Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka stane 1’25 Din.
Naročnina: Za tu-zemstvo: z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60, za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej. —	0-
glasi po dogovoru.
SOCI
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE
Izhaja vsak četrtek dopoldne. — Uredništvo Ljubljana, Šelenburgo-va 6/II. — Upravništvo: Maribor, Ruška cesta 7. — Nefrankirana pisma in dopisi brez podpisov se ne sprejemajo.
St. 18.
Ljubljana, četrtek, 13. decembra 1923.
1. leto.
Angleške volitve.
(Poraz svetovne reakcije.)
Angleške volitve so prinesli svetovni reakciji občuten poraz.
V prejšnjem parlamentu so imeli konservativci 346 poslancev, to je 38 nad absolutno večino. Delavska stranka je imela 144, liberalna pa 117 poslancev.
Po dosedaj sporočenih rezultatih so padli pri teli volitvah konzervativci na 252 mandatov in tako izgubili večino, med tem ko je narasla Delavska stranka na 192 mandatov, liberalna pa na 156.
Ta volilni rezultat pomenja, da za-dobiva angleška delavska stranka odločilen vpliv na nadaljni potek angleške politike. To v vsakem slučaju, naj se razvije sicer angleška politika kakor koli. Verjetno je, da bo angleška konzervativna vlada, ki je izgubila večino odstopila.
V tem slučaju bi moral dobiti po angleškem parlamentarnem običaju Macdonald, voditelj Delavske stranke, mandat za sestavo nove vlade. Seveda bi mogla sprejeti Delavska stranka ta mandat le v koaliciji z drugo opozicio-nelno stranko, z liberalci. Ce pa bi Delavska stranka ne hotela v koalicijo, — pripade vlada konservativcem ali liberalcem. Vsaka skupina pa bi morala ra čunati v tem slučaju na tiho podporo Delavske stranke, ki bo tudi v tej poziciji ena najvažnejših faktorjev angleš ke politike. Ta njena pozicija nam jamči, da valovi svetovne reakcije ne bodo šli do nebes. Trdna pozicija Delavske stranke v deželi, kjer je sedež sociali-
stične internacionale, pa tudi svetovnega kapitalizma, bo mogočna zaslomba za delavsko gibanje celega sveta.
Nič manj važen ni zunanjepolitičen pomen angleških volitev. Delavska stranka odklanja sicer z vso odločnostjo ruski komunizem. A z nič manjšo odločnostjo se ne bori za priznanje sovjetske Rusije in za obnovitev diploma-tičnih stikov ž njo.
Napram srednjeevropskemu problemu zahteva Delavska stranka revizijo reparacijskih bremen in ojačenje av toritete Zveze narodov s tem, da se pri tegne v njo tudi premagane države, zlasti Rusijo in Nemčijo, razven tega pa, če mogoče tudi Ameriko. Vse to daje nove vidike za svetovno politiko. Naša država in nje oficielni predstavniki bodo prišli napram tej politiki v težek položaj. Mi smo danes vazali Francije. To nam koristi, to nas pa spravlja ob enem v vse nevarnosti, ko-jim gre francoska politika nasprotij
Francija je brez dvoma vojaško močna. Ravnotako brez dvoma pa je, da hodi Francija po stopinjah cesarske Nemčije. Ogrta na moč svojega orožja vodi politiko, ki ji odtujuje ves svet, tako da je nevarnost, da bo stala v doglednem času silni premoči nasproti. V tem položaju išče stikov med angleško Delavsko stranko in med našo državo edino — Radič.
Nesmiselnost te situacije dviga političen pomen jugoslovanskega delavstva.
nami kdo, ki bo podprl komplote nje-! Komplot mora škoditi tudi povzročite-govih somišljenikov proti zavarovanju! ljem. V naši politiki je danes razpolo-delavcev, — čeprav ti komploti niso j ženje, da bi človek ponovil s Cankar-stvarno utemeljeni in izvirajo očividno jem: Pa kaj bi dal za eno pošteno roko iz političnega sovraštva, — ne proti da me potiplje po rami in druzega nič
ravnatelju bolniške blagajne, ampak proti velikemu številu iz delavskih kro gov izhajajočih uradnikov, med katerimi je lepo število takih, ki so pred leti in leti delavsko zavarovanje gradili in imajo vanj tisti vpogled, ki ga dajeta ljubezen do stvari in dolgoletna izkušnja. Marsikak nadut domišljavec, ki veliko govori, nima ne tega ne onega, zato misli, da mu je dovoljeno z za varovanjem odiozno eksperimentirati. Na tako postavljene stole socialistični stranki ne bo mogoče nikdar sedati.
ne da mi, kot prijazen pozdrav.
Sredi politike dogovorov in komplo tov, — bomo delali politiko brez dogovorov — a politiko delavskih interesov in politiko poštenja, Morda nam bo ravno to razbite vrste zbralo in privabilo k nam mnogega, ki mu postaja ozračje politike bančnih skupin in privatnih gospodarstev neznosno in ki si želi z vso dušo politike, ki ne meri in ne tehta, — a je ravno zato politika poštenja.
Brezposelnost.
in kratek čas in je tu na svojem mestu Kadar se pa v politiko spusti, pa izpade to navadno tudi tako, da spada v to ru briko. Tako se M. A. Cafizelj zadnji čas neprestano boji, kaj bo z našo stran ko, ker ne dela ne klerikalne, ne liberalne politike, ampak socialistično. On misli, da se bomo vsedli zato, ker mislimo, da smo dolžni ostati zvesti pred vsem socialističnemu delavstvu, med dva stola, med liberalnega in klerikalnega.
Stvar je pa taka, da ne rabimo nobenih takih stolov, ampak samo zaupanja delavstva. Ta naša vodilna smer nas vodi, kjer je treba, na obe strani v borbe — a to ni naša krivda, ampak krivda tistih, ki se igrajo z interesi delavstva, pa tudi s politično in navadno pametjo.
Naša stranka noče imeti s klerikalno kulturno in plemensko šovinistično politiko nič skupnega. Mi imamo tozadevno svoj program in vsak, kdor bi delal račune s temi vrednotami, bi delal napačne račune. Zlasti tudi naša politika v ljubljanskem občinskem svetu ni imela nikdar tega značaja.
Kakor je razvidno iz dogovora, ki so ga napravile članice bivše Zveze de lovnega ljudstva, je šlo tu za dogovor, da se upravljajo sredstva ljubljanske mestne občine po v naprej določenem načrtu, ki varuje interese širokih slojev delovnega ljudstva, med tem, ko so se upravljala v preteklosti ta sredstva v taki meri v interesu bančnega in trgovskega kapitala, da ni čudno, če je moglo priti proti temu do enodušnega odpora.
Mogoča so bila različna mnenja, ali so taki dogovori dobri: vendar stoji, da nesocialistični niso bili in da gre tu le za vprašanje, v koliko koalicue socialističnim strankam koristijo in v koliko ne.	.	.	.	*•
Neodvisni so se izrekli najprej ofi-
Iz domače politike.
G. M. A. Cafizelj iz »Jutrovega« u-1 so vstvarili v vseh mestnih podjetjih redništva zna pisati lepe stvari za smeli tak položaj, da se imajo mestni delav--	—	■	■	•	1	'vi	upravičeno	bati novega režima, ki bi
moral imeti za posledico najhujši teror proti delavstvu, so dano besedo prelomili in izstopili iz koalicije.
S tem je koalicija razrušena in tudi socialistični zastopniki imajo svobodne roke. Vendar se to ne pravi, da morajo smatrati danes to za škodljivo, kar so smatrali včeraj za koristno. Vse točke pisanega dogovora so izključno socialnega značaja — tako da naši zastopniki snloh ne morejo drugače, kakor tega dogovora izvajati. Pisan dogovor je bil za nas pravzaprav nepotreben in se je napravil samo, da bi se zasigu-rala zanj stalna večina. Po izstopu neodvisnih na ljubljanskem magistratu ni več formalne koalicije.
Vkljub temu bodo izvajali socialisti svoj program naprej, druge stranke lah ko store isto, lahko pa tudi drugače, ka kor jim kaže. Morda bo s stvarnim delom vkljub temu mogoče zediniti vse, ki so za isti socialni program. Če pa bi to ne bilo mogoče, bo izvajala naša de-legaciia konsekvence, vendar šele takrat, ko postane to res potrebno. Po željah manjšine pa se pri tem ne bomo ravnali.
S tem se postavlja socialistična dele gacija ljubljanska na isto politično stališče, na kojem stoje socialistične delegacije v drugih avtonomnih mestih. Tu kakor tam bomo delali na odgovornih mestih delavsko, socialistično politiko, v kolikor je to v občini mogoče.
V kolikor smatrajo druge stranke za oportuno, da nas pri tem podpirajo, — je stvar teh strank, ne naša.
Isti cilji, bi seveda morali voditi na paralelna pota vse stranke, ki niso lažisocialistične in lažisocialne.
Ce je torej kdo, ki upa, da se bodo naše na novo strnjene vrste ob vprašanju ljubljanske politike razbile, ta se hudo moti. Mi gledamo na to vprašanje popolnoma enotno. Še bolj smo se ču-
Tedenska poročila, ki jih izdaja državna borza dela v Ljubljani o gibanju na delovnem trgu govore z jasnimi številkami: Brezposelnost delavstva in na-meščenstva narašča.
Pa tudi ministrstvo za socialno politiko samo je to dejstvo vedno ugotovilo.
Ugotovilo že pred meseci, ,ne da b| doslej začelo reševati vprašanje z ono resnostjo in nujnostjo, ki jo zahteva vsaj za brezposelnost, državni interes, če že nočejo upoštevati interesa delavskega razreda.
Vsaj velja že danes nekak pravilnik o izplačevanju brezposelnih podpor, ki določa trajno brezposelno podporo po 3 dinarje na dan za brezposelnega družinskega očeta in pol dinarja na dan za družinskega člana. Da je taka podpora smešna, neresna, je jasno in izven vsakršnega dvoma.
Vladajoča brezposelnost je posledica gospodarske krize. Pomanjkanje gotovine, oderuški krediti, neurejene gospodarske prilike v državi so povzročile, da stradajo danes oni, ki hočejo delati, pa delati ne morejo, ker ne dobe dela.
Skrajni čas je zato, da ministrstvo za socialno politiko vprašanje brezposelnih premotri in uredi.
Prva zahteva delavstva, ki ji ministrstvo more in mora ugoditi je: popolna upostavitev borz dela v celi državi. De, lovni trg mora bit ipregleden, delavcu v Sloveniji se mora nuditi možnost, da zve delavno priliko v Hrvatski, Vojvodini in Srbiji,
Druga zahteva pa je:	brezposelne
podpore morajo biti take, da bodo omogočale vsaj najbednejše življenje.
Za realizacijo prve in druge zahteve so dani vsi predpogoji. Predpogoji, ki jih je ustvarilo delavstvo.
Saj vplačujejo delavci na podlagi na-redbe ministrstva za socialno politiko o-pobiranju in uporabljanju prispevkov za borze dela redne prispevke za zavarovanje nezaposlenega delavstva ob pri
vensko delavstvo nad en milijon dinarjev teh prispevkov. Pričakovalo je delav stvo, da bo po letu dni vsaj že zakonski sonutek o zavarovanju za brezposelnost gotov. Mesto takega osnutka, se delajo osnutek o zavarovanju za brezposelnost poslabšanju gospodarskega položaja.
Zato je tretja zahteva delavskega razreda: nemudna izvedba zavarovanja
dobitni krizi in ustvarjajo poleg tega še poseben sklad za borze dela. Ker se vrši pobiranje že leto dni in več in znaša tedenski prispevek za borze dela 1.8 odstotkov enodnevne zavarovane mezde, je nedvomno, da je vplačalo samo slo-
Delavstvo ne more mirno trpeti, da bi plačevalo prispevke, zato, da bodo prispevki neuporabljeni ležali v bančnih blagajnah. Vsaj tudi zaposleno delavstvo že itak dovolj bridko občuti naraščanje brezposelnosti. Kakor delajo tovarnarji polna skladišča ob času velike preglavice in tlači vskladiščeno blago cene izdelkom navzdol, prav tako tlačijo nezaposleni proti lastni volji mezdne navzdol. Vsaj je na dnevnem redu trditev delodajalcev: delavcev kolikor jih hočem in še za nižje mezde. —
Sedaj pa naj ob mezdah, ki niti iz-daleka ne odgovarjajo draginjskim razmeram in se vsled povečanega povpraševanja za delom še avtomatično nižajo, plačuje delavec še prispevke za borzo dela, zato, da bodo brezposelni brez podpor stradali in" iskali za vsako ceno dela.
Delavske organizacije so same začele razmišljati o podpiranju nezaposlenih. In, Savez grafičkih radnika je uvedel za svoje članstvo posebne prispevke za to, da bodo nezaposleni člani, ki vsled družabnih razmer ne morejo dobiti dela, vsaj za silo oskrbovani, ker jim državno oblastvo te oskrbe ne nudi.
Seveda je za kapitalistični razred vseeno, če poginja za plotom nezaposleni. Vsaj se kapitalistični razred noče zavedati, da tvori delovna sila delovske-ga razreda aktivno postavko narodnega premoženja. Če se kapitalistični razred ne zaveda, da bi preskrbela delovne prilike in z delom omogočeno delavčevo preživljanje ustvarjalo novih vrednosti. Kapitalističnemu razredu je najvišje načelo izkoriščanje, izkoriščanje preko človeških žrtev, zadnja briga mu je interes družbe.
Seja ravnateljstva Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
pravnemu odboru. Nadalje, da se izloči iz dnevnega reda že zgoraj omenjeno sistemizacijo mest, prevedba nameščencev ter proračun odstavi iz dnev-
cielno za koalicijo. V koaliciji so prid- | dili, kako, da je mogel gospod M. A no hujskali in ovirali druge pri delu. Ko i Cafizelj misliti, da se bo našel med
Z dne 6. decembra t. 1. se je vršila seja ravnateljstva z obsežnim dnevnim redom 25. točk. Med njimi cela vrsta predmetov, ki se jih da lepo rešiti v predsedstvu ali upravnem odboru. Poleg tega so bile tudi tri važne točke na dnevnem redu in sicer: Sistemizacija službenih mest, prevedba uradovih nameščencev po določilih novega službenega pravilnika ter proračun upravnih stroškov za Okrožni urad v Ljubljani. Predno se je došlo na dnevni red je dobil besedo sodr. Čobal ter predlagal, da se one točke dnevnega reda, ki jih lahko rešita predsedstvo ali upravni od bor ne rešujejo seje ravnateljstva, tem več se jih prepusti predsedstvu in u-
nega reda, ker so k tem točkam stavljeni predlogi na seji z dne 19. oktobra izvoljene komisije 5 članov, ki pa se ni bila izvolila pravilno. Ravnateljstvo se namreč pri tisti seji ni oziralo na §§ 64 in 93 pravil, vsled tega so vsi predlogi te komisije neveljavni. Predlog sodr. Čobala pa je bil odklonjen. Proti njemu so glasovali podjetniški zastopniki, pa dva demokrata od delojemalcev, in sicer gospoda Majcen in Urbančič. Zad nji sploh ne spada v ravnateljstvo, ker ni član Okrožnega urada. Vkljub temu
lioče imeti tam giavrm besedo. Po odklonitvi tega predloga je sodr. Čobal dal na zapisnik protest, podprt s tem, kako Središni ured postopa pri izvolitvi takih odborov, ki vedno tolmači zgoraj navedena dva paragrafa tako, kakor jih zastopajo tisti delavski delegati ravnateljstva, zlasti zastopniki Strokov ne komisije, ki zastopajo absolutno večino delavstva, ki je včlanjeno pri O-krožnem uradu. Potem so se rešile prva in druga točka, poročilo o zgradbi ambulatorija in prodaja zemljišča brez debate. Potem pa je poročal ravnatelj o predlogu komisije k točki sistemizi-ranja mest ter reorganizacija. K tej toč ki je utemeljeval predlog komisije gospod Urbančič, ki pa ni ne ene navedbe navedel, s katero bi praktično podprl predlog komisije. Pripovedoval je, da je treba le 105 uradniških mest, odpraviti 12 poslovalnic, uvesti celo sistem, ki bi bil še bolj birokratičen in težak, kakor dosedaj. Že sedaj ni nihče zadovoljen s sedanjo organizacijo, ne delodajalci, še manj pa delojemalci. Seveda pa tega niso krivi sedanji uradniki, čeprav jih zmerja Urbančič z gosenicami, krivo je edino to, da je po novem zakonu bila pač v mesecu februarju sklenjena reorganizacija, ki je dobila centralistično obliko uprave, česar pa zakon absolutno ne zahteva. Ravnateljstvo je nanireč sklenilo takšen centralizem za Okrožni urad v Ljubljani, kakršen je uveden na Hrvaškem, ki ima 16 Okrožnih uradov, ki so mali. Samo urad v Zagrebu je nekaj večji, ki pa je vendarle teritorialno ozek in se ga lažje obvlada. Da se v Sloveniji organizacija s približno 80.000 člani ne more docela tako upravljati, kakor organizacije s 4 ali 5 tisoč člani, je jasno. Vsak mora razumeti, ki ima kaj pojma o delavskem zavarovanju. Samo Urbančič v svoji zaslepljenosti tega ne vidi, ker se mu ne gre za dobrobit tega zavoda, ampak v njegovi duši bije ona žilica »čim gore tem bolje.« Za Urbančičem je dobil besedo sodr. Čobal, ki povdar-ja, da tudi delavstvo ni zadovoljno s sedanjo organizacijo ter je navedel več kot 20 slučajev, podprtih z dokazi, kako težek je sedanji organizacijski aparat, ki povzroča nezadovoljstvo med delavci in delodajalci. Prvič povzroča zglasovalna služba dvojno delo. Če se vrine podjetniku napaka, koliko je treba pisarije, ki jemlje delodajalcu čas, Okrožnemu uradu pa pomnožuje delo in povečuje stroške, to pa le vsled tega, ker nimajo poslovalnice tistega delokroga, ki bi ga morale imeti. Statistično delo je dvojno in bi ga lahko deloma poslovalnice same opravile. Koliko neprilik povzroča nakazovanje hrana-rine, pogrebnine in dečje opreme centralizirane potom Okrožnega urada. Ne zadovoljnost je med delavstvom velikanska. Majhna pomota, ki jo napravi delodajalec ali zdravnik, povzroča vča si, da preteče cele mesce, da delavec ne pride do podpore. Poleg tega pa še dvojno delo. Vsemu temu je vzrok pre centralizirana uprava, ki jo je sklenilo ravnateljstvo v mescu februarju t. 1. Zdravniki po deželi so nezadovoljni samo radi centralizacije. Samo radi tega, ker jih centralistična uprava degradira za pisače Okrožnega urada, in jim ne da, da bi se posvetili onemu poslu, ki spada v zdravnikov delokrog in omejili pisarijo na najpotrebnejše. S. Čobal trdi, da bi bilo po svoji izkušnji tem težkočam lahko napraviti konec, ako se ^ostavi v poslovalnicah isti delokrog ki jim pripada po naravi stvari in da to tudi dražje ne bo, ko sedanji sistem, ampak ceneje. Poslovalnicam pripada: zglasovalni in odglasovalni posel, Statistika o zglasovalni in odglasovalni služ bi, ki naj se mesečno pošilja Okrožnemu uradu, izplačevanje hranarine, po-
Kongres „
Zadnjič smo o »Svobodi« napisali tele besede: Svobodi so ustvarjeni solidni temelji in izredni kongres pomeni mej nik iz slabšega na boljše. Sedaj, ko se je kongres že izvršil, labko rečemo, da so te besede trikrat resnične. Potek kongresa nas je presenetil. Tako resnih in živih debat v Sloveniji nismo vajeni. Še manj smo pa vajeni smotrenosti in produktivnega dela s katerim se je ta kongres tako zelo odlikoval.
Dan pred kongresom so se vršili občni zbori telovadne, dramske in glasbene podzveze. Tu so prišli do veljave
grebiiine, dojniue in dečje opreme- Revizije obratov ob potrebi. Pregledovanje zdravniških računov, bolnic in lekarn naj bi opravljal Okrožni urad cen tralistično. Nadalje naj bi poslovalnice opravljale zaračunavanje prispevkov, pošiljale plačilne naloge delodajalcem duplikat pa Okrožnemu uradu. Ekseku tivne ^osle naj bi opravljal Okrožni u-rad centralno. Še več podrobnih stvari bi se dalo navesti, ki bi odpravile vse težkoče. Nadalje trdi sodr. Čobal, da namen v zakonu predvidene centralizacije ni v tem, da se uprava birokratizira ter otežkoči ali da zavarovanje izgu bi vsak stik s pravim interesentom, delavcem. Namen centralizacije je centralizirati sredstva. Nadzorovati zavarovanje do zadnjega kotička, ne pa napraviti kaos v zavarovanju, ki ga hoče predlog komisije še povečati, napraviti še večjo nezadovoljnost pri delavcihr in delodajalcih. Nadalje pravi sodr. Čobal, naj se napravi poizkus po njegovem načrtu v eni ali dveh poslovalnicah. Da pa tudi nima nič proti temu, če se napravi poizkus v eni ali dveh poslovalnicah po načrtu komisije. Videti je bilo, da so eni člani ravnateljstva vendar uvidevali, da ima Čobal edino ta namen, da omogoči tako organizacijo, da dobi urad zopet zaupanje in zadovoljnost med delavstvom in delodajalci. Tako so se takoj pridružili izvajanju sodr. Čobala gospodje Juvan, ing.. Suklje, da celo g. Bizjak je priznal, da od odborovega predloga ne pričakuje ničesar dobrega. Seveda se predlogu sodr. Čobala ni pridružil iz političnega, sovraštva.
Konečno se je predlog sodr. Čobala, ki si ga je usvojil tudi g. ing. Šuklje, sprejel z vsemi glasovi razven g. Majcna, eksponenta »Jutra« in slovenskih demokratov. O prvi polovici predloga komisije se je tudi glasovalo in sprejelo predloge reorganizacije in sistemizacijo v centrali Okrožnega urada, kar pa je brez vsakega pomena, ker v tem trenotku, ko se je sprejel Čobalov predlog ter odpadel zadnji del predloga komisije, je prva polovica predloga iluzorična. Zakaj če se reorganizirajo poslovalnice, ne bo treba v centrali lOfj uradnikov, kakor jih navaja predlog, temveč še več ko polovico manj. Iz tega pa se tudi vidi, kako malo se razume Urbančič na organizacijo, ker je še vedno trdil, da je predlog prve polovice izvedljiv. Ko je bil predlog sprejet je bila 5. ura, in se je seja prekinila ter se bo nadaljevala, ko dobijo člani 1 zopet vabila. Tako je namreč predsednik gosp. dr. Golija naznanit članom pred zaključitvijo.
* *
»Jutro« je prineslo tudi o tej seji poročilo. Iz celega poročila v »Jutru« pa se vidi, kako malo razumejo gospod je okoli »Jutra« o zavarovanju Vsa njihova veda v vseh dosedanjih člankih obstoja v tem, da skušajo pri delodajat cih kakor pri delojemalcih — kolikor se da — obsovražiti urad in uradnike, ter vsacega, ki ima namen izboljšati upravo, zadovoljiti delavce tako, da bo do smatrali bolniško zavaravanje za svoje, ne pa za kakšen birokratični zavod, namen udariti našo delegacijo z loparjem ter ji podtikati čisto nekaj druzega, kakor je nameravala. Mi smo prepričani, da ni imel sodr. Čobal ni-kakega drugega namena, kakor tega, da se organizacija izboljša, da pride de lavstvo v živi stik z Okrožnim uradom. Tudi nesramno zaletavanje v Strokovno komisijo in njihovo zastopstvo, ki se je jako lepo obnašalo ter je moralo na vsacega treznega zastopnika napraviti najboljši vtis, »Jutru« ni po volji in se vsled tega obdregne tudi ob predsednika.
Svobode".
strokovnjaki, ki so svoje delo do podrob nosti izvedli. Tem občnim zborom so bili predloženi pravilniki posameznih pod-zvez, kateri so bili predmet izčrpne debate. In ravno tej delitvi dela se je zahvaliti, da je kongres tako izborno deloval. Kajti vsaka podzveza je že na pred-zborovanjih pretresala v svojem delokrogu detajle, ter je prišla drugi dan na skupni kongres že s popolnoma predelanim materijalom. Zato so bile debate na kongresu na takem višku, da ni padla no bena nepotrebna beseda. In tako je bilo mogoče, da je pongres v tem odmerje-
nem času sprejel 4 pravilnike podzvez in pravilnik centrale. Predelana in spremenjena so bila tudi pravila Zveze in podružnic.
Pripomniti' moramo, da so tudi podružnice pri tem delu prav odlično sodelovale z nasveti in predlogi. Zlasti je treba omeniti jeseniško in trboveljsko podružnico, ki sta v prav oblini meri in z dobro pretehtanimi predlogi pripomogle, da so novi pravilniki izdelani na podlagi današnjih izkušenj in da so naslonjeni na živo življenje. Glede imena je sprejel kongres z 22 glasovi predlog centrale. Ime bo odslejr »Svoboda« delavska telovadna in kulturna zveza«. Vsi ostali sklepi so bili sklenjeni soglasno, kar je gotovo vesel znak notranje harmonije.
Tudi nadomestna volitev centralnega odbora se je izvršila soglasno.
Delovanje »Svobode« je bilo v zadnjih mesecih zelo živo. Ta kongres bo pa delovanje še poživil tako, da bo ostala «Svoboda» res delavska organizacija, ki bo na korist celemu delavskemu razredu.
Naša politična stranka se važnosti kulturnega dela popolnoma zaveda in bo storila vse, da bo svobodi to kulturno misijo podprla.
* * *
ZBOROVANJE Delavskih telovadnih enot 8. decembra 1923.
Dan pred kongresom »Svobode« so zborovale v Ljubljani njene telovadne enotne in ker je to zborovanje važno za bodoči razvoj delavskega telovadnega gibanja je potrebno, da objavimo potek, tega zborovanja:
V imenu načelstva zveze »Svobode« pozdravi zborovanje sodrug Svetek. V svojem nadaljnem govoru naglasa, da je poleg vežbanja telesa potreba vežbati tudi duh, kar je zlasti potrebno za novo generacijo. Kajti v dobi, ko bo začelo delavstvo prevzemati iz rok kapitala vodstvo, bo rabilo zlasti voditeljev, katere bodo morale dati telovadne enote.
Za njim podaja načetniško poročilo sodrug Tomc in omenja razmah enot od mariborskega zleta ter podaja statistiko telovadnih odsekov in delovanja. Telovadnih odsekov je delovalo 12, od katerih nista dva poslala statistike. Odseki štejejo 208 članov, 111 članic, 18 obrtnega naraščaja, 117 moške dece in 104 ženske dece. Skupaj vseh telovadečih 540. Odseki so vadili tedensko po 107 ur in sicer 3 v šolskih prostorih in dva pa v tujih privatnih lokalih. V enotah je delovalo 35 vaditeljev. Javnih telovadb je bilo do sedaj vseh skupaj 9 in sicer na
Politični
Slovenija.
Notranji minister g. Vujičič in minister pravde g. Trifkovič sta obiskala v petek dne 7. decembra Slovenijo in sta si ogledala škodo, ki jo je napravila povodenj. Bivši tajnik radikalne stranke g. Emil Stefanovič se je povrnil v Ljubljano in je začel ponovno izdajati tednik »Radikal«. Izgleda, da zmaga radikalnega akcijskega odbora nad Stefanovičem ni bila popolna in da radikalna stranka Stefanoviča in njegovih prijateljev ne bo vrgla popolnoma čez krov. V tej domnevi nas potrjuje vest, da je bila ustavlje na vsled višjega ukaza porotna razprava ki bi se imela vršiti v Celju proti Antonu Šuntajsu, krojaču iz Trbovelj, radi poneverbe zneska 300.000 K, ki jih je prejel imenovani od bivšega pokrajinskega namestnika Hribarja za konsumno društvo, ki ga je pa imenovani zase pridržal, oziroma razdelil med radikale. Šuntajsa je akcijski odbor radikalne stranke po sporu s Stefanovičem ovadil, — sedaj pa je prišel ukaz, da se ima razprava preložiti, akt pa poslati v Beograd. Šuntaj se je že vrnil v Trbovlje in bo ostal sedaj dalje radikal, kakor je prvotno nameraval.
Notranja politika.
Naša vlada se nahaja pravzaprav vedno v krizi. Vladni zavezniki Turki in Nemci niso zavezniki po duhu in srcu, ampak možje trgovine, ki stavljajo na radikalce in vlado vsak čas nove zahteve. Pretekli teden so prišli z enim takim računom macedonski Turki.
V imenu vlade sta se pogajala z njimi ministra Kojič in Jankovič. Zagotovila sta, da dobe macedonski Turki šole v turškem jeziku, — kar je dobro in prav,
Jesenicah, v Celju, na Vrhniki, v Mariboru, v Šoštanju, v Javorniku, v Hrastniku in pa telovadna akademija v Trbovljah. Na vseh teh na'stopih je nastopila 434 članov, 265 članic, 39 obrtnega naraščaja, 123 moške dece in 72 ženske dece. Skupaj 933 vseh udeležencev. V naslednjem referira' sodrug Tomc o pravilniku, katerega se po kratki debati sprejme z nebistvenimi spremembami.
Podzveza se v smotrejše tehnična vodstvo razdeli v okrožja m sicer: Gorenjsko (gorenjske enote), Ljubljansko, (Ljubljana z rudarskimi revirji do Zida-negamostaj ter Mariborsko okrožje. V slučaju potrebe se ustanovi še celjsko okrožje za Savinsko dolino.
Sprejet je bil tudi kroj telovadnih enot za vse oddelke:
Člani imajo jahalne hlače, rujave srajce z črnimi dolgimi kravatami, črn pas, športni suknjič in športna čepica. Na pasu in čepici naj bo kokarda DTE. Blago zelenkasto sivo, telovadni kroj ostane dosedanji. Načelnik zveze nosi na levi rami po dva ozka trakova in ostali načelniki pa pa en trak.
Za članice se določi kot paradni kroj isti kot češkoslovaške članice. Telovadni kroj ostane dosedanji.
Moški naraščaj ima črne kratke hlače, rdeč pas, rujavo srajco-z umetno kravato. športne čepice iste barve ko srajca. Nastopa pa v kratkih belih hlačkah, drugače gol.
Ženska deca nosi obleko' iz rjave žakljevine, obrobljeno na spodnjem robu z dvema po en cm širokima črnima trakoma.
Moška deca isto kot češkoslovaška.
Zvezin prapor naj bo rdeč, v sredini z bakljo »Svobode«. Vpelje se za DTE no ve znake, ki naj bodo kakor češki, le za polovico manjši ter nove legitimacije.
V vodstvo DTE so bili izvoljeni ss. Joško Ogrin kot predsednik in člani pa Vidovič (Cerjak), Klenovšek, Ausenik.
V tehniški odbor za načelnika Joško Tomc, člani Švajger, Dolanc, Vovk.
Da se odpomore pomanjkanju vaditeljev, se sklene prirediti od 1. do 4. februarja t. 1. vaditeljski tečaj v Trbovljah.
Pred vsakim večjim izletom mora vsak član založiti 5 Din v fond, ki se porabi za kritje deficitov, oziroma v po-škodbenl fond, iz katerega se bodo po-vračevali stroški za nezgode v telovadnicah.
S tem zborovanjem so postavili naši telovadci temelj telovadnim enotam in sedaj pa je naloga vseh voditeljev, da gredo na delo in popeljejo naše enote na ono višino, ki jo dosegajo bratske organizacije drugih držav.
pregled.
in da se vlada ne bo dotaknila s kakimi agrarnimi reformami turških begov, — kar je žalosten dokaz za razmere, v katerih živimo. Samo po sebi je umevno, da so dosegli Turki posebne pravice tudi za turško cerkev. (Ironija usode hoče, da so pripomogli Turkom do teh ugodnosti ravno naši klerikalci in drugi podpisniki Markovega protokola!) Vsled kri tičnega ozračja zastaja tudi zakonodajno delo v narodni skupščini. V skupščini se delajo kravali drugače pa zelo malo.
Obnovitev diplomatičnih zvez z Rusijo.
Pogajanja za vpostavitev diplomatičnih zvez med našo državo in Rusijo se nadaljujejo. Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil, da je odvisno tozadevno stališče naše države od stališča Francije. V Jugoslaviji bivajoči ruski begunci se trudijo po svojih vodilnih zastopnikih, da bi zveze s sovjeti preprečili.
Kraljevo potovanje v Pariz.
Kralj Aleksander je odpotoval v spremstvu našega parškega poslanika Spalajkoviča nenadoma v Pariz. Naša vlada je izdala komunike, v katerem trdi, da si je šel kralj v Pariz zobe zdraviti. Mi na to ne verjamemo orav, ker smo čitali, da je povabil kralja predsednik Millerand na obed, — kar se ne da spraviti orav v sklad s komentarjem, da bolijo kralja zobje. Bolj verjetno je, da ga je peljala v Pariz važna politična pot, ko-je pomen pa naša vlada ljudstvu z o-tro^čjimi komentarji zakriva. Trdi se, da gre za važna vpra _nja angleško-fran-crskega razmerja, -a reško vprašanje in morda tudi za francosko politiko.
ZUNANJA POLITIKA.
V	Avstriji
se je kanclerju Seiplu s težavo posrečilo odvrniti grozečo splošno stavko kovinarjev. V pondeljek je izbruhnila stavka državnih uradnikov, poštnih in telegrafskih nameščencev. Ves promet z Avstrijo je ustavljen. Oalekosežnost delavske solidarnosti, ki se jo danes lahko vidi v Avstriji se občuti v vseh sosednjih državah. Sosednje države so brez vseh poročil, ki so prihajala redno skozi Avstrijo. Socialni demokratje se upirajo zboljšanju položaja višjih uradnikov in so zahtevali enakomerno izboljšanje plač srednjih in nižjih uradniških kategorij. Državni kancler Seipl pravi, raje ko bi popustil v štrajku, demisijonira s celo klerikalno vlado. Zahteve uradnikov so zelo minimalne. Uradništvo zahteva 30 tisoč avstrijskih kron mesečne povišice. Izjeda, da bo stavka skoro s popolno
zr.' jo štrajkujočih končana. Iz te stavke se morejo tudi naši uradniki, ki so dostikrat najboljši lačni prijatelji režima marsikaj naučiti.
Ogrska.
Komisija za najetje zunanjega posojila se mudi v Parizu. V tej komisiji se nahajata grof Khuen-Hedervary in finančni minister Kallay.
V	ogrski zbornici je izpostaljena vlada hudim napadom šovinistom z desne in leve. Desničarji očitajo vladi narodno izdajstvo, levičarji pa neiskrenost na-pram mali in veliki antanti.
Perzija.
Za Turčijo se je proglasila tudi v Perziji republika. Šah je odstavljen. Tako prodira republikanska vladavina na celem vzhodu in monarhistična vladavina, ki je pred vojsko na svetu prevladovala bo spadala kmalu med izjeme.
Dnevne vesti.
Klerikalci poznajo mesto stvarnosti demagogijo. Mi smo povedali v par člankih svoje mnenje o »Slovenčevi« protisrbski hujskariji. To mnenje smo vsestransko z razlogi podprli: »Slovenec« je odgovoril na naše razloge z zmerjanjem, ki je gospodov v Jugoslovanski tiskarni vredno. Dejal je, da smo najbolj mizerna stranka na svetu, da smo že bili ministri ali pa še bomo — ni pa povedal, kaj misli o stvari sami. Zato mu bomo svoje misli še enkrat po novili, zato ker je treba ljudem njegove sorte vsako stvar očividno dvakrat povedati, da se jim koncem koncev le ne koliko zasvita v glavi. Moderna tovarna rabi nujno primerno širokega trga. Mi našega svinca iz Mežiške doline, na šili čevljev iz Petovije in Tržiča, naših železnih izdelkov iz Jesenic in celo našega premoga iz Trbovelj ne moremo porabiti doma, ampak ga moramo prodati v druge kraje. Na drugi strani moramo uvažati k nam od drugod stvari, kakor n. pr. živila in obleko. V našem socialističnem programu je, da morajo biti vse dežele, ki se med seboj gospodarsko izpopolnjujejo med seboj tudi v politični zvezi. Le tako je mogoče s časom to doseči, kar mi hočemo : doseči, da se bo proizvajalo po načrtu za potrebo, ne za trg, in da se bo izmenjavalo pravično, delo za delo. V ta namen moramo imeti oblast, ki obvlada vse enotno gospodarsko ozemlje. V tej zen tralni oblasti moramo imeti tudi svoj vpliv. A tudi če take oblasti ni, tudi če bi bili po »Slovenčevi« želji docela samostojna, samo na Slovenijo omejena državica, — bi bilo več ko polovico naše usode odvisno od naše politične pozicije zuna' mej. Drugače bi plačevali v obliki carin, ki bi jih sosedi po stavljali, milijardne tribute sosedom. Iz teh razlogov je nacionalne šoviniste, ki zapravljajo — kakof dela to »Slovenec« — z neresnim demagoškim hujskanjem naš politični ugled v širšem svetu z vso ostrostjo obsoditi. V stvari sami so »Slovenčevi« gospodarski član ki toliko vredni, ko trditve dunajskih nemških nacionalcev, ki so svojčas me nili, da vzdržuje Dunaj gospodarsko cele pokrajine. Kako pravilni so bili taki računi smo videli po vojski, ko je bil Dunaj od svojega gospodarskega zaledja odrezan. »Slovenec« nam na vse to ne ve druzega odgovoriti, kakor da smo že bili ministri ali pa da še bomo. Demagogija se skriva za demagogijo, ki pa ne bo več vlekla. Naše de-
lavstvo bo zahtevalo točnejšega odgovora — ali pa bo znalo .klerikalno politiko in njene sadove pravilno oceniti. Naše delavstvo se vedno bolj zaveda, da izgublja eno politično pozicijo za drugo, ker je poslalo v zakonodajne zbore ljudi, kojih najslavnejši čin je to, da so vrgli z veliko gesto puško v koruzo. Poleg tega pa mu jemljejo še tisti košček samouprave, ki mu ga daje obstoječa ustava, ker zavlačujejo volitve v samoupravna telesa.
Ljubljanska kreditna banka je tudi kapitulirala pred mladimi demokrati. Doslej je bila ta banka še krepko zavetje starih demokratov, sedaj so pa stari sklenili pogodbo z mladimi ter tem priznali polovico odborniških mest. Napravili so pa ob tej priliki tudi majhno politično kupčijo s tem, da so obljubili baje dr, Ravniharju županstvo v Ljubljani ter ga s tem potolažili, da ne bo preveč nadležen zaradi poslanskega mandata, ki bi mu ga mladi demokrati bili morali odstopiti v zmislu pogodbe. To so mladi demokrati tem lažje storili, ker so dobili v roke Kreditno banko a z dr. Ravniharjem se pa do bodočih občinskih volitev lahko še desetkrat skregajo. Dr. Triller je še ostal predsednik te banke, koliko bo na odločal v njej, ne vemo, ker nimamo vpogleda v pogodbo. To so komične stvari. »Slovenski Narod« so kupili, nacionalizirali in prav čedne kupčije so si očitali še nedavno stari in mladi demokrati, dokler niso začeli peti pesem o enotni »napredni« fronti, v katero so in-tonirali tudi narodni socialci. In kaj vidimo sedaj? Le to, da je »napredna« enotna fronta zedinjenje bank, pa prav nič drugega, »napredna« fronta pa služi kot slepilo za čitajoče občinstvo, ki še take flavze veruje. Radovedni smo samo to, kje so ti ljudje dobili »svoje« milijone, da jih tako premetavajo po bankah, ko so bili še pred petimi leti suhi ko cerkvene miši? Banke in industrijo premetavajo kar iz kota v kot in ustvarjajo enotno »napredno« fronto. Zaslužek ob delu, bodisi fizičnem ali duševnem, »napredna« enotna fronta bank nikakor ni. To ve vsak abecedar, pa niti ni potreba, da bi bil »napreden«.
Politiko slovenskih meščanskih strank označimo najlepše in točno z enim samim stavkom: Klerikalna politika je demagoška, demokratska pa pobalinska. Do tega mnenja prihaja polagoma tudi inteligentneja javnost.
Dopisi.
LJUBLJANSKO OKROŽJE. j SA et more sedaj le kaj koristnega napra-Demokratski politični polž obrača viti. To ve tudi ljubljansko prebivalstvo, sedaj svoji tipalki ali oči, kakor bi rekel j ki se ne meni za vaše — čenče, navaden zemljan, na vse strani, meneč, da je to tudi politika in v nadi, da se bo
javnost bala njegovih neokusnih slin. Tipalki sta »Slovenski Narod« in »Jutro«. Danes ga bode socialno zavarovanje, jutri ljubljanski občinski svet. Kar se tiče občinskega sveta, naj bosta oba kar brez skrbi. Za delovni program, ki ga imajo socialistični odborniki ljubljanski, je v občinskem svetu še vedno večina. Najbolj smešno je pa, da trdi gospoda iz tabora profesionalnih razdiračev, da je sedanja večina spravila mestno gospodarstvo na rob propada. Resnica je le to, da demokrati v štiridesetih letih niso nič prigospodarili, ampak so čakali na
CELJSKO OKROŽJE.
Koncert mariborskega pevskega zbora »Svobode« v Celju bo v dvorani narodnega doma v soboto dne 15. decembra 1923 ob 20. uri. Nastopi moški in mešani pevski zbor. Pevovodja profesor s, Karel Hladky. — Sodeluje operni basist g. Emil Rumpel."— Na glasovirju ga profesorica Olga Hladky. Več je razivd-no iz sporeda.
Mestna plinarna. Plinarna je rakrana mestnega občinskega gospodarstva. Odkar se je investiralo 1,300.000 K za dvo-plinsko napeljavo, se nahaja plinarna v
vpčni lčri-7i in o n «/>	J	~__i__i * O *
w _ .	;	večni krizi in se je ne da sanirati. Socia-
boljše čase. Za socialni in gospodarski listi smo stali popolnoma na pravem sta-razvoj niso storili nič. Sedanji občinski I lišču takrat, ko smo bili proti investiciji
ter trdili, da se nova naprava za celjsko mesto ne bo izplačala in da bo to direktno v vodo vržen denar. Danes se nam ta naša trditev v popolnem obsegu potrjuje, da smo imeli takrat prav, ko nas je »Nova doba« napadala. V pondeljek 15. ncv. se je pečal s sanacijo plinarne odsek za občinska podjetja skupno s finanč nc-gospodarskim odsekom. Iz poročila referenta g. Rebeka je bilo jasno razvidno, da se je ne bo dalo sanirati. Obračun izkazuje letni primanjkljaj K 120.000 Za obresti investiranega kapitala bi se rabilo letno 130.000 K. Kje je sedaj amor tizacija tega kapitala itd. Stavljeni so bil razni predlogi, tako na primer, da se naj cena plinu zviša za zasebnike po pol Din na kubični meter. Drugi predlog, da je treb dvigniti konsum za 50 odstotkov. Vsi ti predlogi so se pretresovali in niti eden in ne drugi ni prišel do veljave, ker sta si oba v protislovju. Že sedaj je okoli 200 strank, ki imajo plinske kuhalnike, in jih ne uporabljajo, zato, ker jim pridejo premog in drva cenejše. Edi, nci kar pride v poštev je celjska zlatarska industrija, ki je na vsako ceno plina navezana in tudi ta industrija ima svoje meje, kako daleč lahko gre. Če ji bo kazalo, da^o cene previsoke, si bo nabavila nadomestek. Privatniki pa že itak porabo plina popuščajo. Kot razsvetljava ne pride več v poštev, ker ima hudega krnkurenta v elektriki, katera bo polagoma prišla kot moderno kurivno sred stvo v poštev, ker je to samo še od cene električnega toka odvisno. To so bili tudi glavni argumenti socialističnega občinskega kluba, ko smo stali v opoziciji proti investiciji. Vsi odseki so se koneč-no zedinili na predlog, da se plinarno proda. Nadalje se bo še poskusilo z vsemi razpoložljivimi sredstvi izvesti sanacijo v teku štirih mescev, če se med tem časom ne bo obrnilo na boljše, se bo plinarno 30. aprila 1924 zaprlo. To smo povedali javnosti, da se bodo interesira-ni krogi znali ravnati. Mogoče pa je tudi, da bo vodstvo plinarne se vendar odločilo napeti vse sile, da se deficit kolikor mogoče zniža in da bi se potem na ta način spravilo plinarno boljše v denar. To je ona velika gospodarska sposobnost demokrata Rebeka, katerega demokratsko časopisje ob vsaki priliki čisla kot enega izmed najboljših v svojih vrstah.
Celjska porota. V pondeljek, dne 3. decembra se je zagovarjal radi uboja § 140 kaz. zakonik pred celjsko poroto Josip Megla, ker je 15. avgusta 1923 v Lopati pri Kozjem udaril v sovražnem namenu z ostrorobnim orodjem Franca Plevnika, vsled česar je nastopila smrt. Obsojen je bil na tri leta ječe.
Isti dan popoldne se je še zagovarjal pred celjsko poroto Friderik Glockl radi hudodelstva tatvine. V sred leta 1923 je obtoženec okradel trgovca Gajšeka in Zupanca v Loki pri Žusmu in odnesel različno manufakturno blago in drugo za okroglo 58.000 kron. Obsojen je bil na dve leti težke ječe ter s trajnim izgonom iz države SHS. Obtoženec je tatvino popolnoma priznal. Svojo krivdo je utemeljeval le s tem, da je pri Zupancu, kjer je bil zaposlen kot sedlar dobil sifilis na ustih na kar je okužil tudi svojo ženo, katero je moral dati v ljubljansko bolnico. Ker so mu zdravniki izjavili, da če hoče svojo bolezen radikalno odpraviti, da rabi nekaj mescev temeljitega zdravljenja, si je v ta namen prilastil nezakonito, tuje blago, da bi si na ta način nomagal v zdravljenju.
Piscu poročila v Ljudskem glasu o protestnem shodu iz Štor. Da pisca tako nizkotnega in nemoraličnega obrekovanja v Štorah ni, o tem smo si popolnoma na jasnem. Konstatiramo: Laže pisec, ko trdi v Lj. gl. številka 47, pod naslovom »Štore pri Celju«, da je bil Leskošek vabljen v Štore na protestno zborovanje ampak res je le, da je bil Leskošek vabljen na shod podružnice kovinarjev v Štorah .Ker pa je tajništvo krajevne organizacije SSJ v Celju organiziralo protestni shod proti ukinjenju ministrstva za socialno politiko ter proti poslabšanju zakona za zaščito in zavarovanje delavcev za dne 25. novembra v Celju ter v svrho skupnega razgovora k pripravi protestnega sboda sklicalo skupno sejo vseh odborov strokovnih organizacij, ki stoje na razrednem stališču, o čemer je bilo okrožno tajništvo strokovne komisije v Celju pismeno obveščeno, ter pozvano k sodelovaniu, je isto tudi pri strokovnem odboru v Štorah pismeno povabilo na omenjeno skupno sejo, ter se jih
je tudi v naprej opozarjalo, da delajo in agitirajo ne samo za strokovni shod kovinarjev, temveč za protestno zborovanje, ter se jim zato poslalo pet velikih plakatov. O vsem tem je bil Leskošek obveščen, ker ga je nato opozoril sodrug Čebular, da je bolje, če se tudi v Štorah vrši strokovno zborovanje in da pošljemo tudi mi enega govornika. Obvestilo je Leskošek kot tajnik strokovne komisije v Celju tudi podpisal. Nato je krajevno tajništvo pozvalo sodruga Korena, i da gre kot referent na protestno zboro-j vanje in ni bil prav nič in od nikogar prjateljsko vabljen. Na protestnem zbo-| rovanju je govoril o stvari, za katero je : bil tudi protestni shod sklican, ni pa s tem lovil ali hotel loviti nikakih kalinov. Prepričani smo, da se mora vsak resen in zaveden delavec zgražati nad takimi poročili o protestnih zborovanjih, ker protestno zborovanje je bilo sklicano, da se z združenimi močmi vsega zavednega delavstva ne le v Štorah ampak tudi drugod, zabrani nakane vladajoče bur-žoazije. Zločinca bi se lahko smatralo vsakogar, ki bi pri takih zborovanjih iskal osebnih koristi ali na podel in zloben način v raznih poročilih umazanih cunj, isto podtikal drugim, katerim to noben poštenjak očitati ne more. Dopisnik, ki je zmožen takih nesramnosti, je skoro gotovo tisti, ki je obenem referent, pa povemo prav na glas, da naj ne misli o vsakem tako, kakoršen je sam, in sicer prve kvalitete koristolovec in častihlepnež, pa velik napuhnjenec. — Krajevno tajništvo SSJ v Celju.
Šoštanj. Mrtvilo v političnem življenju tukajšnjega delavstva je dalo sovražnikom delavskega pokreta povod, da so si začeli demokrati prizadevati stopiti v stik z vodilnimi sodrugi in si na ta način pripraviti tla za splošno ofenzivo. Njih kombinacija za dosego zaslombe, ki je postala že očividna in za uvidnejše sodruge jasna, je sicer dobra, toda če se bo obnesla, je drugo vprašanje. Res, razprtija med našimi vodilnimi sodrugi jim daje žarek nade na uspeh, nam pa njih nameni pogum za obnovitev političnega dela in radikalno okrepitev naših vrst. Razmere so se konsolidirale. Organizacija je ostala enotna in to nam daje garancijo. da bo bodočnost naša. Demokrati in njih sestra Orjuna so obsojeni na smrt. Prvi radi druge in drugi radi prve. Čudimo se, da člani Orjune, povečini čevljarski delavci in vsled tega velikanski duševni in materielni reveži, do danes še niso prišli do uvidevnosti, da so hlapci vladajočega razreda. Danes, ko je zgodovina že dokazala, da se to, kar se je izvedlo v Italiji in njej po jeziku in mentaliteti sorodnih državah, ne da izvesti v državi, kjer za tak eksperiment ni podlage, danes bi že morali to razumeti tudi oni proletarci, ki vzgajajo naš naraščaj, to so učitelji. Sicer je danes večina učiteljev in učiteljic eksponent buržoazije, ker vlivajo našim malim v glave buržoazno ideologijo, nacionalizem in klerikalizem. Čas hiti naprej, zora puca, bit če dana in tudi tu bo pritisk socialistične ideje vstvaril reforme. Drugih novic je mnogo v našem Šoštanju. Od igravajo se lokalni dogodki, ki so za naše ultra-narodnjake zelo karakteristični. Pričakovali smo objavo teh novic v Or-juni, ki baje brani pravico in pobija korupcijo, partizanstvo, izkoriščanje in bog ve kaj. vse- Toda njena časopisna revolucija je izostala vsled česar se moramo mi oglasiti. Pred par dnevi se je zgodilo, da je tukajšnji poštni uslužbenec Ugovič Filip avstrijski podanik, član Orjune opremljen z njihovo srčkano kokardo defravdiral večji znesek (pravijo, da gre za stotisoče) in izginil neznano kam. Mislili smo, da bo Orjuna organizirala svoje akcijske četnike in priredila lov za tatom. Varali smo se. Mesto tega. so naslovili na tukajšnje občane dopise, v katerih jim ukazujejo razobesiti državno trobojnico, kadar to oni zapovedujejo. Ne čudimo se, če nameščenec poneveri tuj denar, ker od svojih borih Din 500 ne more živeti. Čudimo se pa, če so ti nameščenci tako naivni ali zlobni, da so pripadniki kapitalistične politike, ki jim reže vsakdanji kruh. Za danes končujemo. Opozoriti mislimo samo še sta-nše otrok, ki so v šoli izpostavljeni ši-kanam s strani učiteljstva, da v prihodnje vsak slučaj učiteljske nepravičnosti, javijo s. Koradej Antonu, ki ima tozadevni nalog od krajevne organizacije SSJ storiti potrebne korake. Glede slučaja Klinar se bomo pa še informirali in potrebno ukrenili. Drugič več.
MARIBORSKO OKROŽJE.
Radikalskim godrnjačem. Mariborski radikali so se kar dva dni bavili z mariborskimi občinskimi zadevami, in sicer: 21. novembra so se bavili z našim občinskim proračunom, takoj naslednji dan pa s strankarskimi razmerami v občinskem svetu. Kar se tiče ra dikalske kritike proračuna, se vidi na prvi pogled, kako težko jim je, da ni proračun tak, da bi ga oni mogli z u-spehom kritizirati. Radikalski »bara-kenpolitikar« naglaša v uvodu, da letošnji proračun izkazuje vsekakor lep napredek nasproti »slabemu« gospodarstvu prejšnjih let. »Kajti, dočim je lanski proračun izkazoval 3,978.905 Din primanjkljaja, ga letošnji izkazuje le 262.811.50 Din. Upati je, da bomo prihodnje leto lahko poročali že p popolnoma uravnovešenem (!) proračunu. Sicer pa bi se dalo to gotovo doseči že letos, če bi se postopalo malo bolj ekonomično in bi se tudi izvedla redukcija uradništva, ki ga je na vsak način preveč. Posebno bi se brez škode lahko re ducirali razni nemški »strokovnjaki« po pisarnah, ki še danes ne obvladujejo uradnega jezika.« — Tako radikalski šmok! Ko je to poročilo pisal, se mu je gotovo še barska megla kadila po lenih možganih, sicer ne bi takih neumnosti napisal. Ker imam ravno malo časa, za to bom za Pašičevega rejenca dal malo pojasnil. Sicer ne bi bilo treba, ker se on sam pobija: Kdor se hoče s proračuni baviti, ta ne sme biti len in zjutraj dolgo spati, kakor to radikalska gospoda običava, ki po dnevu spi, po noči pa po barih razsaja. Naš lanski proračun je bil projektiran z 7,610.562.50 Din letos pa z 6,357.700 Din, tedaj manj za 1,242.862 Din. Kaj pa je temu vzrok, ali so morda letos manjše potrebščine? Ne! Gola demagogija je, če kdo trdi, da je v tem videti napredek, ker je letošnji primanjkljaj manjši. Letošnje kritje je predvideno z 6,094.888 Din lan sko pa z 3,631.657 Din, tedaj letos večje za 2,463.231 Din. In kako je tedaj pri šlo do tega, da je bila lanska potrebšči na večja kot letošnja, nasprotno: letošnje kritje večje od lanskega? To je čisto enostavno: Letos ni v proračunu tistih postavk, ki so bile lani v izrednem proračunu predvidene. Naj tu navedem samo glavne točke: Tlakovanje ulic 575.000 Din, drobilni stroj 125.000 Din, novi kanali 70.000 Din, naprava no vih cest 70.000 Din, naprava padca za gnojnico 150.000 Din. Samo te postavke znašajo 990.000 Din. K temu pa še pridejo nekatere manjše svote, kakor n. pr. oprema fizikalnega kabineta deške meščanske šole I. z 18.000 Din. Poleg tega se je črtalo iz lanskega proračuna več važnih in nujno potrebnih postavk, ki so bile absolutno neodložljive. To je bilo pripisati v prvi vrsti klerikalni obštrukciji, ki je hotela lanski proračun onemogočiti, kar se ji sicer ni po srečilo, toda meščanske stranke so se končno klerikalnim demagogom uklonile in so dovolile v črtanje zelo važnih ter potrebnih naprav, s čemur ni samo nastala za mesto Nepopravljiva škoda, ampak, tisto, kar bi se bilo lani še dobilo za stotisoč, stane sedaj že mi
lijone in bo stalo vedno več. Kdo bo n. pr. upal trditi, da ni tlakovanje ulic zelo nujno. Nobeno mesto ni tozadevno tako zanemarjeno kot Maribor. Cestni valjar, ki je še v pročunu za leto 1922 figuriral z 75.000 Din, lani sploh ni bil več postavljen v proračun, ker bi bil že nad pol milijona stal. Bil pa je postavljen drobilni stroj v proračun in sicer s stroški 125.000 Din med tem ko bi bil še prejšnje leto samo 18.500 Din stal; tedaj skoraj 7 krat manj. Oba navedena predmeta sta nujno potrebna našemu mestu. Imeti bomo jih morali, samo, da bodo milijone-stali, med tem ko bi jih preje lahko bili za bagatelo dobili. Isto je s kanali. Ni treba naglašati, da so ulice, kjer še ni kanalizacije. To ni samo zlo za tiste prebivalce, ki se jim gnojnica steka v kleti, n. p. Smetanova ulica, ampak je iz splošnega zdravstvenega ozira kvarno. Ravno tako bi bila naprava velike greznice, ki bi služila kot rezervar za gnojnico potrebna, kar je še stari nemški občinski svet nameraval izvesti. Vse te in še nebroj drugih splošno koristnih naprav, se ni moglo izvesti, ker so »prijatelji« ljudstva nasprotovali. S tem svojim postopanjem so oškodovali Maribor za mnogo milijonov, ki bi se lahko prihranili. Vse samo iz gole strankarske zavisti, da le ne bi ljudstvo reklo: glejte, vendar se je nekaj storilo. Tukaj moram omeniti, da ista stranka dela v dveh mestih popolnoma nasprotno komunalno politiko. V Ljubljani zagovarja dolgove, v Mariboru jih pobija, kjer ni ona domi-nujoča. V Ljubljani bi se radi klerikalci uveljavili s komunizmom, v Mariboru pa s kapitalizmom. Letos ni tedaj bilo v naš mestni proračun postavljeno onih potrebščin, ki količkaj diše po investicijah. Seveda je vsled tega potrebščina v proračunu manjša, toda potrebe zaradi tega niso nič manjše, nasprotno: iste so vedno večje čim dalje se bo z njimi odlašalo. Z ozirom na velikost ma riborskega mesta po številu prebivalstva, po njegovi razsežnosti, kakor tudi po davčni moči istega, bi moral naš proračun v resnici najmanj 10 milijonov Din znašati. Dohodki letošnji so večji vsled zvišanja že za lanski proračun, zlasti na alkohol. Nekatere davščine so se avtomatično zvišale. To nam omogoča, da krijemo letošnje redne izdatke. Kar se kritja tiče, ne bomo dali raz nim glodavcem prilike, da bi se veselili to se pravi, da ne bomo nobenih doklad zvišali. Onih 262.000 Din deficita se bo krilo brez tega in kljub temu bomo še storili velik korak v socialnem oziru. Kar se končno tiče radikalske želje po reduciranju uradništva, moramo tukaj naglasiti, da se radikalom vrti v njih bučah nekakšna redukcijska manija, ki ima svoj izvor v Beogradu. Pred vojno je bilo na mariborskem magistratu 53 uradnikov, sedaj pa jih je 55, tedaj cela dva več, zato pa imamo stanovanjski urad, kjer so tri uradne moči in en sluga zaposljeni. Kar se tistih Nemcev tiče katere bi rad radikalski poročevalec videl nadomeščene s slovertskimi, moram konstatirati, da če se to izvede, se ne izvede na korist proračuna, marveč samo na škodo. Nemci bodo itak v do-
glednem času šli v pokoj, toda s polno penzijo in bomo morali po tem plačevati več moči ne manj. Sicer pa gospodom radikalom najmanj pristoja kakršnakoli gospodarska kritika, ker so rav no oni pokazali največjo nesposobnost, zlasti v državni upravi, kjer gospodarijo kakor svinja z mehom. Pojdite naj prej v Beograd red delat in še le tedaj, ko boste tam odpravili tisto gorostast-no korupcijo, ki je prepregla celo državo kot pajek, pridite nas učit. Sicer pa radikalija nima toliko pare, da bi vam mogla večino kupiti za bodoče volitve. Ta zadnja opazka velja vaši volilni prognozi v »Jutranjih novostih« od 22. novembra 1923. — A. B.
Seja strokovne komisije. V torek, dne 18. decembra ob pol 8. uri zvečer se vrši seja »Krajevnega Medstrokovnega odbora«, Vabijo se vsi člani k točni in polnoštevilni udeležbi. — Tajništvo.
Kakšne so cene v Mariboru. V Mariboru stane 1 kg govejega mesa prve vrste 25 do 26 Din, druge vrste 23 Din in tretje vrste 20 Din. Teletina je prve vrste po Din 32.50 kg, druge vrste po 30 Din. Svinjsko meso stane 30 do 40 Din kg. Perutnina: en piščanec majhen 20 do 28 Din, večji 28 do 37 Din, ena kokoš 50 do 55 Din, raca 50 do 75 Din, gos 80 do 100 Din. Žito: en kg pšenice Din 3.50, rži 3 Din, ječmena 3, ovsa 3.25, koruze 3.50, prosa 4, ajde 3, fižola 4.50. Kurivo: en kubikmeter trdih drv 200, mehkih 175 Din.
MEŽIŠKO OKROŽJE.
-uštanj. Med prebivalstvom našega trga je vladalo veliko nzadovoljstvo z delovanjem oziroma »nedelovanjem« tukajšnjega občinskega tajnika. Po pogodbi, ki je bila sklenjena med občino in tajnikom, je ugotovljeno, da so uradne ure za tajnika od 8.—12 in od 2.—5. ure. Vendar se je že dopoldne tajnika malokdaj našlo v pisarni. Po navadi je »uradoval« že dopoldne v gostilni. Ko so se razni občinski odborniki večkrat pritoževali radi te malomarnosti, je moral župan izjaviti, da se tajnik pri njem nikdar ne odjavi — izgovarja se pa, da ima veliko posla na okr. glavarstvu. Popoldanskih ur pa tajnik sploh ni obdržaval, temveč je vršil v tem času pisarniško službo v — tovarni.
Ker vsi opomini niso zalegli, je občinski svet na svoji seji dne 8. decembra sklenil odpovedati tajniku službo. Kakor se sliši, se je tajnik pritožil zoper ta sklep na okrajno glavarstvo. Radovedni smo pa, kako se bo zagovarjal, ko mu bomo pa dokazali, da je prelomil pogodbo neštetokrat s tem, da je sedel v gostilni mesto v uradu. Med prebivalstvom je izzval sklep občinskega sveta živahno odobravanje. — Občinski svetovalec.
Lese, Ko sta Naprej in Vorwarts objavila privatno pismo s. Doberška, si je gotovo uredništvo listov mislilo, da bo, če ne s pismom samim pa vsaj gotovo z mastnim komentarjem onemogočilo s. Doberšku vsako delo. Da bi ta obračun bil prav temeljit, poslal Bernot cele zavoje onih številk listov na Leše, ki so prinesle stvari zadevajoče članke. Tako je sodrug Doberšek dobil na razpolago
cel zavoj od leških sodrugov, a ker je slab diplomat, je pustil liste razdeliti, da dokaže dobro taktiko Brnota v politični borbi. Sitno je bilo samo to, da ljudje niti zastonj niso radi jemali lista. Zato se je moralo menda v konzumu zavijati vanje blago, da se je izvršila želja sodr. Doberšeka. Uspeh je bil popoln. — Ko je 25. novembra kraj. politična organizacija sklicala svoj shod — je bil ta tako dobro obiskan vkljub množini snega in slabih potov, kakor poprej niti ob lepem vremenu nikdar. Zato bi radi izrekli Br-notu zahvalo.
Iz stranke.
Seja pokrajinskega načelstva SSJ za
Slovenijo se vrši v soboto, dne 15. decembra 1923 ob pol 20. uri v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6. Seja zelo važna.
Industrijsekmu delavstvu! Socialistom! Pozivamo delavstvo, da v vseh krajih, kjer je delavstvo količkaj kompaktno naseljeno, takoj ustanovi krajevne politične organizacije. Treba je le, da se zbere 10 članov, ki sestavijo odbor predsednika, tajnika in blagajnika ter 2 ostalih odbornikov. Ta odbor bi veljal kot začasen, do prihodnjega občnega zbora. V vsakem industrijskem kraju mo ra obstojati organizacija vsaj 10 delavcev in odbor. Javite takoj, kjer se ta odbor ustanovi, naslov predsednika in tajnika, da vam dopošljemo nadaljne direktive, Članarina znaša mesečno 2.50, Agitirajte povsod za naš list. Takoj na delo, kajti delavstvo mora zopet pokazati svo jo politično moč. Drugo leto nas čakajo zelo važni dogodki! — Okrožna organizacija Maribor.
PREMO	9 Z1 OOP	iiaiii =fiii - m = 1 - m uto ura	RABO i
F r INTEI f j—i			f		»rodaja po znižani ceni adi izpraznitve skladišč RKONTINENT. Maribor, Meljska cesta 10 tiKMin an;«HD!en>Hii!Hn(Hii!eniBnien!te iiiMiiiNiiife irifeaiisiaiiM^iife up kj Mak iffilMlHli m mm		if ALE j !ailiail!HII!HiJ|H||iwi||fcj|]| =wp m !il nMiu 3111 ?!
UDR.
Vaditeljske izpite so napravili pri edinici »Marks« sledeči sodrugi: Bol-tauzar Branko, Žvokelj Franc, Pretnar Slavko in Simonič Rudolf. — Načelstvo UDR.
Mesečna poročila in denarni obračuni. Opozarjamo vse kapetane posameznih edinic, da pri denarnem obračunu pazijo, na sledeče: Ker je centralnemu blagajniku težka kontrola, kateri člani so plačali prispevek, kateri ne in da se morejo zneski točno knjižiti posameznim članom v seznamu, je nujno potrebno, da v mesečno poročilo pod rubriko »Razno« vpišejo vse centralne članske številke izkaznic tistih članov, ki so prispevke plačali in so v tem denarnem obračunu navedeni. To velja tudi za obračune, ki so jih že poslali. Tekom osmih dni morajo blagajniki sporočiti, kateri člani so plačali v teh obračunih. Centralne številke pri teh ni ootreba pisati na mesečno poročilo, ampak na navadno polo papirja, katera se poročilu priloži.
Edinice UDR opozarjamo, da prič-no z vežbanjerrt prostih vaj. Če slučajno katera ni dobila prostih vaj, naj se obrne takoj na Upravni odbor, da jih pošlje.
Dopise za UDR., kakor tudi vsa poročila in obračune je pošiljati izključno na naslov: Andrej Svetek, Šelenburgova ul. 6, II., Ljubljana.
Lastnik in izdajatelj Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo. — Odgovorni urednik Jože Golmajer. — Tiska: Ljudska tiskarna v Mariboru.
Perilo, Klobuke, čepice, čevlje,somnfe,“gz!:
terijsko blago, kupite najceneje pri
Jakob Lah, Maiu, Glavni tu 2.
Enkrat
za vselej se Vam priporoča samo veletrgovina
R.Sfermeckl.Celie.
ako hočete res dobro in poceni kupiti
V
ČEVLJE
ročno, domače delo, kakor tudi fine tvor-niške, obleke za ženske, moške in otroke, perilo, klobuke, pletene jope, čepice ta šale, kravate, rokavice, nogavice in sploh vso modno robo za dame in gospode. - Trgovci	engros-cene.	-