga tuja valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 450 SLT, na prvi ali zadnji strani 900 SLT; za razpise, licitacije ipd. 500 SLT. Mali oglasi do deset besed 400 SLT, vsaka nadaljnja beseda 40 SLT. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novomesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-670, mali oglasi in zahvale 24-006; računovodstvo 22-365, telelax: 24-898. Nenaročenih rokopisov in lotografij ne vračamo. Na podlagi ustreznega republiškega odloka (Uradni list Republike Slovenije, št. 7/91) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. V ZALOKI nad Šentrupertom pro- dam novo hišo s 1000 m2 zemlje. V račun vzamem tudi avlo. Informacije na 'a: (061 )267-550, zvečer. 7291 ZAZIDLJIVO PARCELO z izkopom v Črnomlju prodam. ; 27-573. MEŠANI GOZD od 40 do 50 a v okolici Šentjerneja kupim. o 42-295. V SEVNICI na trgu ugodno prodani enonadstropno dvostanovanjsko hišo z garažo. /«. (061)312-351, (061)214-791. NOVO HIŠO v Črnomlju prodam. Možna zamenjava, a: 27-297. 7315 PRODAM adaptirano hišo na Ledini pri Sevnici, z vinogradom in gozdom, v izmeri 120 arov. >s (0608)81-938. prodam PRODAM bilijard — stari tip (na jurčka) in TOTRATERM cevi za talno ogrevanje (Fl 16). zc: 28-250 zvečer. SINGER, novo entlarico, 4—nitno, prodam. Kupcu nudim delo. Prodam tudi neraztegljiv trosed in dva dvoseda za 200 DEM. » (061)266-940. 7272 OLJNI GORILEC, nemški, malo rabljen, ugodno prodam, 'a: (068)25-827. KUF.PPERSBUSCH prodam S 27-772. 7277 KRAVO za zakol in prašiča prodam. Miklič, Gor. Kamence 9, Novo mesto. Ste pravkar ustanovili podjetje ali pa ga ustanavljate? Imate vpeljano dejavnost, s prodajo pa niste zadovoljni? Želite predstaviti vašo dejavnost, a ne veste kako? Marketing pozna rešitve, primerne za vašo dejavnost in vaš žep! Za tisk vam pripravimo: znak podjetja vizitke dopise propagadna sporočila vseh vrst in poskrbimo za objave v časopisih, revijah, na radiu, TV, itd. Z našo pomočjo je uspeh v vaših rokah! DOLENJSKI LIST marketing tel. (068)23-610 fax: (068) 24-898 Pokličite nas, obiskali vas bomo! o ^ industrija kovinskih in plastičnih izdelkov L ^ Cesta 19. oktobra 57 • pošta: 61386 Stari trg pri Ložu • železniška postaja Rakek • tel. 0611707-422 § KOVINOPLASTIKA £07 I 31588 loz yu • teleta»: 0611708-466 I Kovinoplastika Lož • telex: V »KOVINOPLASTIKA LOŽ« nudi od 9. 12. 1991 do 9. 1. 1992 20-odstotni tovarniški novoletni popust za vse tipe predalnikov REGA Kupite jih lahko v trgovini NOVOTEHNA Novo mesto BLAGOVNI CIENTER CELJE O Q > < □C LU I— LU Q_ LU >C/5 < < CD LU CO < o > LU >o cc o < P O. Boljša od boljše ponudbe je GALA ponudba od 27. do 31. decembra! • velika izbira šampanjcev po ugodnih cenah • kozarci za šampanjec kom.......91,40 SLT • olje 1/1 ......................69,90 SLT • novoletna čokolada 100 gr......36,00 SLT • pomaranče 1 kg.................59,50 SLT Res pa je tudi, da so v GALI zvestim kupcem pripravili darila, ki jih bodo delili samo 30.12. 91 SREČNO '92 VAM ŽELI KOLEKTIV GALA CELJE! < CD < o < CC LU > LU ^ „ 'S Ga ni člo veka, ki sreče ne bi si želel. A žal, preroda kam se skrije, Le malo komu najti se pusti, A Se takrat prehitro mine. Vsem želimo trenutkov srečnih A f da na lisoče jih bo za vas, Bi radi srečo z drugimi delili. In vsemi, ki radi zglasijo se pri nas. “O JO O O > o m z —i m JO O > O m > □□ O DO co 7^ > ro oo “O DO O O > Z m O > co V13NV1S HOaiHVIAJ VlV9‘l VAOdOQV0IH1SI8 A01S PRALNI STROJ GORENJE prodam. . 28-505. 7280 VIDEOREKORDER Gorenje,star I leto, prodam. . 84-827. PLETILNI STROJ Brother KH 820. dvoredni, z. vso dodatno opremo, prodam. 28-479. 7286 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (2,5 KW), rabljeno dve sezoni, prodam za 6.000 Sl T. 65-036. 7289 SPALNICO, brez omare in jogija, garnituro za kopalnico in stranišče s spla-kovalmkom prodam. : (068)42-620. 7312 PRODAM več brejih ovac ali zamenjam za govedo. : 78-125. 7320 razno LOKAL za mirno obrt oddam. (068)21-947. 73|Q službo dobi NUDIMO vam dinamično honorarno delo na območju Dolenjske. OD 35.000 SLT. : (061)632-614. 7266 SIMPATIČNO DEKLE za delo v bifeju na Kočevskem zaposlimo, lahko tudi pripravnico. Zaželjen lasten prevoz. (061)575-081. 7283 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ UGOTANIN Mvmca juaotiAv.j« JUGOTANIN kemična industrija, p o. sevnica ODKUPUJE LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkupujemo preko: — območnih gozdnih gospodarstev — območnih kmetijskih zadrug Za vse informacije se obrnite na našo komercialno službo, telefon 0608-81349, oziroma na naslov: Jugotanin, Hermanova 1, 68290 Sevnica. Plačilo je dobro in zagotovljenoI ZAHVALA Trudil si se in gradil, da jesensko toplino v srnjem domu bi zavžil, r žene in otroka. V 53. letu nas je po težki in zahrbtni bolezni mnogo prezgodaj zapustil ljubljeni mož, ali, brat, stric in bratranec JOŽE DRENŠEK ali bolezen la prekruta iztrgala te je iz naročju iz Budganje vasi Najlepše sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter zdravstvenemu osebju, Iskri, Gradbeniku, govorniku, pgvcem in gospodu župniku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Anica, hčerka Anica, sin Jože, brat Rafael z družino ter ostalo sorodstvo Budganja vas, Detroit, ZDA ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi naše ljube mame, stare mame, tašče, tete, prijateljice in sosede ANGELE NOVINA Suhor 1, Dolenjske Toplice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaščanom, .1 s° bili v težkih trenutkih z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence 'n c.Vctje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji P01'. Zahvaljujemo se podjetju Loka in Dolenjka. Posebna zahvala g. 7uPniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Žužemberka, govorniku za poslovilne besede, OOZB in drugim. Žalujoči: hčerka Helga, Angelca, Anita ter sin Franci z družinami NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. - (068)47-749. 7284 TRGOVCA tehnične stroke redno ali honorarno zaposli tehnična trgovina. Informacije na : (068)27-197. 7300 CAFE GIOVANI v Novem mestu zaposli dekle brez obveznosti za delo v strežbi. 27-296. 7313 DEKLE za strežbo v bistroju zaposlim. Vse informacije dobite osebno v bistroju ALFA v Črnomlju. 7318 službo išče DVA MLADA FANTA sprejmeta kakršnokoli delo na dom. (0608)33-322. 7321 stanovanja ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero najame mlad par. (062) 415-189. K '727o DVOSOBNO STANOVANJE, v Kočevju, ugodno prodam. (061 )852-°-W-_______________7316 ženitne ponudbe PRAZNIKI se bližajo, ne praznujte jih sami! Pokličite AFRODITO ženitno posredovalnico, v Kranj, : (064)324-258 ali (064)51-245, do 22. ure. Zenske posebej vabljene! 7264 ZAHVALA Delo. skrb. trpljenje tvoje je bilo življenje. Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, brata in strica JOŽETA JEGLIČA sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, maše, za ustna in pisna izražena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku za pogrebni obred, govorniku g. Šušteriču za poslovilne besede, pevcem, G D Šmarjeta, Zbure, Orešje in Bela Cerkev, čebelar jem ter kolektivoma Pionir-Avto hiša in Iskre iz Novega mesta. Vsem ponovno hvala! Žena Pepca in otroci /. družinami ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, zdaj boš v grobu spala in boš mirno počivala. V 79. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta KRISTINA JERALIČ rojena Peterle iz Mačkovca ZAHVALA V 67. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in tast JOŽE GOGNJAVEC Biška vas 17, Mirna Peč Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga spremili k zadnjemu počitku. Zahvala sosedom, govorniku Francu Kastelicu, pevcem, Cestnemu podjetju, podjetju Novoteks in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Marija, hčerki Jožica in Milena z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj. V 64. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric TONE KIRN iz Grobelj 36 Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom za pomoč, znancem in prijateljem, ki ste ga obiskovali na domu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen obred, GD Groblje, g. Gabriču za poslovilne besede, kolektivoma Podgorje in Gorjanci. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 61. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stric in brat JOŽE GAŠPERIČ Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in se v teh dneh poslednjič poslovili od nje, ji darovali cvetje in sveče, prispevali za maše, ter jo pospremili na poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste ob njeni smrti pomagali in sočustvovali z nami. Žalujoči: vsi, ki ste jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete ZUPANČIČ rojene Turk iz Meniške vasi 26 se iskreno zahvaljujemoytjrsorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki stesččustvovali z nami, pokojnici darovali cvetje in jo v tako velikem šte\|Jfi pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Splošni bolnici Novo mesto in patronažni sestri za nego na domu. Še posebna zahvala velja kolektivu Zdravilišča Dolenjske Toplice za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala kolektivom Novoles Straža, OŠ Bršljin in Bor Dolenjske Toplice, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpele žalostinke in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem iskrena zahvala! Žalujoči: vsi njeni Meniška vas, 17.12.1991 Dol. Globodol 4 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih in bolečih trenutkih pomagali. Zahvaljujemo se kolektivu tozda Biokemija iz Krke, sosedom in krajanom. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta in dedka PAŠKA BILIČA se iskreno zahvaljujemo govornikom za poslovilne besede in vsem, ki ste darovali cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo Zvezi društev invalidov Slovenije Črnomlja in Beltu za nesebično pomoč pri zdravljenju. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 71. letu starosti nas je zapustil naš nenadomestljivi ANTON KRAMAR s C. herojev 21, Novo mesto Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, dobrim sosedom za nesebično pomoč v lt;ž.kih trenutkih in vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebna zahvala g. proštu Jožetu Lapu za opravljen obred, vsem govornikom, Lovski družini Otočec in zastopnikom ostalih družin za lepo izveden kivski obred ter g. Bcrusu za ganljivo odigrano Tišino. Iskrena hvala stanovalcem Koštialove ulice za vso Pomoč in podarjeno cvetje. Hvala tudi vsem ostalim; ki sle pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt le vzela je prerano, a v srcih naših vedno boš ostal. UtihniI je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so le sledovi pridnih rok in spoznanje, da le ni več. V 36. letu starosti nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric ALOJZ KOS z Velikega Cirnika Ob boleči izgubi se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom za nesebično pomoč, prijateljem ter znancem, ki ste bili v težkih trenutkih z nami. Za vsestransko pomoč se zahvaljujemo sodelavcem Mercatorja Sevnica. Metalne Krmelj in gasilcem, enaka zahvala OŠ Šentjanž, dr. Tratarjevi, govornikom,gospodu župniku, pevcem, godbi in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje ter ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 27. decembra 1991 DOLENJSKI UST 23 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA ZUPAN VITOMIL Častilec avtor J UDIR LORENZ OKEN UOAREC SPALJCO DRAŽENJE TIP VISOKIH ALI SREDNJIH Sol JAPONSKO VELEMESTO IZUMRLA PTICA VELIKANKA ANGL SVETLO PIVO PREČNI DROG OKRASNI KAMEN UTRIP ŽILE POGAN REKA V TAJSKI OVALNA SKLEDA MUZA UMETNOSTI KOMEDIJE GRŠKI KOŠARKARSKI KLUB METEORJI OZNAKA ZA NEM PLEMIŠKI NASLOV PRITOK BALHAŠKEGA ' JEZERA VRSTA PŠENICE DANSKA LUKA OB BALTIKU AVT OZNAKA NOVEGA SADA PRTTOK RENA v Sv« SREČNO NOVO LETO VRTALNI STROJ FNSKA (ORG.) ANTIČNO feniCansko MESTO OSEBNI ZAIMEK FRANC. PLEMIŠKA STOPNJA VESELO NOVO LETO DEL BDKLA IUJEKTOR TVOR IZ OPORNEGA ŽIVČNEGA TKIVA s Čimer je KAJOBTTO KOPALIŠKI GOST PRIHOD V PROSTOR DRŽAVA V JZ AFRIKI RAZVALINA EDEN GLAGOLSKIH Časov PESEM ZABAVLJICA AVT OZNAKA KARLOVCA SESTAVNI DEL SRŠENAR ZRASTEK MEHANSKA ZDRUŽBA RAZLIČNIH SNOVI NAJVIŠJI TURŠKI VRH VZDEVEK EISEN- HOWEFUA NAGON POLOŽAJ OSKRBNIK BOBROVO KRZNO RAVNOST (M, 32 NUREJEV RUDOLF PRIPRAVA ZA INHALIRANJE ZDRAVO NOVO LETO LEPOTNA CEBULNCA PASTIR OVNOV KAČA VELIKANKA IZGO- VARJAVA IZRAELSKA LUKA VISOKO- NIVOJSKJ PROGRAMSKI JEZIK IZMEČEK OGNJENIKA BOKSAR CASSIUS CLAY MADŽ MESTO V BAKONJ- SKEM GOZDU VRSTA JEDI ČEŠKI HUSITSKI PLEMlC (JAN) MESTO V SAUD ARABUI (MOHAMEDOV GROB) DALMATN- SKOŽIME OTOK V SRED DALMACIJI POKRAJINA V SRBU! ŽELEZOV OKSID KEM. SIMBOL ZA RADU OGRSKA Častna služba KREMEN IZ TERCIARA BORIŠČE VNETJE SLUZNICE SLIKAR ŠUBIC POVEZEK ŽITA HUNSKI VLADAR IZDELO- VALEC VATE PRODAJALNA VINA AVSTRUSKI ALP SMUČAR SL PESNIK TAUFER STAROŽI- DOVSKI VLADAR DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SUKANEC REZULTAT VARJENJA SOSEDNJI NAROO VRSTA IGRE NASRECO RIMSKI MUZEJ USA REDKEJŠE Ž IME DELAVEC V MARTI-NARNI ZDRAVILNA RASTLINA KOBULNICA BUDIMPE- ŠTANSKI STADION MORSKO PRISTA- NIŠČE NAELEK- TREN DELEC PRIPRAVA ZA STISKANJE CIGAN ANTIČNO GRŠKO MESTO PRIPOVEDNA PESNITEV STGR. MESTNA DRŽAVA NASILNA TATVINA FR. PISATELJ (SADIZEM') ITAL ŽIVEL' OSJE GNEZDO GRŠKA POKRAJINA_ IVAN MINATTI POVE- RILNICE EGIPT BOG SONCA Novoletna nagradna križanka Spet seje zasukalo leto naokrog in znova smo pripravili veliko novoletno nagradno križanko. Kdor želi sodelovati pri žrebanju lepih nagrad, naj pravilno izpolnjeno križanko pošlje v uredništvo Dolenjskega lista, Novo mesto, Glavni trg 24, do vključno petka, 10. januarja 1992. Žreb bo izbiral med naslednjimi nagradami: 1. nagrada — 10.000 tolarjev 2. nagrada — 3.000 tolarjev 3. nagrada — 2.000 tolarjev 4. do 10. nagrad — knjiga Reševalci križanke naj na kuverto obvezno napišejo oznako »Križanka«, svoj naslov pa pripišejo na rob križanke, ki bo hkrati tudi kupon pri žrebanju. Prijetne novoletne praznike in srečno 1992. leto vam želi vaš DOLENJSKI LIST