Poštnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Din.
V -
ŠTEV. 6.

J
31. LETNIK
JUNIJ 8. 1935.
C^CZ^CZ23CZZZ3CZ223C223C223CZZ3CS3C^DCaat
TIskarna Balkanyi - D. Lendava
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom duhovnih vaj posvečen sv. Družini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakost-mi Marijine mladosti.
Cena: na skupni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca Jezulovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1936 tudi naročnik. Naročnina se plačuje naprej, konči vsaki mesec sproti.
DOhovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto tnešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina
D a ri.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Forjan Ana i Baligač Micika, Francija 9, Ko tnjek Marija, Vel. Polana, prosi za zdravje stvari 10, Jakob Marija, Lipovci, na čast sv. Antoni, ka stvar ostala 25, Horvat Agneška, Bogojina iz Francije 5, Krampač Martin, Trnje iz Francije 10, Plej Kata i Žižek Kata nabrale na senji v Črensovcih 3075, Hanc Štefan, Črensovci iz Francije 10, Rous Matjaš, Trnje 10, Žilavec Ru-pertijani, Vadarci, iz Francije 15, Drvarič Kristina, Bogojina iz Francije 10, Mujdrica Terezija iz Francije 7, Horvat Lena i Tkalec Marija, Gornja Bistrica iz Francije prosita za zdravje svoje rodbine, vsaka 45, skupno 90, Kolenc Geta, Gomilica, v zahvalo 5, Antolin Andraš, Beltinci 2, N. Beltinci 5. — Izdatek : dopolnilna taksa v Črensovcih 144-25 Din. — Oča sirot povrni vsem obilno I
Na siromaško blagajno so daruvali v Din sledeči: Forjan Ana i Baligač Marija na sirotičnico Deteta Marijike v Turnišči iz Francije 9, Horvat Agneška, Bogojina iz Francije 5, Drvarič Kristina, Bogojina iz Francije 10, Horvat Marija i Meričnjak Terezija iz Frazcije na sirotišnico Deteta Marijike v Turnišči 25. Izdatki; sestram voz slame v Soboto, istim na sv. me-šo pri priliki otvoritve šivalnoga tečaja 20 Din, Vaupotič Karoli, peki v Črensovcih za 300 žemeo črensovskim farnim sirotam k Viizmi Din 150. — Naj Detece Marijika vse darovnike v obilnosti blagoslovi! — Odbor.
Živlenje BI. Device Marije, Matere Bože, Naše
Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža službenica:
Marija z Agrede.)
9. Bog se naznanja Mariji po posebnoj milošči.
Marija občuti, da se približava vora, gda znova zagledne svoje najvišiše i edino Dobro. Kak glasnika spozna moč trakov božanskoga sunca, ki se je rodilo. Razplamti se v ognji, ki raz-svetliije, ali ne izgoreva. Svojim angelom pravi: »Povejte, kelka je vora moje noči? Gda se prikaže rdečkasta zarja mojega le-poga dneva, da moje oči zaglednejo Sunce pravice, ki razsvetluje i poživla moje nagnjenosti i moj duh?" Angelje Najvišišega so odgovorili: „Zaročnica Vsevišnjega, On, šteri žele tvoje srce kak njegovo istino i njegovo svetlost, je bluzi. Nede se duže stavlao. Že prihaja".
Na te odgovor se je nekelko prizdignola kopnena (šlar), ki njoj je prikrivala duhovna bitja. Gledala je angele kak neg-da. Marija jih zapita: „Zakaj sem bila tak dugo nevredna, da vas gledam ? S kem sem zbantiivala vašo naklonjenost? Ali sem zagrešila? Prosim, da mi odgovorite, da se zamorem čuvati posledic takših činov". Angelje so odvrnoli: „Zapoved je bila Vsevišnjega, da se skrijemo tvojim očam, ali da smo itak vsik-dar čuvarje i branitelje tvoji". Nadale Marijino pitanje: „Gde je moj Gospod, moje edino Dobro, ali se ne pokaže naskori mojim očam? S kem se njemi nesam povidila?" Angelje so pravili : „Naskori boš vidila Tistoga, za šterim želej tvoja duša. Za-viipaj se i nadale črstvo v Gospoda. On se ne skriva tistim, ki ga iskreno iščejo. Zagotavlamo te, da se tvoj Lubleni ne skriva pred tebov mogoče zavolo toga, da bi ga razžalila, nego samo zavolo tvoje lastivne dobrote. Koga on miliije, toga tudi kara.
Da ti pripravi vekšo radost, ti poŠila žalost, skrivle se, da ga najdeš. Bog terja setev skuz, da zamoreš radostno žeti sladki sad bolečine. Če se liibleno dobro ne bi gda zastrlo, ne bi se nikdar s strahom iskalo".
Tak so angelje razsvetlavali Marijo i čistili njene duševne moči. Ne so je čistili od krivic, ar jih ona ne mela. Po tom je Bože veličanstvo razgrnolo zastor i se objavilo liiblenki s po-srednjim videnjom, ki spada med najvišiša i najsijajnejša te vrste. Tak ona počivle v naročji Liiblenoga (Vp. 8, 5). Obnovila se je v liibavi, razplamenola mladost ona, od štere guči psal-mist (Ps. 102, 5). Zatem se Marija, prešinjena liibezni, vrže v Božoj navzočnosti nakla na lice, se zahvali s ponižnimi i gen-livimi rečmi i zaprosi, da njoj Vsemogočni očisti i obnovi srce. Veličanstvo Bože sprime dobrotlivo njene reči i terja od Marije, da njemi i dale verno služi s svojov gorečnostjov. Njeno srce obine neizrekliva radost, štero je ona zdigavala v višine s sla-vospevi i z liibavjov.
10. Bog zapove Mariji, da se zaroči. — Njeni odgovor.
Marija je mela trinajst let i pol, gda je palik mela posredno videnje Bože. Tu je prišlo ono, ka sveto Pismo nazveščava od Abrahama, gda njemi je Bog zapovedao, naj njemi daruje svojega liiblenoga sina Ižaka, edino poroštvo svojega viipanja. Bog je skiišao Abrahama, pravi Mozeš (Gen. 22, 1). Istotak bi mogli praviti, je skiišao Bog v tom videnji Marijo, gda njoj je zapovedao, da stopi v zakonski stan. Kak daleč je nebo od zemle, tak daleč so bile njene misli od toga nakanenja, gda je Bog odredo, da se zaroči i da zavolo obrambe i družbe vze-me moža. Ona se je najmre odločila, da se nikdar ne zaroči, pa je obnovila položeno oblubo čistosti i Bog jo je sprijao. Zato je lubezenski nagon v Mariji bio proti vsakoj liickoj nagnjenosti i naklonjenosti i proti kakšemikoli stvori. Ona je liibila samo Boga i se njemi zaobečala. Kak se je Marija iznenadila, gda je od onoga, ki je bio njena edina Lubav, dobila nalogo, da zemelskoga človeka vzeme za moža.
Ta skušnja je bila vekša, kak Abrahamova, ar Abraham ne tak liibo Ižaka, kak Marija svojo čistost. Marija se je s po-punov vdanostjov podvrgla zapovedi Božoj, gviišna, da Previd-host vse naravna tak, da ne zgiibi nikaj od onoga, ka je poklonila njemi. Ali itak je ne bila ščista mirna. Te nemir dokonča Bog zagotavlajoč jo, da de vse tak vodo, kak se bo njoj najbole spodobilo.
Gospod je najprle gučao v sne velikomi Simeoni i njemi zapovedao, da da Mariji moža i da se od toga tanačiva v dii-hovniškom zbori. Na den, gda je Marija dovršila štirinajseto leto, so duhovniki pozvali vse neoženjene moške iz Davidove rodbine v hram, da z volitvov zadostijo Božoj voli. Mariji so
to javili i ona je preživela teh devet dni, ki so morali minoti do odločitve, v gorečoj molitvi. Med tem se njoj je skazao Gospod i jo zagotovo, da njoj odebere popunoma pravičnoga moža po svojem srci med svojimi slugami.
JEZUŠ PROSI ZA STAN.
Pa kam bi šo o moj Gospod, Da križ te čaka vsepovsod? Sovraži svet hudobni Te, In dobrih duš tak malo je.
Hodi k meni, I me geni, Da mi vroče
SrCe j0Če'	Srčen.
Naši v misijonih.
Pismo na urednika Novin.
Makao, 4. aprila 1935.
Prečastiti gospod!
Že dugo sam se ne oglaso pri vas; nikaj posebno novoga ne sam meo poročati i zato sam tudi ne pisao. Živlenje tu v Makaoi jako lepo mirno poteče. Bole pisano je živlenje v not-rašnjoj Kitajskoj, tam gde so g. Kerec i g. Geder. Dnes so po-tiivali skoz Makao g. Kerec i so se poslovili od mene. Po skoro poldriigom leti so oni v lepi red postavili naše srednje, obrtne ino osnovne šole v našem misijoni Shiu Chov. Prišli so iz Can-tona, zatem ka so tam dosegnoli pravico javnosti za vse naše šole. To je jako lepi uspeh za naš misijon i jas sam veseli, da so oni po dugoj vojski dosegnoli to zmago. Bog nji liibi i njim tudi rad pomaga. Dnes so se tu poslovili od nas i so šli v Hong Kong, kde si moro nekaj poskrbeti za novo dugo pot. Naša družba je sprejela novo misijonsko pole v Junnanskoj provinci i oni so bili imeniivani za prvoga predstojnika toga novoga mi-sijonskoga pola. Tak se bodo oni 12. aprila z dvema klerikoma odpelali z parnikom v Honkong v Ton Kin-i i od tam z želez-nicov v Junnan. Viipamo, da do za Viizemske svetke že srečno prišli na svoj novi misijon. Pot je duga i stane za vsako per-šono iz Hon Konga do 100 dolarov. 2025 metrov nad morjom bodo delali na obširnoj Junnanskoj visokoj planjavi, kde je kraj jako zdrav i kde skoro večno sunce sija. Sneg pride samo dvakrat, trikrat na leto. Narod je še jako primitiven, brez omike i vdan samo svojemi domačemi živlenji. Največ pridelajo tobaka i opija za celo Kitajsko. Tudi tigrov i elefantov je tam dosta.
Mi njim želemo vse najbolše na to dugo pot i za njiiv
tiovi misijon. Njuva potrpežlivost z Kitajci i pa lubeznivost z vsakim človekom, je dobro znana. Nam je žao i vnogim tu v Kuangtungi, da ji zgubimo. Molimo vsi za nji, naj njim Bog blagoslovi novo pole i nakloni dobrotnike za procvit njiivoga mi-sijona. Preporočite jih ešče Vi, prečastiti gospod, v molitve, da jih naj boža milost vodi i podpira; i da jih slovenski misijonski dobrotniki tudi gmotno podprejo. V neznane ino težke kraje ido pa tudi v jako siromaško pokrajino. Potrebujejo vnogo pomoči, da bodo ležej razvili svoj novi misijon. Za zdaj majo s sebov samo dva klerika, ali vtipam, da njim bodo slovenski salezijanci prišli na pomoč. Pravili so mi, da so pisali v Jugoslavijo i prosili na pomoč nove misijonare.
Meolic Štefan,
salezijanski misijonski brat v Macau na Kitajskom. Sin Slovenske krajine, doma iz Kroga, fara Sobota. Molimo za njega, da pridobi dosta poganov za Jezusa i tudi v te namen, da de ga vnogo dečkov Slovenske krajine nasle-diivalo v tom prelepom pozvanji.
Gospod Geder so stalno v svojem misijoni Tung Pi, v pokrajini Siu Chov. Oni bole redko prido esi na jug, zato bom zdaj bole osamlen i bom šče menje prilike meo slovenski gu-čati. Dela mam puno. Od ranoga jutra do trde noči sem med našov mladinov, del kristjani, ali večinoma pogani. Vnogo dobroga človek lejko včini tem mladim dušam. Vsako leto mam lepo število krstov med njimi. Priporočam se vsem čitatelom No-vin i Marijinoga lista v molitve, da bomo mi lejko uspešno delali med tem poganskim narodom. Jugoslovani bodete meli Eucharistični kongres; to je spravišče za Oltarsko Svestvo, ki je vretina vsega nadnaravnoga živlenja za nas vse misijonare. Od Boga liibezni v presvetom Oltarskom Svestvi črpamo naše duševne moči, da lehko delamo za spreobrnenje poganov. Misijon-
sko žinlenje je puno vnogi težav i žrtev i ne bi bilo mogoče prenašati težav, žrtev i preganjanja, če ne bi vsaki den zajimali novih moči iz vretine toga Svestva. Naj bo pobožnost i gorečnost do sv. Evharistije tudi vsem Slovencom vretina nadnarav-noga živlenja i sreče. Oklenite se okoli Krala vsej Kralov, da bo vodo vaše duše po poti čednosti i vsa vaša dela v blagostanje i precvetenje sv. Cerkve ino domovine. Kda bodete prepevali lepe slavnice Krali Kristuši, priporočajte nas misijonare v dalnoj tujini tiidi tomi Krali milosti, da bodo naši triidi za rešenje vnogih duš, za razširjanje Njegove svete Cerkve med pogani obilno blagoslovleni.
Vas prečastiti gospod, vse Slovence i mojo ves Krog i vse moje domače pa poznance vdano pozdravlam i se priporočam v molitev, ponižno vdani salezijanski sobrat i misijonar
MEOLIC ŠTEFAN.
*
Za te lepe reči se č. brati prav iz srca zahvalimo i ga prosimo, naj nam pri driigoj priliki pa kaj poroča. Iz cele diiše pa bomo molili v njegov i vseh misijonarov namen, da se dosta, dosta duš reši.
— Vrednik. —
Prva naša misijonarka je S. Veronika Bakan iz Dokležovja. Že več let deluje v Jiižnoj Ameriki v državi Ecuador. V salezi-janskom zavodi za deklice v Guayaquil vzgaja zapuščeno žensko mladino. S pravov misijonskov gorečnostjov se žrtvuje za rešitev nesrečnih duš. Skrbi i dela ma dosta. A vseedno pravi: „Kak krasno je to živlenje! Imam istinsko dosta dela i tudi velko odgovornost za duše, štere mi je izročila milost boža. A z veseljom se deluje za rešitev duš! V zavodi so male i tiidi velke dekle — do 20 let stare. Skoro vse so nezakonske, od
oče i matere zapuščene---da, žalostno je, kda pridejo k
meni, me obimejo i mi pravijo: »Sestra Veronika, vi mi bodite mati, ar nemam nikoga driigoga na sveti."
Mi tii v domovini pa prosimo Boga, naj bi bila naša misijonarka toj zapuščeni mladini zaistinsko duhovna mati!
Versko živlenje v Meksiki. Ignacij Ozmec, naš misijonar na Kubi, ki je bluzi Meksike, poroča od Meksiki žalostne vesti. Piše: „ Živim bluzi tiste države, štero Bog tak strašno preizkuša. Moje srce'hrepeni po toj državi, ali v tom leti mi je šče ne mogoče priti ta. Razmere v Meksiki toga ne dopuščajo. Pride pa čas, da bo tudi sin prekmurske matere glaso sveto vero tam, gde hudobni diih dnes deluje z vsov močjov i se na vse načine triidi, da iztrga iz vernih meksikanskih src Jezuša.
Dnes sem čteo, na kakši način pridobivajo v Meksiki deco v brezversko šolo. Zavolo brezverstva v šoli, je Cerkev prepovedala starišom pošilati deco v takše šole. Što ne bo Cerkve posliišao i de pošilao svojo deco v brezverske državne šole, bo
izobčen iz Cerkve. Država pa je naročila vsem starišom, da
morajo pošilati svojo deco v državne šole. Što ne bo, bo močno kaznovani. Koga so liidje bogali? Večina je ostala verna sv. Cerkvi. Trpijo za Boga. So pravi mantrniki Gospodovi. Po vu-licah se vidi dosta delavcov, ki popravlajo ulice. Što so ti delavci? To so starišje, ki znajo, da je Cerkev na prvom mesti i nato pride komaj država. Sirmaki so i nemrejo plačati kazni, štere njim nalaga država zavolo toga, ka so ne šteli poslati svoje dece v brezverske državne šole.
Pa je to ne vse. Kda je država spoznala, da nemre tak nikaj dosegnoti, je nekelko popustila i začnola na drugi način zastruplati srca dece. Vučitelje ne smejo silite dece k neveri, nego na lepi način se truditi; na priliko s pripovidavanjom pri-povisti od starih bogov i tak v deci zabrisati pravo mišlenje na Boga. Kda vučiteo stopi v šolo, ga mladina mora pozdraviti: „Nej Boga!", i gospod vučiteo odgovori: „Ga nej bilo in ga ne bo." Kak žalostno je to!
Pa še več! Večkrat se je že zgodilo i se godi, da vučitelje majo v šoli deco celi den zaprejto in njim ne dajo nikaj jesti. Kda so deca že jako lačna, njim vučitelje pravijo: „Zdaj, kda ste lačni, prosite svojega Boga, naj vam pošle jesti." I zdaj vučiteo čaka, če njim Bog kaj pošle. Nato pa se začne vučiteo norčariti:
„ Vidite, da vam Vaš Bog nešče poslati jesti. Zakaj ga molite«? Zdaj vidite, da ga nega. Če bi bio, bi vam poslao jesti! Vidite zdaj tiidi, da je vse to, ka vam vaš duhovnik pripovi-davle, samo pripovist, zmišlotina, s šterim si on svoj kruh služi. Rajši prosite gospoda Callesa (Calles je velki preganjavec Cerkve v Mehiki), naj vam on pošle jesti!"
Deca so lačna. Vučiteo njim naroči zdaj, naj pišejo Callesi i ga prosijo jesti. Deca morajo vučitela bogati. I za pol viire že dobijo najbolše jestvine.
S tem šče vučiteo mladini pokazati, da od Boga nikaj ne dobijo. Vse ka majo, majo i dobijo od gospoda Callesa.
Ali je ne to hudobija? Cerkev v Meksiki trpi. Hudobni duh je na deli. Pa ne bojmo se za Cerkev. Vermo, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Prišeo bo čas, prišeo bo den rešenja i Jezuš bo znova kraliivao v Meksiki. Prebivalci Meksike bodo ostali verni Bogi. Krv mučenikov je seme novih vernikov. Kem več jih merje za Kristušovo vero, tem bole verni postanejo Jezuši drugi liidje, tem bole častijo Tistoga, šteroga Calles tak strašno preganja.
Verniki duhovnike jako poštiijejo. Zavedajo se, da je duhovnik drugi Kristuš na zemli. I kak znajo ceniti sv. mešo.
Vsem se priporočam v molitev i pošilam iskrene pozdrave" !
Ignacij Ozmec, salezijanec.
Polan Gabrlel, D. I.
Po KristušovoJ poti.	v.
Ka se naj včimo s toga, ka smo se tii pa tam vkanili?
1.	Če štero delo nema globšega, jakostnoga fundamenta, te je to samo zviinešnjost; ka je pa samo zviinešnjost, je neči-murnost i skažlivost.
2.	Gde nega obvladanja samoga sebe, tam je gosta samohvala za uspehe; po vnogoj samohvali se pa razplodi malo-vrednost.
3.	Gde nega pravice, tam se dosta štritajo za pravice i med štritanjom za pravico se srca posušijo i pusta postanejo pola.
Presveto Trojstvo:
Oča, Sin i sv. Diih Bog, tri božanske osobe so samo en sam Bog.
4.	Gde nega verskoga živlenja, tam zagospoduje posvetnost i pod gospodstvom posvetnosti človek tak žive, kak nema stvar.
5.	Gde nega duše, tam moč dobi telo i pod gospodstvom tela še telo oslabi.
6.	Ka hasni zbiijenje finoga čuta, če človek za toga volo postane rob telovnih poželenj ?
7.	Ka pomaga neodvisnost, če zavolo toga zgubimo prostost duše?
8.	Ka valajo dragi lančeki i kamli, če zavolo teh se strasti oslobodijo svojih verig?
9.	Ka nam pomaga visokost, če zavolo nje globoko spadnemo ?
10.	Ka nam hasni odvišek, če zavolo njega zgubimo to jedino potrebno?
11.	Ka nam pomaga velika vrednost, če zavolo nje grešno živlenje živemo?
12.	Zakaj živemo, če čas zapravlamo?
13.	Moder biti i ne krščansko živeti, je norost.
14.	Strsni se že ednok! Pregledni svojo dušo! Pobogšaj se! Strahiij se! Drži mero!
15.	Po potrplivosti, čistosti, ponižnosti, lubeznosti, z ednov rečjov po tistoj jakosti, štera ti ešče najbole menka, to je zavolo štere, ka je nemaš, te sovražniki najbole grajajajo — moraš s trdnimi i hitrimi stopaji naprej iti, dokeč ne prideš v nebesa.
MARIJINO J DECI!
Skoz' križ i trplenje,	Dušice drage, njej se 'zročite,
gre naše živlenje,	verne v liibezni njej ostanite,
dolina skuz je ete svet.	da srečno dospete v pristan!
Na nebi pa lepša zvezda nam sije,	Marija edina je verna vodnica,
ki kaže nam pota do Deve Marije,	varhinja najbolša i pomočnica,
vej Ona vodnica je vseh!	vsem, ki njej se v varstvo zroče!
Viktorija Razlagova.
Sv. hišni zakon.
Zapisavanje.
(Spitavanje mladoženca i mladožene.)	V.
Mladoženec i mladožena, šteriva ščeta med sebom skleniti sv. zakonsko zvezo, se zglasita pri svojem duh. pasteri, pri pleba-noši i povejta svoje nakanenje.
Če sta mladoženec i sneha iz različnih far, se morata zglasiti po staroj navadi pri duhovnom pasteri snehe. Tak določa to cerkveni zakon.
Dužnost duhovnoga pastira je, da mladoženca i mladoženo izpita od toga, ka je potrebno za sklepanje sv. zakona. I to: a) ali nega nikšega zadržka, šteri bi zabranjiivao njihovo zakonsko zvezo, bodisi, ka jo samo zabranjiije, bodisi, ka bi jo s cela prepovedao i vničo; b) ali stopata v sv. zakon prostovolno, nepresiljeno. To mora duh. paster ugotoviti pri obema, ali posebno pri snehi, ka je v zakon nišče ne sili; c) ali sta zadostno povučena od sv. vere, od krščanskoga živlenja i namenov sv. zakona i dužnosti krščanskih starišov.
Na konci njima duhovni paster določi vremen, kda prideta k navuki, ali Boga molit. Zednim jiva ešče opomenejo, ka pred zdavanjom naj opravita sv. spoved, če je mogoče iz celo-ga živlenja i se skrbno ogibleta vsakoga greha i grešne priložnosti, da si sprosita boži blagoslov za zakonsko živlenje.
To je najresnejši i najvažnejši čas priprave, čas goreče molitve za bodočo srečo svoje družine.
Risali.
Risali (Binkošti: pomeni petdeseti den) so svetek, ki ga obhajamo petdeseti den po Viizmi. Te svetek je v cerkvenoj dobi, štera trpi od prve predpostne nedele do prve adventne, poleg Viizma najvekši svetek. S primerov bi ga lejko tak označili: Na Viizem je Kristus-bože sunce izišlo, na Risale pa stopi najviše (kak sunce opoldne stoji najviše) i segrevle, zori i prinaša živlenje. Ali druga primera: Na Vuzem stoji vrt Cerkve v krasnom cvetji odeti: to so novokrščenci (nekda so na veliko soboto krstili odraščene), i pri spovedi prenovleni kristjani. Na Risale pa iz cvetja nastane sad. Vrtnar je Odkiipiteo Jezuš Kristuš, ki goji rožice; sonce pa, z močjov šteroga sad dozoreva, je pa sv. Duh.
Risaoski svetek je bio že v starom zakoni kak svetek zahvale za žetev. To je bila predpodoba za krščanske Risale: te den se začne žetev duš. Risaoska nedela je rojstni den Jezušove Cerkvi. Na prve krščanske Risale se je začela razširjati sv. Cerkev. Dnes mamo pred očmi to mlado Cerkev, ki je začnola svojo romarsko pot po zemli vse do konca sveta.
Na Risale se je začnolo posebno delovanje sv. Duha. Od-rešenik je pred svojim odhodom apoštolom obliibo, da mesto sebe pošle Tolažnika, šteri jih bo vse včio i vsega spomno, da ne ostanejo sirote. Zato so Risali svetek svetoga Duha. Zato se pa te den prav posebno spominajmo delovanja sv. Duha v Cerkvi i v dušaj. Mislimo pogostej na sv. Duha, ki povsod prebiva i deluje. V našoj duši prebivle i od krsta je naše telo njegovo svetišče. „Ne vete, da so vaša tela svetišče sv. Duha, ki v vas prebivle ? Nosite i dičite zato Boga v svojem teli." Lepo i sveto bomo živeli, če se bomo zavedali, da v nas prebivle sv. Duh.
V Cerkvi posebno deluje sv. Duh. Trije kraji so, na šterih posebno sv. Duh deluje i vstvarja: spovednica, predganca i oltar. — Kristuš je pravo pred vnebohodom : »Sprejmite sv. Duha.
Šterim bote grehe odpustili, so njim odpiiščeni.a Kda nam tak duhovnik vzeme z duše žmečavo grehov, je to delo sv. Duha. Tudi predganje je delo sv. Duha. Predga je ne navadni človeči govor, nego je boža reč. Duhovnik posodi Bogi samo jezik. Tudi sv. meša je delo sv. Duha. Kak se je druga boža oseba včlo-večila po sv. Diihi, tak je tudi sv. Duhptisti, ki spreminja kriih i vino v Jezušovo telo i krv.
Pridi sv. Duh i vužgi nas na gorečo liibezen do Jezuša.
Stopimo s trojevrstnim razpoloženjom v te veliki svetek, Z vriskajočim veseljom, kak spevlemo v mešnom slavospevi: v veselji i radosti prekipeva ves svet i vsa zemla. Z močnov ve-rov v moč sv. Duha v Cerkvi i v nas. Z velikim hrepenenjom: „Pridi, sveti Duh, napuni srca svojih vernih!"
Sveta meša. Od prvih Risalov »Gospodov Duh napunjava vso zemlo in on, ki obsega vesolstvo, zna za vsakši glas", tak molimo v stopnoj pesmi. List opisuje prve čudežne risale, kda je prišeo sv. Duh (v podobi ognjenih jezikov). To se godi tudi zdaj pri sv. meši. Dokeč živemo na zemli, potrebujemo sv. Duha pomoči, zato pa molimo pesem: Pridi sveti Duh. V evangeliji Kristuš sam opisuje delovanje sv. Duha: po njem bomo svetišče svetoga Trojstva, on nam bo Tolažnik i Vučiteo. Pri obhajili se obnovi prihod sv. Duha, ki izvrši v nas risaosko čudo.
Molimo iskreno z mešnikom: O Bog, ki si denešnji den srca vernih po razsvetlenji svetoga Duha včio, daj nam, da bomo v istom Diihi spoznali, kaj je prav i se vsikdar veselili njegove tolažbe. Po našem Gospodi Jezuši Kristuši. tvojem Sini, ki s tebov živi i kraluje v edinosti z istim svetim Duhom, Bog, na vse vekov veke. Amen.
Telovo.
Jezuš v hoštiji je najvekši dokaz bože liibezni do nas. Zato so verniki vsikdar v meši častili sv. Rešnje Telo. V znak poštii-vanja so pa sv. hoštijo spočetka vsikdar zakrivali. Od 12. stoletja so pa začeli pri meši hoštijo povzdigavati, da so verniki vidli najsvetejše svestvo. To je liidi posebno nagibalo k češčenji sv. Rešnjega Tela i vodilo do ustanovitve svetka v čest sv. Rešnjemi Teli.
Cerkev se je že od nekda na veliki četrtek spominala pri meši ustanovitve Oltarskoga svestva. Ar je pa veliki četrtek den žalosti, zato te den naj mogoče slovesno obhajati spomin ustavitve svestva liibezni. V 13. stoletji je živela v Liittichi v Belgiji redovnica blažena Julijana, šteroj je Kristuš v prikazni razodeo želo, naj se vpela svetek na čast Oltarskomi svestvi. Papa Vrban IV. je te svetek 1. 1264. zapovedao za vso Cerkev; obhaja se v četrtek po nedeli sv. Trojstva.
V začetki na te svetek ešče ne bilo procesije z Najsvetejšim. Od tistoga časa, kda sv. hoštije neso vsikdar meli zakrite, so se počasi razvile procesije z Najsvetejšim. Namen teh procesij je bio tisti kak pri svetki samom: izpoved žive vere v navzočnost božo v najsvetejšem svestvi, izpoved zahvalnosti. Pri teh procesijah so začeli tudi prositi blagoslov za pole, za od-vrnitev toče i drugih nesreč.
Zdaj obhajamo tak te svetek z mešov i procesijov. Prelepe mešne molitve toga svetka je sestavo veliki vučenjak sveti Tomaž Akvinski. Vstopna pesem je kak slovesno pritrkavanje zvonov, povabilo k daritvenomi obedi. Euharistija (Rešnje Telo) je najbolša pšenica, ki daje človeki živlenje milosti, i med, duhovna sladkost iz pečine Kristuša. V listi čiijemo reči sv. Pavla od ustanovitve najsvetejšega Svestva. V pesmi po berili nam najprle donijo reči staroga zakona: Oči vseh gledajo tebe, Gospod, i ti njim davleš hrano v pravom vremeni; nato pa reči
novoga zakona: moje meso je zaistino jestvina i moja krv je zaistino pitvina. Evangelij nam sporoča Gospodov govor, šteroga vsebina je: Euharistija je nebeški kruh živlenja. V prošnji nad darovi prosimo, naj Bog podeli Cerkvi darove edinosti i mira. Kriih i vino pomenita mir i edinost; rasteta lejko samo v miri; iz mnogo zrn je mela za kriih, iz mnogih grozdov je vino. Sv. Rešnje Telo je svestvo mira i edinosti. Po obhajili prosimo, da bi ednok zadobili nebeško vživanje božanstva.
Po meši se vrši procesija, najlepša slovesnost za vsaki kraj. Gospod Jezuš hodi med našimi domovi i blagoslavla nas i vse naše. Zato hiše i poti lepo okrasimo. S svojov lepotov narava spevle Gospodi, zvonovi se vmes oglašajo, tudi mi spevlemo najlepše. Pri štirih oltaraj, ki so obrnjeni proti štirim stranem nebe, se procesija vstavi, poslušamo evangelije, ki nam gučijo od presvetoga Oltarskoga svestva. Po vsakom evangeliji je nato blagoslov z Najsvetejšim ; duhovnik, blagoslavlajoč z Najsvetejšim, spevle: „Nebeski blagoslov naj blagoslavla, čuva i ohranja te kraj i vse, šteri v njem prebivlejo, tudi pola i sadove zemle. V imeni Oče i Sina i Duha svetoga. Amen."
Napravimo sklep: tak bom obhajao Telovo, da bom spre-jeo sv. obhajilo i pobožno častio Jezuša v procesiji, nikak pa ga nebom žalo z nelepim i zavolo bože navzočnosti neprimernim obnašanjom.
Končajmo z lepov molitvijov, ki se moli te den i vsikdar pred blagoslovom z Najsvetejšim: ,0 Bog, ki si nam v čudežnem svestvi spomin svojega trplenja zapusto, daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega tela i tvoje krvi tak častiti, da bomo sad tvojega odrešenja vedno v sebi čutili. Ki živiš i kra-.liiješ na veke vekov. Amen.
Podporno društvo „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih. Pravila.
Naslov: Podporno društvo ,Dom sv. Frančiška" v Črensovcih.
Namen: Z dobrovolnimi prispevki podpirati siromake, predvsem sirotišnico „Deteta Marijike" v Turnišči, „Dom sv. Frančiška" v Soboti i „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih pa indri, kde bo društvo skrbelo za siromake.
Članstvo: Član društva lehko postane vsaki, ki se iz lu-bezni do siromakov odloči, da bo te v čelom svojem živlenji z nekim dobrovolnim letnim darom podpirao.
Duinosti: Vsaki član pokloni društvi letno julija 2. ali konči do konca leta nekši dobrovolni prispevek za siromake. Te prispevek sme biti že 25 par tudi.
Duhovne kdristi. Julija 2., sept. 17. ino okt. 4. se služi sv. meša za vse žive dobrotnike društva, na osmi den gornjih godov pa za vse pokojne dobrotnike društva.
Vodstvo. Društvo vodi „Odbor tretjega reda za zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih, po pravilaj od cerkvene oblasti 1. 1932. junija 25. pod št. 1174. potrjenih.
Št. 1174/32-1
Vido Lavantinski knezoškofijski ordinariat v Maribori, dne 14, januara 1935.
Škof i apostolski administrator: Dr. TOMAŽIČ, 1. r.
Lavantinski knezoškofijski ordinariat.
Št. 1174 j 32—1.	Maribor, dne 14. januara 1935.
„Dom sv. Frančiška" — odobritev pravil.	1 priloga.
Odbori tretjega reda za zidanje Doma sv. Frančiška (v roke p. n. g. predsedniki Klekl Jožefi)
v Črensovcih.
Z dopisom z dne 6. t. m. št. 4. semkaj predložena pravila v gornjoj zadevi se vzemejo na znanje.
Če ta pravila potrebujejo potrditve državne oblasti, naj si jo velecenjeni naslov oskrbi.
Škof i apoštolski administrator _ Dr. TOMAŽIČ, 1. r.
Vse liibitele siromakov prosimo, naj pristopijo k tomi društvi, ka nas teliko bo, da poskrbimo vsem siromakom Slovenske krajine, pa šče drugim potrebno pomoč. Mali dari dosta pomo-rejo i zadostujejo, če je vnogi poklanjajo.
Liibezen, štero kažejo do naših sirot naš Višji Pastir, povrnimo s tem, da bomo društvo od Njih potrjeno podprli, po-dignoli i razširili. To bo njihovo veselje, ar se spuni njihova žela: siromakom pomagati, šterim tudi oni radi pomagajo. Naš odbor bo dao tiskati podobice i vsaki dobi edno podobico, ki k društvi pristopi. Na to podobico se spiše gor njegovo ime i dar, ki ga letno misli pokloniti. Za pristop je nikaj drugo ne potrebno, kak prijaviti se pri
Dom sv. Frančiška v Črensovcih.
Odbor za zidanje Doma sv. Frančiška v Črensovcih.
Sv. Andrej Humbert Fournet.
(1752-1834).
Ništerni mislijo, ka nemre postati svetnik, što že v detečoj dobi ne pokažiije znamenje svetosti. Bodoči svetnik, mislijo, more biti dete različno od druge dece, skrivajoče se, mučeče, štero ne mara za igro, nego samo za molitev i da pokaže res-
nost odrasloga človeka. More pa biti postavleni na čast oltara tiidi tisti, ki je ne rojeni svetnik, nego je sledkar postao svetnik, se zna, ka s pomočjov bože milosti. Takši zgled je sv. Andrej Humbert Fournet (čti Furne). Bio je Francuz i plemenitoga roda, kak dečko zvunredno žive i vesele narave.
Rad je meo parade i se triido, da se dopadne liidem. Dobra mati so njemi želeli, da bi naj bio duhovnik, ali on je nikaj ne šteo od toga čiiti. Na nekšoj svojoj knigi je napisao: „Ta kniga je lastnina Andreja Fourneta, dobroga dečkeca, šteri nešče biti ne redovnik, ne duhovnik".
Vse splošno se misli, da sam Bog zove poedince v duhovniški stan. Tak je tiidi bilo pri Andreji. Stanujoč pri strici, plebanoši, poniznom i požrtvovalnom duhovniki, začuti Boži glas i želo po diihovniškom stani. Posvečeni je bio leta 1778, nato je bio kaplan v dvema mestoma i nazadnje plebanoš v Maille. Po svojoj naravi je bio jako dober, ali ne je bio ešče kreposten. Rad je pokažiivao svoje lepe konje i kočije. Rad je zbirao okoli sebe prijatele i se ž njimi gostio. Predgao je z izbranimi rečmi, to pa zato, da bi se bole dopadno posliišalcom, kak pa da oznaniije rejč Božo. Stric, duhovnik i pobožna sestra, sta ga večkrat nagovarjala, naj vredi svoje živlenje po evan-gelskom duhi.
Ednok pa je Bog sam napravo popun preobrat v njegovoj duši.
Pozvao je goste na obed. Stol je bio jako gospodski pri-pravleni. Na njem se je bliščala srebrna posoda, štero je Andrej po starišaj herbao. Pride pa k njemi nekši siromak i ga prosi miloščino. On pa se je izgovarjao, ka nema penez, siromak pa njemi odgovori: „Nemate penez, zato pa vam je stol pokrit z srebrninov".
Od toga časa se začinja njegovo naprediivanje na poti k Bogi. Vidilo se njemi je, kak da bi ga sam Odkiipiteo pokarao v osebi siromaka. Bogato posodo i pohištvo je odao na hasek siromakov, spao na slami, bičiivao se, pošto i molo. Ne poznao več zapravlivoga živlenja i zabav. Včio se, čteo, pohajao Pre-sveto Olt. svestvo, betežnike i siromake. V 30 leti je začno resno živeti. Prišle so pa tiidi žmetne proba. Vovdarila je francuska revolucija. Vlada je zahtevala, da vsi duhovniki prisegnejo na proticerkveno ustavo. Andrej Fournet pa je ne šteo položiti te razkolniške prisege, zato so ga preganjali, ali on je na skrivoma nadale deliivao vu svojoj fari.
Leta 1792. so ga zgrabili i pregnali na Španjolsko, gde je na vse napravo vtisek pravoga svetnika. Po štirih letaj se je na skrivaj v nevarnosti za živlenje, povrno v svojo faro. Oprav-lao je sv. mešo i vršo driige cerkvene posle v skritih mestaj.
Po desetletnom pregnanstvi je Cerkvi bila dana nazaj slo-boda. Svetnikovo srce je krvavelo, kda je vidilo deco brez vsakšega verskoga znanja. Zbere nikelko mladenk, štere naj bi včile nevučene i pomagale siromakom. S temi mladenkami je ustanovo družbo sester sv. Andreja. Mro je na glasi svetosti
leta 1834, k blaženim je bio prištet leta 1926, a 4. junija 1933 na Risale je bio prištet k svetnikom. Tak nam je Francuska po sv Ivani Vianeji znovič dala ednoga plebanoša za svetnika.
Navuk: »Vzdignite svoje oči i glejte njive, kak so že bele za žetvo" (Iv. 4, 33) je pravo ednok Jezuš apoštolom. Naše vesi i varašje so Bože njive, a duhovniki so delavci na njih zaposleni. Oni obdelujejo te Bože njive, sejajo seme reči Bože i našim dušam nudijo živi Kruh, sv. prečiščavanje. Mogoče bi že Boža jeza vničila svet zavolo njegovih hudobij, če se ne bi dnevno prinašale Bogi pomirlive žrtve sv. meše i to okoli tri-stojezero vsaki den. Poštiijmo zato vsakšega duhovnika, kak Božega poslanca, kak posrednika med Bogom i liidmi. Molimo, da Bog da vnogo dobrih duhovnikov našemi narodi.
Sv. Bernardica Soubirous (Subiru).
(1844—1879).
V jubilejno leto Jezušove smrti spada tudi jubilej Jezušove Matere, ki je sodeliivala pri odkiiplenji človečanskoga roda, a te jubilej je 75 letnica Lurdskih prikažiivanj.
Šteromi katoličanci so nepoznani čudežni dogodki, šteri so se zgodili 1858 leta pred votlinov pri Francuskom varaši Lurdi, kde se je Brezmadežna Devica znova doteknola zemle, da s po-močjov nedužne dekline opomene svet na nevarnost, v štero beži, po nepravoj poti? Što je ne čiio za Belo Gospo, ki je po Ber-nardici poročala sveti, naj dela pokoro, naj moli za grešnike? Bernardica Soubirous se je rodila od siromaških starišov, mli-narov. Komaj štirinajst let je bila stara, gda se njoj je prvikrat prikazala Blažena Devica Marija, gda je brala drva poleg potoka Gave (11. febr. 1858). Drugo prikazanje je bilo 14. febr., gda je Bernardika poškropila proti prikazni blagoslovleno vodo, v bojazni da ne bi bilo to kakše strašilo, štero ne prihaja od Boga. Pri tretjem prikazanji 18. febr. je ponudila deklica Gospej papir i svinčnik, naj napiše što je i ka šče. Nato njoj Gospa odgovori: „Ne je potrebno, da pišem to, ka ti mam povedati, nego ti prihajaj sem zaporedoma petnajset dni. Jes ti ne obečavlem, da boš srečna na tom sveti, nego na driigom". Štrto prikazanje je bilo 19. febr., a peto 20. Sedmikrat se je Mati Boža prikazala Bernardici 23., a osmikrat 24. febr., gda je zdehnola: »Pokora, pokora, pokora!" Devetikrat 25. febr., gda je zapovedala Bernardici: „Idi, napij se na vretini i se mujl" Od toga časa je začnola tečti iz vretine čudotvorna voda. „Po-liibi zemlo za grešnike!" je čtila Bernardica v desetom prikazanji 26. febr., a v edenajstom 27. febr.: „ldi i povej duhovnikom, da se mi tu naj zozida cerkev!" V dvanajsetom, 28. febr. i trinajsetom, 1. marca, prikazanji se je nikaj posebnoga ne zgodilo, zvun da je z Bernardicov prišlo k votlini okoli 250.000 liidi. »Jaz ščem, da se sem prihaja v procesiji", je Devica po-
vedala v štirinajsetom prikazanji 2. marca, a pri petnajsetom pri-kazanji se je povnožilo romanje na jezere. Na den Oznanenja Blažene Device Marije 25. marca, je lepa Gospa povedala Ber-nardici svoje ime: „Jas sem Brezgrešno Poprijetje".
To je ravno tisto ime, štero so štiri leta prle (1854) dali Blaž. Devici Mariji papa Pij IX. gda so proglasili navuk, ka je ona brez izvirnoga, poprijetnoga, greha poprijeta. Se razmi, ka je nevučena deklica nej razmila tej rejči, dokeč so njoj sledkar ne rastumačili drugi, zato je tistikrat tudi zapitala Blaženo Gospo čudeč se: „Ali si ti ne Devica Marija?" Bernardica je vijdila Mater Božo ešče 7. aprila sedemnajstikrat, a zadnjikrat po trej mejsecaj 16. julija 1858 leta.
Bernardica je zavolo teh prikazanj vnogo pretrpela doma i v školi, gde njoj ednok pravi vučitelica: „Nikajvrednica, tij v posti tak kak na fašenk delaš norosti na Gavi i vlečeš ta vno-žino liidi!"
Bila je tudi pozvana pred sod, kama so jo sprevajali žan-darje, ona pa je ostala mirna i je samo štela edno, da kak najbole vorno spuni želo i navodila Lepe Gespe. Stvar so z naj-vekšov pazlivostjov raziskavah doktorje, vučenjaki, komisija duhovnikov i piišpekov. Nazadnje so se osvedočili, da je tu vmes prst Boži. Dovoljene so pobožnosti pri votlini, zida se cerkev, jezeri prihajajo sem v prošecijaj. Dogajajo se čude z vodov iz vretine. Bernardica pa, čiravno je telkokrat vidila Nebeško Kra-lico, je ostala ponižna i odišla v samostan v Nevers, gde je preživlala dneve v najnavadnejšem deli. V teškom betegi je delala redovniške obliibe. Vmrla je 16. aprila, 1879. leta. Gospod Bog je potrdo vorodostojnost Marijine glasnice s tem, da je dopiisto, da so se po njenom zagovori godila čuda. Gda so potrdili njene kreposti, so jo sv. Oča Pij XI. 1925. leta proglasili za blaženo, a 8. decembra 1933. leta za svetnico. Pri toj priliki je prišlo v Rim okoli deset jezero francuskih romarov z šestdesetimi svojimi pušpeki.
Navuk. V Lurdi se ešče dnesden godijo čiidežna ozdrav-lenja, štere sami brezverski doktorje morejo spoznati, da jih je na priroden način ne mogoče raztolmačiti. V Lurdi pa se dogajajo ne samo ozdravlenja tela, nego i ozdravlenja duše. Što nema vere, v Lurdi jo zadobi, a što jo ma, postane njemi tam kak kamen trda.
Ne pozabite na ljubljanski eucharistični kongres! Vdeležite se ga, darujte kaj za eucharističnoga Jezuša, molite za uspeh. Presveto Srce Jezušovo, blagoslovi kongres ! Sveti Paskal Bajlonski, prosi za nas! — Polovična voznina je dovoljena.