- I Izhajajo vsako sredo po eeli poli leta 90 kr.. pošilj Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 3 £old po pošti pa za eelo leto 4 gold za pol leta o * ffold. 40 kr.. za pol leta 1 gold, ~ *»*• ? f 1 v ili X. ^ V1U, I v 111 . 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. 70 kr., za četrt V Ljubljani 19. januarija 1887. v Obseg: Vzorna kipelna in vinska klet. tijske družbe kranjske. razi. — Naši dopisi. Izpeljevanje in raztroševanje gnoja po 2imi Gospodarske novice Novičar. Vprašanja in odgovori. Uradne vesti c. kr. kme-Zemlje- in narodopisni ob- C*o*podai'gke stvari 16 o C v.. , Vzorna kipelna in vinska klet. mošt greti katera toplote je neobhodno potrebna, da dobro m o mrzlem vremenu hitro pokipi (povre). Kipelno klet časa kipenja posebno za i m (Po spisu, ki ga je izdala e. kr. kmetijska družba na m ftflO"" ' z v J [ __-3 M 1 9 , , katerega je sestavil Julij Jablanezy, potovalni učitelj za vi- narstvo na Dolenjeavstrijskem.) priporočamo Dolenjcem in Štajercem. o Za zračenje kipelne kleti služita odduška (pod. , katera je mogoče po potrebi zapirati in Dobra kipelna in vinska klet sta važna pogoja kova kislina odpirati. Zračenje je potrebno, da se odstrani ogli za prirejanje dobrega vina. Izvzemši vipavske, kraške zrak) ki se dela pri kipenju m gori ške vinogradnike Ravno temu namenu služi tudi oddušek k, v steni ti imajo vsi drugi naši slo- koma dimnika imenovane peči. Uhocl v ta oddušek venski vinogradniki svoje kleti precej pri vinogradu in oddaljene od vasi, oziroma od doma. Te kleti, „zidaniceu imenovane , pa z malimi izjemami ne zadostujejo; po zimi so premrzle, poleti pa pregorke. Kot kipelne kleti so še za rabo, kot vinske kleti je 20 centimetrov nad tlami kipelne kleti, oglikovo kislino pa odvoduje skozi ta oddušek streho. Prepih skozi ta oddušnik je močneji i ker je koma gorkega dimnika, kajti zgreti zrak pa gi hiti na kvišku in lažji 9 niso za nič, ker vsaka vremenska sprememba takoj kislino pote za seboj oglikovo vpliva na vino, ki je v njih shi naslednjem i podamo popis, v prilogi pa načrt vzorne kipelne l (pod vinske kleti, kater načrt je sestavil in popisal kakor skozi kater klet s\ . V.) ste okni v čelu poslopja (pod. II.), dobijo prostor za stiskalnico in kipelna smo že v nadpisu povedali, Julij Jablanczv. ojo luč. Odprtine v zidu stiskalničnega pi stoi o se nedostatke pri prirejevanji vina, koje pro-vzroči slaba klet, odpraviti je mogoče, ako zidamo ali i o' so tudi oddušniki Pod seku prezidamo klet po vzornem načrtu, ki je temu listu se v klet 7 (pod je kipelna klet risana v počeznem pre-Ako je mlado vino v glavnem dokipelo, potoči v.) pridejan. Pod ki je prava vinska klet To kleti priloge je temeljni načrt kipelne vinske kavčukovimi cevmi delo se da s x srkalnico (pumpo) in s primernimi Tla kipelne kleti najhitreje izvršiti. Gledati mo 5 i so nekoliko nižja kot ramo, da pride mlado vino pri pretakanji dovelj v cesta pred kletjo. Prostor g je za stiskalnico (prešo), dotiko z zrakom v katerega je železna stiskalnica h postavljena, ali pa ker se potem hiti čisti Zato naj tudi kar navadna domača. Prostor pa vino poprej teče skoz pipo v podstavljeno posodo t ničnega prostora ločen z zidom, ki je pol opeke debel prava kipelna klet. Ta prostor je določen za ki penje vina ter gre va-nj 50 do 100 hektol. vina. _ kipelno klet je postavljena majhna železna pe ki je od stiskal- in iz te posode pretakamo ga v vinsko klet 1 m Oprava vinske kleti je sledeča: Vrata (pod IV ločijo kipelno klet od vinske, zato pa je v zadnji enakomerna toplota (11 do 13 o C.) Skušnja uci da prenienjava toplote ovira g cica j, ki je z zidanim plaščem obdana, da preveč slabi njegovo kakovost oclenj vina ne žari. Ob mrzlem vremenu za časa trgatve hiti zgrejemo kipelno klet do primerne toplote na 1 Načrt kaže da je klet tako prirejena do ? da na vsaki strani vrsta sodov J po sredi je pa IS hodnik. Tako klet mogoče je z enim pogledom pre- pripravlja na spomlad, ki ga pričakuje z ob^im gledati; vsa kletarska opravila, kakor pretakanje, pol- delom. nenje in čiščenje sodov je lahko v nji izvrševati. Da si zlajša poljedelec T, spomladansko priprav- Tla kleti so tlakana z opeko ali s kamnitimi ljanje in obdelovanje polja za setev, si z največjo ploščami. Opeka je boljša, rabiti je pa pri tlakanji koristjo svoje njive, na katerih ne prideluje ozimine. cement. Hodnik po sredi naj je nekoliko izbuhnen, to je, sedlan, da se vsa mokrota lahko odteče. Tak tlak se lahko izplakne ter klet sploh lepa in snažna obdrži. Za zračenje kleti služi ne preozek oddušnik (pod. IV. in V. r), ki je narejen ali iz desk ali pa še bolje iz lončenih cevi. Klet je razsvetliti s petrolejno svetilnico, ki je , ne pa z lojeno svečo, še pred zimo, toraj uže v jeseni preorje in pusti y surovih brazdah prezimiti; se nadalje preskrbi v zimskem času s potrebnimi in dobrimi semeni; si pripravi in uredi potrebno poljsko in drugo orodje. tudi skrb umnega Ravno tako mora biti pa poljedelca v tem času, da zvozi hlevski gnoj ko je na gnojišču dozorel in odan oje njiv obešena na stropu (pod. V., katera vse ponesnaži. Pod. IV. je kipelna in vinska klet risana po preseku c Vsa vrata narejena so na dva stežaja, zato, da katere mora za jarino, korenstvo itd. pognojiti in katere do sedaj ni mogel, ker je bila jesen morda prekratka ali vreme neugodno, ali ker ni imel gnoja ali je bil obložen z drugim, bolj nujnim delom. Na take njive je dobro gnoj po zimi voziti, ko pomladansko setev in izkoristimo bolje krmo, ker nimamo druzega dela. delo, posebno pa prenašanje posode olajšano. Kdor nam živina dela. se stroškov ne boji, naj pa vrata na tir naredi, ker Vprašanje nastane: ,.kako pa naj rav- taka se kar na stran potisnejo in ob steni nič pro- na m o z gnojem na polji po zimi. da se ga štora ne vzamejo. nam nič ne zgubi?" Iz vzornega načrta je razvidno, da je vse zidovje iz opeke. Vinska klet je obokana. Streha krita je pa z opeko. Pri sestavi tega vzornega načrta gledalo se je na razmere malega in srednjega posestnika. Cel na- črt je pa tako prirejen, da je mogoče sedanje kleti Ce je zima snežena in je dober senivec, naj se ne zamudi ugodne prilike in gnoj na polje v velike kupe navozi, ki se s zemljo pokrijejo, da ne zgubava gnoj svoje moči ali redilnosti. Ti kupi gnoja se potem na spomlad, predno se njiva za setev po njem prezidati. Tam. kjer imajo navado, vinsko klet imeti pod kipelno ali pa pod hišo, lahko glede na ta običaj načrt tako spremene. Vinska klet v tem vzornem načrtu je prostorna za 200 do 230 hektolitrov vina. Kedor pa svoje vino precej v prvem letu prodaja, pa vinsko klet za tretjino ali polovico lahko manjšo naredi; Prav toplo priporočamo, ob priliki delati po tem orje, in enakomer v manjše kupice razpeljejo, gnoj dobro azti in podorj Če pa polja ne pokriva snežena odej ali nobena posebna in je lahko gnoj tudi zemlja z in ob enem m rznj saj se in to še po- sebno na preoranem polji — v male kupice razvozi in takoj lepo enakomerno raztrosi. Le, kjer polje preveč visi. zgubi lahko precej nem načrtu, posebno bi pa vsaj jed napi priporočali to je V na Dolenjskem in Štajerskem pi redilnosti tako raztrošen gnoj s tem, da ga izpere močna deževna voda, ki se odteka. Ravno tako bi , ki so preraščena ne bilo svetovati gnoj na potrebno peč v kipelni kleti. To bi bil velik napredek v kletarstvu. > Ne zamolčimo, da so stroški takega zidanja pre- cejšnji, a tudi živinorejec mora imeti primerne stavbe, ako hoče umno rediti živino. Prvi korak k i z- s pirnico (tudi perenka ali raba) in so zelo mokrotna pozimi razpeljavati in raztrositi, ker bi se že tako prenadležna in škodljiva pirnica še bolj zaplodila in množila. Tudi snežena voda bi znala škodovati če smo gnoj po strnišču, toraj do nerazoranem polji raztrosili in to tem bolj, čem bolj viseča je lega i boljšanju našega vinarstva je umno rav- polja, čem lažje bi se toraj odplavile gnojilne tva-nanje z vinom v kleti, k temu je pa treba rine. Sicer pa na surove brazde pri zmrznjeni zemlji primerno vrejene kleti. in ravnem polji v zimskem času raztrošen gnoj ne trpi znatne škode. Najbolj pametno in vspešno toraj ravnamo, če Izpeljavanje in raztroševanje po zimi. Spisal V. liohrmaim. gnoja gnoj toraj po na zimi na uže v jeseni preorano polje i surove brazde izvozimo, raztrosimo. m kakor hitro mogoče v zgodnji spomladi podorjemo. Tako gnojenje je priporočljivo, če nam na pr. Marljivi poljedelec ne drži rok križem v zim- ni bilo mogoče v jeseni gnoja za krompir podorati. skem času, marveč skrbi za prihodnjost in se vestno Prav je, da mi na tako polje, katero smo pa na priliko za peso ali krompir v jeseni globokejše pre- Glavni odbor temu pritrdi orali in v surovih brazdah prezimiti pustili, med da izdela o tem poročilo. prosi g. Povšeta i zimo gnoja napeljemo in hitro v podorjemo. spomladi Glavni odbor sprejme 59 novih udov, (kojih imena pa prihodnjič prijavimo Povedano sem praktično izkusil za časa mojega primanjkuje, službovanja na Ceskem, kjer je tako ravnanje blizo splošno in povsod na naprednih kmetijah. kei nam prostora Vred) Gospodarske novice. Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. Seja glavnega odbora dne * 10.000 gold. za varstv narstva pred poginom vsled ) nižjeavstrijskega vi- uničevanja trsovja po Seji gosp . januarija 1887. grof Thurn, družbeni predsednik, navzoči so gosp. podpredsednik Jos. Fr. Seunig in odborniki gg. Kastelic, Murnik, Povše, dr. . Wurzbach in tajuik gospod trtni uši dovolil je za 1. 1887. nižjeavstrijski deželni zbor v svojem letošnjem zasedanju. Denar bodo po- abil za akup ameriških trt, za okrajne trtnice in za tečaje, v kojih bodo poučeval Robič, \Vitschl in cepljenj a iških trt odlof tirjaj tudi posestniki ki i viličarje o izgoji Enako postopanje naj njskih 18.000 ora- Pirc Po predlogu odseka za stvari sklene 1887. na v glavni odbor izdajati nKmetovalca4' celi poli ter sprejemati tudi inserate. Prvo številko . lov vinogradov od deželnega zbora, drugače pripetilo se jim bode, da bode prepozno in godilo se jim bode, kakor onim ogerskim vinogradarjem, ki so živeli le od vinogradov, katere jim je pa sedaj trtna 35 e več Kmetovalca" z vabilom na naročbo pr slovenskim listom kot prilogo. Po nasvetu tajnika izda družba v svoji zalogi uzorne načrte kmetijskih stavb. Poročilo o izpitih na družbeni podkovski šoli glavni odbor na znanje vzame. odpusti se njen dolg. us ičila, da sedaj ko radi obsadil grade z ameriškimi trtami, pa teh trt pa je eksekutor uže pobral svoje vino-i dovolj ali imetj > da ploh nimajo kam trt saditi. Trtna uš uničila bode vse domače trte na Dolenjskem, nadomestujte jih z ame- Poddružnici v Novem mestu iškimi ob pravem ivljenja času kajti bi Dolenjskem ni trte ■M Na predlog ravno te poddružnice sklene Belanska goved ko j je kmetijska družba z glavni odbor prositi za pomnožitev ustanov za šolo v Grmu in za podporo za zimske vinarske tečaje. ajboljšim vspehom po Gorenjskem razširila, za- Poi o prvem di občnem zboru logaške pod dobiva vedno večjo velj Dunaj prodaj držijo, v novejšem Mlekarji, ki mleko na času največ to goved ker dajejo krave te pasme 2100—3000 litrov zame Pud odbor z veseljem na znanje, izvrstnega mleka na leto. v Boštanj osnovati jarsko društvo in poroča to odboru. Odboru ni mogoče k shodu, ki je v ta namen 16. t. m. sklican poslati svojega tajnika, a obljubi poddružnici vse stranske podpore. Vprašanja in odgovori. Vprzšanje Jaz denem večkrat vino v bu Tajnik poroča, da so dosle jako ugodne ponudbe teljke za krmensko slamo, a treba ni došlo prav nič poročil. jim je odpovedati, ker jih zapečatim, a to se mi nikdar- tako lepo ^ne buteljke. ne posieči, kakor so zapečatene kuplj (P. s hodu svečana t in državn strijskih gozdarjev na Dunaji 28 . v G.) Odgovor: Buteljke zapečatite tako-le in za- astopal bode družbo gosp. odbornik dovoljni bodete z uspehom: Snažen, še bolje nov poslanec dr. Jos. Poklukar. Ker gosp. lonček napolnite, a ne do vrha, z dr. Poklukar ni navzoč v pismeno razdrobljenim se ji zato naprosi se ga pečatnim voskom. Lonček pristavite k ognju, da se vosek raztopi. Pridenite potem nekoliko špirita da V m. I^ICJ i« J- ■ i v^ v.'ti J. i/v^ [/vu^iu VIIIVV L UC4 j VI ( Gospodarjem v Šentvidu nad Ljubljano da se je raztopljen vosek bolj redek. Vrat zamašene ste brezplačno nekaj iztisov knjižice »Mlekarstvo". klenice utaknite v tekoč pečatni vosek, enkrat bu Tajnik Pire poroča o porabi mlekarske sub- teljko zasukajte in vun jo potegnite. Ko je vosek vencije uže nekoliko trd, pritisnite na vrh steklenice Odbornik gospod Povše poroča o ustanovitvi pečat in delo je končano. Lonček z neporabljenim »Mlekarske zadruge" v Ljubljani, ter predlaga, da se glavni odbor v principu izreče za to, da se osnujejo v Ljubljani mlekarski tečaji, po deželi pa mlekarske zadruge, ki bodo v zvezi z ljubljansko. voskom Zemljepisni in narodopisni obrazi. vali za kratek čas, Nabral Fr. J ar os lav. se drugi zato, ker jim je bilo našo 49. Razdobja obrazovanosti. (Konec.) Za podpisovanje svojega imena so imeli tudi priprave, kakoršne rabijo naši odpravniki. No, vendar prepi- Dosti pa loženo za pokoro, pa tudi zaradi dobička sovaliT ker so se rokopisi drago pro je bilo tudi takih, kateri sj z gole ljubezni do naukov in knjig rokopise prepisovali. Zato je imel samostan posebno pisarno, kjer so tudi marljivi redovniki do kasne noči sedeli in pisali. Mnogi so se izurili tako dobro, da se še dan danes čudimo krasoti njihovega si niso znali dalje pomagati, nim prepisovanjem. Zbog tega so imeli Rimci prepisovalnice, v ka-terih so na veliko prepisovali dela slavnih učenjakov. Take prepisovalnice ustanavljali so kniigotržci, nastavili so po petdeset, po sto in tudi več pisarjev, s kratka, kolikor jih je potreba bilo, da so dobili potrebno število prepisov. Pisarji so sedeli za mizo v kaki veči dvorani, a eden je stal na povišanem mestu, * čital na glas rokopis, in pisarji so za njim pisali, mučili so se z navad- pisanja. Prepisovanje se je ondaj smatralo kot delo Bogu dopadljivo, zato bil pravilo. je ta posel mnogim redovom Navadno so redovniki posel prepisovanja med eui so pisali samo tekst, drugi so seboj razdelili; slikali početne črke, lepšali rob s slikami, poprav Ijali prepisano itd. Zato so bili tako olepotičeni ro kopisi zelo draga roba, katero samo vladarji in bogati zavodi. bilo več potov bolj za gizdo in so mogli kupovati Ali to kupovanje je baharijo, kakor za dokler ni bilo celo delo prepisano. Ker je bilo v uporabo. Da-si je bilo ob času najhujše duševne tmine Rimu mnogo takih knjigotržnic, zadostovale so vsem takratnim potrebam. Koliko je bilo takih spisanih knjig, vzlasti na Grškem, moremo presoditi po tem, če pomislimo, da so Grki imeli nad 30.000 igrokazov, žalostnih in veselih, in od tega mnoštva ostalo nam poedinih učenjakov, narod sam in tudi plemstvo njegovo bilo je surovo in popolnoma neuko, ni znalo ne čitati ne pisati. Tudi glasovita pesnika nemška Wolf-ram von Escheabach in Ulrich von Lichtenstein, da-si gosposkega rodu, nista znala čitati in pisati, kakor je samo okolu 59 igrokazov, ostali so konec vzeli, postavim srbski slepi pevci. Imela sta toraj posebne ni godilo drugim strokam književnosti, pisarje, kateri so zapisovali, kar sta njihova gospo- 86 Nič bolje Do malega vse je propadlo; do nas so dospeli samo darja spevala. ostanki ogromne grške književnosti, irj vendar se Malo po malem se je počelo daniti na evropskem moramo čuditi, da se je vsaj toliko otelo pogubi, duševnem polju, in to uže konec enajstega stoletja. Kedar so se pomehkužili Grki in za njimi Rimci i Osobito redovniki sv. Benedikta so si nabrali velikih padli so. s svoje višine, in pridrli so koj divji na- zaslug v tistem času in še poznejše. Najbistrejše glave rodi, da se polaste ostaline tega umirajočega bolnika, in nekedaj cvetoča južna Evropa spremenila se so se oglašale pri njih za sprejetje. Križarji, vrača- 4 • joč se z vzhoda, kjer so mnogo tega videli in se na- je v žalostne razvaline. Črna noč se je vlegla na ognjišče nauka in umetnosti, prosvete in obrazova-nosti, trajala je več stoletij, in nazivamo jo »selitev narodov". Plod njen je bil obče barbarstvo. Zna- učili začeli so doma znanje širiti. Trgo ? ki se # je vsled križanskih vojsk z vzhodom vnela, obogatila z bogastvom prišlo je tudi ve- d so ustanavljali je mnoga mesta, in selj do učenj Za nje ojenj nost in umetnost ste našli utočišče samo po samo- vseučilišča, najpreje na Italijanskem, potem na Fran- stanih, kajti na toliko je bilo neznanstvo prevzelo coskem in Angleškem, 1348. leta v Pragi, 1365. leta # i • takratni svet, da razen duhovnikov je malokateri v Beču itd. Učenjaki so začeli stare klasike čitati, znal čitati in pisati. Duhovniki so morali spisovati tolmačiti in priporočati kot najbolja sredstvo obrazo- ne samo cerkvene, nego tudi posvetne spise samo sveto pismo, nego tudi državne zakone. ne Zato vanja in prosvete. Surovo junaštvo in moč so nehali poveličevati koj riajvečo diko moževsko, vzlasti po (Konec prihodnjič.) Mnogovrstne novice. so za one dobe vladarji izbirali svoje kancelarje in tem, ko je bil izumljen smodnik, ki je napravil po . ' m pisarje med duhovenstvom, in ogerski primas ima še poln prevrat v vojskovanju. # r " * * dandanes naslov »veliki kancelar Ogerske". Da so si ostanki stare klasiške književnosti oteli pogube, na tem se imamo največ zahvaliti samostanom srednjega veka. Toda za širjenje klasiške učenosti so oni le male skrbeli, to tudi ni bil njih po-glavitni posel. Ob vsem tem pa so bili ondaj samostani gotovo edina zavetja pisanja knjig, kajti oni so edini umeli, eno in drugo prav ceniti. in marljivo prepisovali knjige, vzlasti bogoslovna in * Zmrznjena skopuha. V Filadelfiji našli so nedavno dva skopuha, katerih eden je bil milijonar, zmrznjena v lastnem stanovanji. Našli so pri njih, Zato so radi veliko gotovine, velike svote v vrednostnih papirjih in klet napolnjeno z ogljem. Mrliča zasledili so ljudje nabožna dela. Eni so prepisovali dela, katerih sa mostanska knjižnica še ni imela, drugi so prepiao še tri dni po njd#lfci smrti. deželnega zbora. XI. seja 15. januarija. okrajni glavar \ sem in orrokom. besedi priporočal šolo stari gosp. glavarjem poprijel je be sedo c. kr. okrajni šolski nadzornik, za tem pa gosp. Pri tem zborovanju bilo je na dnevnem redu 13 učitelj iz Doba. deloma jako važnih predmetov, katerih se je pa re- šilo samo 6 prvih toček, namreč: Gospod nadučitelj mengiški poslovil se je pri učencih ter jih je izročil novemu gosp. učitelju Luki Branje zapisnika X. deželnozborske seje dne Blejcu, tukajšnjemu rojaku, ki je otroke s primernim 12. januarija 1887. nagovorom sprejel Naposled se je gosp. župan i Naznanila deželnozborskega predsedstva. predsednik krajnega šolskega sveta vsem pričujočim čenči cesar- 3. K prilogi 33. Ustno poročilo finančnega od- zahvalil, na kar so gospodje himno Na to povabi blagor, baron Lichtenberg vse go- seka o računskem zaključku deželnega zaklada za leto 1885. 4. K prilogi 13. Ustno poročilo finančnega od- spode in zastop občine k Narobetu na okrepčanje seka o računskem zaključku zemljiško-odveznega za- kjer se je čulo več primernih napitnic. klada za leto 1885. CttLJ^L^iiliki naj izrečem čast. gosp. Martinu Priloga 56. Poročilo finančnega odseka o ko- Narobetu. župnikiL_v za znameniti prvi 4>a r » nečno veljavni uredbi najnižje dopuščene priklade na kakor tudi blagor, gosp. baronu Lichtenbergu, vele-neposrednje davke za zemljiško-odvezni zaklad. posestniku v Habachu in deždnemu poslancu za razna prilogi 36. Ustno poročilo finančnega od- darila, podpore in vnemo za šolo, javno prisrčno za- seka o pomanjkanji prostora v ljubljanski bolnišnici in blaznici. hvalo. Ljubljane . Ložar. s • Pregledovanje srednjih šol na Pri zadnji točki, ki zadeva razširjanje deželne Kranjskem. Pojiaročilu naučnega ministra Gauča norišnice, vnela se je živahna razprava, kakoršno prišel je mk^t_svetovalec Wolf vj^ublj^uo zasluži važnost predloga. Poročal je o tej točki g. obiskoval tukajšnje srednje šole. Kakor je prav m i da baron Schwegel, ki se je po vsem stavil ua ono ministerstvo prepričava o stanji naših šol — bodisi stališče, na katerem stoje zdravniki in ž njimi c, kr. P<> komur koli — imamo vendar malo nade, da bi vlada, in katera meri na to, da je dežela dolžna za človek ? ki ne razume slovenščine, zmožen bil, poduk bolnike preskrbeti toliko prostora, kolikor in kakoš- v slovenskih razredih prav ocenjevati. — Ako se mi- nega je treba po zahtevah zdravniških. Enako sta- nisterijalni svetovalec hoče samo prepričati o poduče- lišče zagovarjal je dr. vit. Bleiweis; dr. Vošnjak vanji v nemščini, bo to uže zadel. — Sicer bo- pa sicer v obče tem zahtevam ni ugovarjal, pač pa demo pa kmalu čuli, kako sodi Gauč o naših sloven- je ugovarjal temu, da dežela v tem oziru ni dosti skih srednjih šolah. storila. Še odločnejše pa se je vladinim zahtevam • , i * \ a. ~ , ' 1 I ' j Ji • M * * V nasproti stavil baron Apfaltrern naglasujoč, ko- liko je dežela uže do sedaj storila v tem oziru. razpravo segel je tudi gospod deželni predsednik. Poročevalec prišel je naravno v nasprotje z baronom Apfaltrernom, pa si je prizadeval stvar tako sukati, da so načelu vse stranke soglasne, akoravno zaželjen vspeh. je bilo v načelih največje nasprotje. Konečno so se sprejeli predlogi finančnega odseka nespremenjeni v ta namen, da deželni odbor v smislu razširjenja norišnice na Studencu stavi v pri- v Račins&i dolini Deželni zbor kranjski zboroval je včeraj in tako tudi danes. Včeraj napravila je največ vriša r razprava o prošnji cestnega odbora ribniškega, pri kateri je posebno poslanec Pakiž prošnjo tako za- govarjal, da si je z nekaterimi izreki zaslužil pohvalo njegov predlo g imel hodnjem zasedanji svoje predloge. Naši dopisi. Trzin 10 pros. današnji (XIII.) seji deželnega zbora dovolila se je za preložitev ceste med Mokronogom in Lak- nicami 1500 gold. deželne podpore, za vrejenje voda 1000 gold., za preložitev okrajne , ri- barskemu društvu, ako izkaže vspešno delovanje po deželnem odboru 50 gold., konservatoristu Hubadu 10 gold. Točka ceste skoz Grad pri Blejskem jezeru 1500 gold ■ - m Danes ob 8. uri so imeli . o deželni in občinski nakladi na žganje oziroma pivo preložite se na prihodnjo sejo. Dalje dovoli se za geoplastičui zemljevid Go- 3upnik mengiški tukaj sv. mašo, potem so pa blagoslovili novo šolo, ki je bila primerno ozaljšana. Slav- renjske fotografu blejskemu 200 gold. Zakon o rib- nosti so se vdeležili gosp. c.Jsr. okrajni glavar iz štvu, ki še nima slovenskega teksta, vrne se dežel Kamnika, c. kr. šolski nadzor M K^l g&ro d mgša, Kamnit ni baron nemu odboru. Priloge k točki 12. dnevnega reda še Lichtenberg, gg. učitelji iz Mengša, Kamnika, Doba, niste gotovi in zato se ta predmet odloži za prihodnjo Ihana, Goričice, iz Črnuč ter mnogo domačega občin- sejo. Občini vipavski privoli se vklub ugovora des-stva in otrok. Po blagoslovu spregovorili so gospod niče naklada 2 gold. na hektoliter pive. Dalje po- 3upnik otrokom in starišem, na kar je gosp. c. kr. roča se še o nekterih predlogih gospodarskega od- sek niso bili na dnevnem se za dež odborniškega Konečno izvoli zvečer nenavadno vesel. Ob pol 11. uri šel je k po estnika dr. vit. Bleiweis. čitk Okolo 11 Prihodnja seja je v petek. Vse kaže, da ne bo skušala pomagati z čel je pokašljevati avadnimi sredstvi. mogoče še soproga to ni po dela v tem tednu dokončati vsa deželnozborska magalo; pljuča so jela odpovedovati; bolnik vstane da bod > še v prihodnjem ted kaj sej ■MM Erjavec > ■ e. kr. profesor, pisatelj slovenski in rodoljub, izdiiiLil je dne 13. januarija, koj po polunoči, nagloma še le 52 let star svojo dušo. Zapustivši razun potrte rodbine svoje žalujoč ves narod slovenski, čegar spretni, marljivi in po pravici najpriljubl]enejši Erjavec rojen 9. septembra leta 1 1834. v Ljubljani, kjer je dovršil ljudske in srednje šole. jeseni leta 1855. podal se je na vseučilišče dunajsko, kjer je poleg predmetov svojega prihodnjega poklica nadaljeval skupno s svojimi sošolci Mandelc, Stritar, Tušek in Zarnik uže na gimnaziji ljubljanski pričete vaje v spisovanji slovenskih spisov, katerih so se vdeleževali tudi S. Jenko, Mencinger in več druzih vseučiliščnikov. Po dovršenih študi- jah vstopil je za šolsko leto v Terezi- i janišče v jeseni leta 18GO. pa je i j bil imenovan n^, realki zagrebški za profesorja, kjer je ostal do leta 1871. in se to leto preseli j|| ■ 9 kot profesor v Gorico. Leta 1875. imenovan je bil sicer za vseučiliščnega profesorja greb, lova nje in odveč priznano slovenskemu rodu bilo o tem govoriti obširneje. Eden najbolj delavnih in spretnih pisateljev bil je pri vsih naših zavodih, ki imajo namen, izobraževati s spisi naš narod, zato ga nahajamo \l p r v i vrsti pisateljev i «1 pa ruštva, v sko^j vseh domačih časnikih ^Lovajca, slovnih in pa , v- . < . ^ L naravoslovje poglavitna stroka 80- lepo-bilo » n s njegovega f T k W - - t X T J , . L? ' 7 X ' h " » 4 ■ L r r ' "i I" * . poklica. Njegove zbirke „Iz popotne torbe" so neprecenljive za naše slovstvo, kakor so drugi strani njegovi različni naravoslovski spisi izgledno ljubko spisani. pravici v vsaki slovenski rodbini I ljubljenejših knjig. Pred letom zgubil je pokojni edinega svo- ! II 1 I * diha z veliko težavo ter hodi po sobi in se napenja, kaKor bi hotel pljuniti ali izčistiti si pljuča; a druzega ni prišlo iz njega razen okrvavljene sline ali prav pičle žleme. To je trpelo do četrt ure čez po- luaoči, ko je začel lezti k tlam v naročji soproge in soseda dr. Gregorčiča. Ko je bil še na nogah 5 došei je njegov svak Franjo Ferfila. kateremu je bolnik rekel je pri konci, kakor je tudi prej dr. Gre čiču omenil, da gre k Milutinu (pred leti umrlemu sinu). Odkar se je sklenil tlom » ni več govoril, a živel je še nad četrt ure. Prišedši dr. Lisjak skušal je ohraniti iskrico življenja vsaj še nekaj časa v bolniku; ali čez četrt ure naznani, da jenjalo biti. Med tem došli blago srce so hišni gospodarji in dr. Grešič, ki so vsi obžalovali zgubo blagega moža. Dr. Gregorčič opravil je v duhovskem oziru, kar je bilo v takih okoliščinah mogoče. — „Priče Božjega bitja" izšle so ravnokar v II. zvezku, ki ga je potrdilo visokočastito knezoško-fijstvo ljubljansko. Ker je vsebina času res jako primerna in pripravna za pouk in zabavo v dolzih zimskih večerih, priporočamo jo vsim našim častitim na- ročnikom. Cena zvezku je kr., s pošte 5 kr. ter je dobiti pri založniku Dragotinu Hribarju več pri Blazniku in v Katoliški bukvami. Velikanska tatvina. minja tako veliisanske tatvi Ljubljana se še ne spone, kakoršna se je izvr šila minuli ponedeljek zvečer med gledališko predstavo v stanovanji vdove pl. Gariboldijeve rojene ToneJlo. Gospa Katarina Gariboldi v/ela si je zadnje dni novega strežaja z imenom Abraham Diam a n t. kateri se je v Ljubljano prišedši izdal za urarja. Pa začetkom sledi! mu je tukaj ni imel posebne sreče; z Reke namreč telegram do ljubljanskega ma- gistrata, naj Abrahama prime, ker je ua sumu, Vsled tega telegrama dejal je tam vkradel 24 ur. magistrat Abrahama v zapor, našli so pri njem urar da je s*o orodje, iskali so po urah, pa brez vspeha, po trodnevnem zaporu oddali so ga, ker se je oglasil bolnega, v bolnišnico, in na poti tje rekel je tat. stal, J1 » dela zahtevajo 38 tesarskih- in 8 delavskih dnin tega pa materijala , za streho 7? Tramov za pod...................... 152 120 metrov (18/24%*) „ (16/20%,) 226 Lat (32 9 10 V/i KI. M \ t 4f i 1 1 Merilo 1 300. Sestavil J. Jablanczy Risal m aut. C. A. Romstofen Podoba I. Presek a—1>. Podoba . Čelo. Podoba III. Presek e