p GLASOVA anorama KRANJ, 22. JUNIJA 1962 - LETO II ŠTEVILKA 22 Izpit zrelosti Kranj, S. Junija — Med »adnjimi so se kranjski maturantje napotili danes s tradicionalnim obredom in zlikanimi oblekami iz svile in uvoženih tkanin do Prešernovega spomenika, kjer so si po stari navadi odrli -ksred 11 je šolsko kožo« in zadnjič povedali svojim profesorjem bridko resnico v obraz. Generacija, ki Je šolo končala v predpisanih črnih haljah, fci zakrivajo kolena, Je številna. Številni so bili tudi Kranjčani, ki so si ta obred ogledah' od blizu in daleč, viseli na oknih, sedeli na balkonih in tako so prišli na 6voj račun. Neki vratar, ki ni vedel, kaj se pripravlja, me je mimogrede vprašal, kakšnega državnika pričakujemo. Na ulicah so bili res zbrani vsi »firbci«, nekateri so celo prekinili seje, da so zlezli na okna; uradniki pa so tako že po uradni dolžnosti skrajšali uradne ure. Doma so ostale samo gospodinje, ki so ta dan pripravljale slovesna kosila. Vtis, ki smo ga ob gledanju le »modne povorke« dobili, Je presenetljivo izviren. Celo profesorji so to pot držali korak skladno s svojimi dijaki. Ljudi, ki so se ob sprevodu spomnili svojega zrelostnega izpita, je potrlo spoznanje, da se starajo. Poglavitni vtis za moške ni tako spodbuden Ženske po splošni sodbi laže pridejo do zrelostnega izpita. Ze spet je statistika tista, ki Je to dokazala. Dekleta so bila v večini in po njihovi zunanji podobi ne bi smele biti v zadregi zaradi poroke. Dekleta so bila »na višini«. Najvišja namreč meri natančno 177 centimetrov, kar je prvi pogoj za vstop v študentsko košarkaško vrsto. Med njimi so tudi takšne, ki so z državnim reketom prišle že do Berlina. Ključ, ki smo ga videli na črni blazini, bo najbrž d .vet-deselim mladim fantom in dekletom pomagal, da bodo v življenju našli prave ključavnice. ZADNJI SKUPEN SPREHOD »ZA KRIŽEM« GENERACIJA S ČRNIMI HALJAMI HODI DOBRO Z ITALIJANSKIMI PETAMI III. jugoslovanski jazz festival na Bledu Jazz gre skozi ušesa Pri nas ljudje rajši hodijo na kravje bale kot na festivale Jazz se ni rodil na Bledu, kor v prid. Seveda če lahko gelsdorfa iz Zahodne Nemčija ampak v Louisiani. Imamo pa sodimo že po prvem večeru, pobral največji val navdu-zato na Bledu prireditev, ki ko je kvintet Alberta Man- šenja. jo imenujemo jugoslovanski ZADNJI NAGOVOR PROFEZADNJI NAGOVOR PROF ESORJEM V PREŠERNOVI MOGOČNOSTI jazz festival in ki jo letos prirejajo že tretjič. To pa popolnoma zadostuje, da je Bled vsaj nekaj dni na leto prepoln jazza in »jazzarjev«. Ti sicer ne pridejo iz Loui-siane, ampak iz najrazličnejših kancev naše države, kar pa nam pomaga pri tem, da jim lažje odpustimo, če se največkrat ne morejo vživeti v glasbo in se potem posluša vci ob njihovem izvajanju še težje. Prvi večer III. jugoslovanskega jazz festivala (toda ne jugoslovanskega jazza, ampak le naših izvajavcev) je bil v največji nevarnosti, da mine v znamenju zagrevanja :n utrjevanja poti za naslednje tri festivalne večere. Pravijo, da pravi jazz prave ljubitelje jazza tako prevzame, da jočejo. V blejski festivalni dvorani ni nihče jokal, res pa so nekateri paslušavci zdehali (mogoče je, da niso bili pravi ljubitelji jazza). John Le-wis, član enega najboljših jazz ansamblov »Mondern jazz kvartet«, ki je že drugič naj-milejši gost festivala, se je večji del večera prizanesljivo smehljal, prikupna ameriška pevka Helen Merrill pa se je vljudno nasmihala fotorepor-terjem, ki so jo oblegalL Pevka, ki ima častno mesto v desetorici najboljših jazz pevk na svetu, bo s svojim duom nastopila verjetno v nedeljo zvečer. Zamisel organizatorjev festivala, da povabijo tudi znane tuje izvajav-ce jazza, je prireditvi vseka- MED NAJBOLJŠIMI GODBENIKI SO BILI MLADI F A NTJE IZ ZAHODNE NEM-ClJE Pesnik Angliji 7 Znani mladi sovjetski pesnik Jevgenij Jevtušenko, ki je bil na obisku v Veliki Britaniji, je za londonski list »Observer« napisal članek, ki govori o spremembah v Sovjetski zvezi. Članek prinašamo v skrajšani obliki. Razmišljali smo in imeli dovolj razlogov, da razmišljamo. Nekateri ljudje so za- šii v pesimizem, toda boljši ljudje niso omagali. Bili smo sposobni, da se kosamo z Be-rijo in skupino okoli Malen-kova. ki je želela umetno vzdrževati in nadaljevati so-ciaMstično nasilje. Mnoge umazane roke so se hotele palant:ti droga naše zastave. Ali je zato kriva zastava? Naša dolžnost je bila, da operemo madeže z droga zastave. RUSKI SODOBNI ČLOVEK Ko vzporejajo rusko mlado generacijo z ameriškimi -sodobniki-« je v tej primerjavi del resnice. Toda samo del. Mi smo jim podobni samo po tem, ker preziramo vise kar je lažno, CILJ IN SREDSTVA Navajeni smo bili, da imamo vedno nekoga, ki bi mislil za nas in odločal o zelo pomembnih stvareh. Morda so nekateri dvomili v pravilnost dejanj, ki jih je zagrenil Stalin, toda tudi ti so se skušali prepričati, da dela prav. Bilo bi nepravilno sklepati, da je ta ljubezen vsiljena z bičem. Izhajala je iz želje, da nadaljujemo z Lenine imi idejami, zakaj Lenin je bil in za v\sakega Rusa ostane največji človek. Stalinovi zagovorniki so poznali ta čustva in na njih gradili. Stalin je vedno trobil v ušesa, da cilj opravičuje sredstvo. Veliko trpljenje sprošča veliki -val energije«, je izjavil ob neki priložnosti. Na vsak način je bila potrebna »velika energija«, da je spravil za rešetke takšno število ljudi: Da morajo biti sredstva dostojna cilja, smo spoznali šele po mnogih žrtvah in trpljenju. Stalin Je umrl v krvi. GLOBUS * POVEČANA TELESNA STRADA Na predlog Bele hiše je ameriški predstavniški dom izglasoval predlog o povečanju telesne straže za predsednika Kennedyja. Število stražarejv, ki varujejo ameriškega predsednika in njegovo stanovanje se bo povečalo od 160 na 750. # TELEČJI ZREZEK Princesa Grace iz Monaca Je dovolila nekemu hotelu v Monte Carlu da svoj telečji zrezek imenuje »zrezek princese Grace«. Zrezek strežejo z žganci. # POSLANEC S PADALOM Neki konservativni poslanec britanskega parlamenta je sklenil, da bo s padalom skakal v zaliv. Poslancu je najbrž potrebna popularnost, da bi postal znan v svojem volilnem okolišu. Poslanec ima trideset let in ne more-nio mu odrekati hrabrosti. Toda previdnost je mati modrosti. Poslanec Je sklenil, JEVGENIJ JEVTUŠENKO. da bo s skakaniem začel šele OBČUDOVANI SOVJETSKI » mesecu juniju, ko se bo PESNIK IN NAJVEČJI TA-morje ogrelo. LENT SODOBNOSTI KAKOR V VSAKI KNJIŽEVNOSTI, KI SE RAZVIJA, JE TUDI PRI NAS BORBA MIŠLJENJ POTREBNA. MI SMO STALINA ODSTRANILI Z MAVZOLEJA. TODA ODSTRANITI GA IZ NAŠE ZAVESTI IN MIŠLJENJA, TO NE BO MOGOČE TAKO HITRO. zapeljano in pokvarjeno. Toda Američani ne verujejo v ničesar, medtem ko mi verujemo. Nekdo me je zelo površno krstil za »sodobnega ruskega mladega človeka«. Te-ko mi je. ker se moram ocjnje-vati, toda zdi sc mi. da sem povsem normalna osebnost: jezim se na vse. kar je narobe in ljubezniv fem do vsega, kar je prav.. Zato mi dovolite, da se razjezim nad člankom v »Guardianu«, kjer me pisec članka označuje za človeka, ki je v opoziciji do sovje:skega sistema. Okoliščine, da v svojih pesmih bičam birokracijo, dogmatizem, šovinizem, dokazujejo, da sem komunist po prepričanju. Zame komunizem in birokracija nimata ničesar skupnega. To ne velja samo zame, tU Orveč. za vso mlado generacijo Rusov, ki se začenjajo prištevati med gospodarje svoje dežele. V čem prihajajo na dan spremembe v Rusiji? Izražajo se že v tem mojem obisku v Britaniji, kar je bilo prej tkoraj nemogoče. Prihajajo na dan z rušenjem zaporov jn graditvijo stanovanj za male ljudi. Ljudje lahko govorijo, kar jim pride na pamet, plače delavcem so se povečale, zmanjšali pa zaslužki v strokah, ki so bile prej preveč dobro plačane. Tuji pisatelji se vedno v večjem številu prevajajo v ruščino, in to pisatelji, ki nimajo ničesar skupnega s komunizmom. Mi smo junaško zavrgli sredstva, ki niso bila dostojna naših ciljev. Rekli so.. »Osamljenost je moja prijateljica. Ali je mogoče izbrati drugo, če je človek srečal zgodovino?* Charles de Gaulie, predsednik francoske republike »Če nacionalni duh preide v literaturo, ta preneha biti literatura.* William Faulkner. ameriški književnik »Prava sreča je, da obstaja tudi nesrečna ljubezen. Ker tisti, ki je bil vedno srečno zaljubljen, ne ve, kaj je prava ljubezen.* And rt' Malraux, francoski književnik »Vsakdo, ki vozi avto, bi se moral obnašati tako, kot da so vsi ostali vozniki bebci.* Britanski minister za promet »Kabina moje vesoljske ladje je s padalom pristala nepoškodovana na Zemlji. Lahko bi jo montirali na novi raketi, a nam je bila potrebna za muze}.* Jurij Gagarin, sovjetski kozmonavt »Edino, kar je slabo pri današnji mladini, }e to, da človek ne spada mednjo.* Starejši Američan »Izvažanje bi moralo biti zabava.* Harold Macmillan, britanski premier »Nikoli si nisem ničesar želela. Vse }e frulo samo od sebe.* Brigitte Bardot, francoska filmska rrezda lirizant po sv&tu Posebni Kennedjjev odposlanec T Berlinu general Clay, ki je odpoklican, j« pred vrnitvijo v ZDA obi-» skal kanclerja Adenaurrja* da bi mu dal »prija 'e:; .>ki nasvet«. Adenauerju je .svetoval, naj že končno pien h« polnili ušesa svojim stran-karskim tovarišem, da Ken-nedy ni isto, kot je bi! pokojni Dulles. Te kanc'e~ >ve izjave so prišle namreii :'c -lo ušes ameriškega velepos'ani-ka v Bonnu, ki jih je dobesedno sporočil naprej v Wa-shington. a r i z V pariški četrti Sollies, nedaleč od Toolona, je bila od leta 1944, ko je Colonel Raoul Salan osvobodil ta predel, cesta, Iti se je imenovala po Salami. Cesto so preimenovali dan pred izrekom sodbe proti generalu Salanu. Še ena podrobnost je zanimiva: cesta pelje na pokopališče. Verjetno bodo že v juliju sprejeli Alžirijo v svetovno organizacijo. Po glasovanju o samoodločbi, ki bo v začetku meseca julija, za sprejetje ne bo več ovir. Na sedežu Združenih narodov že pripravljaj« vse potrebne s* Zapiski g poti po Sovjetski zvezi BUDIMPEŠTA, POGLED NA TRG 7. NOVEMBRA. SKOZI BUDIMPEŠTO PELJE VLAK NA VZHOD Vlak pelje na vzhod izmenjave delavcev. f V Sovjetsko zvezo naši turisti niso veliko po- to pa izredno vesel, pripove- tovali. Zato je takšno potovanje precej nestrpno doval nam te koliko je pre-, , Z .. .■ x- \t x trpel skupaj z nekim Ljub- in ne mine brez »potovalne vročine«. V to pro- ljanćanom J nemškem kon- strano deželo sem odpotoval v okviru mednarodne centracijskem taborišču in povedal, da mu je bil ta Ljubljančan doslej v življe-SOVJETSKI SPALNI priznanje ruskim vrtnarjem, nju največji prijatelj. Hitro VAGON Ogledali smo si železniško je prišel čas odhoda. Medtem Naša skupina ni bila šte- postajo, ki je kakor vse, ki ko smo se mi zamudili v me-vilna. V Beograd smo sem jih videl, izredno čista, stu, so vagonom na železni-odpotovali iz Slovenije, Poslopje je opremljeno z ve- ški postaji zamenjali osi, ker Hrvaške, Srbije, Bosne, Voj- likimi kipi z ogromnimi od tam dalje vodi ruska ši-vodine in Kosmeta. Skupina umetniškimi slikami z do- rokotirna železnica. Ze na j}e štela 20 ljudi. Ze v Beo- dogodki iz revolucije, domo- tej postaji smo ure premak-gradu smo dobili lep 60vjet- vinske vojne in povojne gra- nili 23 <*ve ur» naprej in jih Bki spalni vagon, V vagonu ditve. Z našo govorico smo tako naravnali na moskovski smo se počutili kot doma, obrndlin ase pozornost sta- CaB- imeli smo precej udobja in rejšega moža, ki se nam je Skozi Lvov, Ternopol in se ■eveda ruski čaj, ki sta nam približal in vprašal, če smo nekatere večje kraje smo se ga stregla sprevodnika. Cehi. Ko smo mu povedali, vozili ponoči. Od meje smo S carinskimi pregledi na da smo Jugoslovani, je bil imeli v vlaku tudi prehrano, jugoslovansko-madžarski me- sprva precej presenečen, na- Skozi Ukrajino, ki v tem de-ji smo brez sitnosti končali. Madžarska ravnina, kljub bogati in rodovitni zemlji, postane za potnika kmalu utrudljiva. Med polji smo ©pazili tudi močne oddelke sovjetske vojske, ki so še vedno v tej deželi. Na bu-dimpeštanskem kolodvoru so nas po enournem premikanju spustili naprej po železniških tirih. Vzhodni predeli Madžarske imajo velike nasade sadja in tudi precej tovarn jo videti. Zvečer smo prestopili reko Tiso in se odpeljali do — z bodečo žico označene — rusko-madžanske meje. Vlak so pregledali sovjetski vojaki. Slabi občutki ob pregledu izginejo, ko se seznanimo z njihovim redom. V Copu — prvi železniJki postaji na tleh Sovjetske zveze — smo dobili vodnika in tolmača, ki sta nam v šali povedala, da bosta vseh 24 dni delila z nami vse dobro in slabo. Po obmejnem pregledu smo zapustili vlak in odš'i v neki hotel, kjer srno se okrepčali. Večerjali smo v lepi jedilnici na železniški postaji. Prvi stiki s 6Vojet-skimi ljudmi so bili pestri. Na \ttu pred železniško postajo v Copu smo zagledali sovjetski grb, ki raste iz zelenja in cvetja. V tem obmejnem mestu in pozneje že neštetokrat sem moral dati DELAVNIK V SOVJETSKEM KOLHOZU OB DONU. ZlTO JE NAJVAŽNEJŠI PRIDELEK lu ni tako zelo ravna, pač pa malo hribovita, smo se bližali Kijevu, kamor smo prispeli popoldne naslednjega dne. PRESTOLNICA IZ ŽITA Kijev je prestolnica republike Ukrajine. Odpeljali so nas v posebno turistično dvorano na železniški postaji, kjer smo dobili vsa pojasnila in navodila o našem potovanju. Tam smo izvedeli, da ne potujemo v letovišče Soči (leži na kavkaski obali Črnega morja), kakor nam je bilo sporočeno, pač pa na Jalto na Krimu. Iz omenjene dvorane so nam pokazali balkon, iz katerega je govoril predsednik Tito, ko je bil pred leti v SZ. Sama železniški postaja je nekaj veličastne \\. Zgrajena je bila po vojni, ker je bila stara med vojno porušena. Okrašena je z velikimi mozaičnimi slikami in vsa obložena z belim marmorjem. Iz železniške postaje smo se odpeljali z avtobusom na ogled mesta. Kijev ima 1,200.000 prebivalcev in je tretje največje mesto SZ. Lani ob 20. obletnici napada Nemcev na SZ je bilo mesto odlikovano z redom heroja. To ukrajinsko mesto ob Dnjepru je staro 1400 let, njegov ustanovitelj pa je bil staroslov-r knez Kiev. Ogledali smo si kijevski Sabor (cerkev), ki ga od posledic vojne še vedno restavrirajo; za pozlatitev njegovih kupol so porabili 80 kg zlata. Vsi prestori v tem Saboru so izredno akustični. Ob sedanjem restavriranju so ugotovili, da so povsod v stenah vzidane glinaste posode, ki odbijajo zvok. Stropi in stene so polne lepih starih fresk, stari oltarji 60 umetniško izrezljali. Današnji Kijev zavzema skoraj 70.000 ha površine, od tega je 50.000 hektarov parkov in zelenic. V enem izmed parkov imajo »cvetočo uro«. To je ogromna ura. katere številč-niki in kazavci so posejani s cvetjem. Fasade novih stano- vanjskih stuvb so obložene 9 keramičnimi ploščicami or-namentov in narodnih motivov. V enem izmed kijevski h parkov stoji spomenik herojev, ki jim gori večni ogenj. Tam je pokopan tudi jugoslovanski heroj, sicer sovjetski oficir, ki pa je bil ob osvobojen j u Beograda odlikovan z našim redom narodnega heroja. Kijev ima svojo podzemeljsko železnico METRO, ki je še v gradnji in ima sedaj šele pet postaj. Mesto ima rudi svoje veliko letališče in kopal š.e na Dnjepru. V planu imajo, da bo vodostoj Dnjepra z velikim jezom dvignili za 2—3 metre in za jezom zgradili hidrocentralo. Višina vode jim bo omogočala, da bodo zgradili kijevske Benetke, tako da bo po novem delu mesta mogoč tudi rečni promet po kanalih, ki bodo speljani namesto ulic. V tem novem delu naj bi bili večinoma sanatoriji. V mestu imajo tudi most, ki se imenuje »most ljubezni, 6reče in razočaranj-, kar me je zelo čudilo, ker podobnih imen v SZ nisem več slišal. Pokazali so nam še nove stavbe in eno izmed kijevskih univerz, ki so jo Nemci ob umiku zažgali — takrat je tam zgorelo 1.300.000 knjig univerzitetno knjižnice. Kijev ima 142 kinodvoran, 10 muzejev, na visokih šolah pa študira 78.000 študentov. Promet v mestu je velik, izložbe trgovin pa so slab-> n precej površno oprem a kar sem opazil pozneje tudi v drugih krajih. RAVNINA NIMA SENCE Se isto popoldne smo se odpeljali iz Kijeva po Ukrajini proti Krimu.' To pot smo se vozili skupaj s skupino Poljakov, ki so prav tako kakor mi, po'.ova-li na oddih na Krim. Cc .~mo za Madžarsko rekli, da ima zelo velike obdelane :n zasejane ravnine, potem so v tem delu Ukrajine zasejane površine nepregledne. Vožnja je (Nadaljevanje na 11. strani) Mul nn J/niilml vejfte raz« stavljene predmete na boo* grajskem Sejmu tehniko spada ta »ognjena ptica«,1 bil, ki ga bodo zaceli v . poskusni raketni avtomo-Ameriki serijsko izdelova* ti. Američani so ta avtomobil pokazali v Beogradu prvič v Evropi 1 mm smrt Skupina zdravnikov v bolgarskem inštitutu za izpopolnjevanje zdravnikov je j^rSenS* povrnila živlienie 23-letni Penki Najdeno vi in tako dosegla edinstven uspeh v borbi - primer se je razvedet m r . jj ■••■•i« °olj pogosteje so bile dor ' za življenje v svetovni medicinski praksi. PENKA JE UMRLA SPET OŽIVELA IN Mlada medicinska sestra Penka Najdenova se je pripravljala, da bi sterilizirala medicinske instrumente. Pri tem pa je mimogrede zagrešila neprevidnost, saj se je z eno roko dotaknila sterilizatorja, z drugo pa vodovodne pipe. — Padla je brez diha. Petnajst minut nato je pri-leP v sobo zdravnik Arševin Deredjijan. Takoj se je sklonil nadnjo in ji z vdihavanjem skušal povrniti življenje. Na pomoč so pritekli tudi drugi zdravniki. Da ne bi izgubili niti minute, so se odločili za operacijo kar na tleh, kjer so našli dekle. Dr. Deredjijan je odprl prsni koš. Srce je bilo popolnoma mirno. Vzel ga je v roke in začel ritmično masiranje: stiskanje, popuščanje, stiskanje, popuščanje . .. Minute so se odmikale ena za drugo. Masirali so že pol ure, vendar srce ni odgovarjalo. Sele po uri in 25 minut je srčna mišica začela drhteti. Zdravnikovo delo je prevzel defibrilator. Smrt je bila vedno dlje, dokler ni končno popolnoma odstopila. Se malo in srce ni več potrebovalo pomoči. Prsi so same vdihnile zrak. Komaj zaznavno je Penka Najdenova prenehala biti truplo. ŽIVLJENJE PRIHAJA POČASI Prve tri dni je bilo dekle v nezavesti. Krvni pritisk in puis sta bila neredna. Znanstveniki so usmerili vse napore v to, da bi zagotovili normalno delovanje srca in krvotoka. Možganska skorja je morala sprejeti dovolj kisika in hranljivih snovi, da bi lahko prenesla spremembe, ki so nastale v času -smrti in spet vzpostavila funkcije,najvišje živčne aktivnosti. Toda bolnica je nezavestno odklanjala hrano. Očitno je bilo, da je možganska skorja neaktivna. Tretji dan je bolnica od- Naslednje dni je spregovo- prla oči in izgovorila nepo- rila, toda na veliko začude- vezane glasove. Pri ubodu z nje zdravnikov v ruščini. Po iglo je prvič izgovorila: »-Bo- nekaj izgovorjenih stavkih li!« jo je utrudilo in jo spet po- VERTIKALNE CRTE NA BOČNI STRANI IN HORIZONTALNE CRTE NA FASADI ŠČITIJO PRED SONCEM NOTRANJOST TE POSLOVNE HIŽE V LOS AN-GELESU vrnilo v stanje ravnodušnosti. Dekle se je v gimnaziji učilo ruski jezik. Znanje, ki je bilo globoko skrito v možganski skorji, je bilo obnovljeno. Po nekaj dneh je spet začela govoriti bolgarsko. — Občutila je tudi okus hrane. Slušna zapažanja je hitro obnovila, vidna pa zelo počasi. Tako je lahko pisala, brati pa ni znala. Mogoče je, da so se nekatere predstave v možganski skorji izbrisale in se jih je morala Penka ponovno naučiti. Sedaj je skoraj popolnoma zdrava — dokaz, da je mogoče telesu povrniti življenje tudi takrat, ko je od 6mrti preteklo že precej časa. ZGRADBA ŽIVLJENJA SE ZAČNE RUŠITI PRI STREHI rje več stoletij je znano, A da različni telesni organi zadržijo sposobnost, da ponovno oživijo tudi po smrti organizma, ki mu pripadajo. Ta čas je pri različnih organih različno dolg: od nekaj ur do nekaj dni. Najprej umrejo možgani, najbolj popolna materija, ki jo je ustvarila narava v svojem neprestanem gibanju, razvoju in izpopolnjevanju. Takoj po prestanku dihanja se v možganih začno neizbežni pojavi, ki onemogočajo oži vi j en je vsega organizma. Človeški organizem torej začne umirati pri možganih. Primer oživitve v Sofiji je zato toliko bolj nenavaden in edinstven, 6aj so bile z njim zelo pqrmaknjene meje klinične smrti. ODREZANA PASJA GLAVA LAJA Ieta 1543 je španski kraljevi zdravnik Andrej Vezalij odprl prsi nekega dvorjana, da bi ugotovil vzrok smrti. Ko je odmaknil pljuča, je obnemel. Srce je namreč še vedno delalo. Ve-zalija so prisotni obtožili, da je čarovnik in ubijavec. Obsojen je bil na smrt. Kraljeva intervencija mu je pomagala do milejše kazni — do pregnanstva v Toda njegov vsa domneve, da ne umira ves organizem naenkrat. Mnogi zdravniki so nadaljevali s poskusi (seveda tajno, ker bi jim inkvizicija neusmiljeno sodila). Nekdo je ugotovil, da žabje srce dolgo lahko živi izven organizma. Neki ruski zdravnik je mrliču odrezal prste in vbrizgoval 6kozi žile krvi podobno tekočino. Nohti so začeli spet rasti. Nov dokaz, da nekaere celice preživije organizem. V sredi 19. stolet« ja je neki francoski adrav« nik naredil še bolj zapleten poizkus. Neprestano je vbrizgaval kri v žile erfrezane pasje glave. Zgodilo se je nekaj, kar so tedaj vsi imenovali čudež: odrezana pasja glava je odprla oči, gledala ljudi, zamižala in celo poskušala lajati. Vse to so bili odgovori, na katere so ljudje dolgo čakali, saj so odkrili nove možnosti v borbi za življenje ob hitri smrti. Zanimi rosti 6 STOLP V OBLAKIH Sovjetski znanstveniki so izdelali načrt za stolp, ki bo visok 2 km — šestkrat višji, kot je Eiffelov stolp v Par "za in dokazali, da je m :• • s takšen stolp zgraditi. Stolp bo zgrajen iz armiranega betona v obliki piramide in bi lahko služil za televizijske in radijske oddajnike z velik;m dometom. Po računih je ta stolp sposoben vzdržati vse " pritiske vetra. # HRANA V RAZLIČNIH DEŽELAH V Italiji so pred kratkim objavili zanimive podatke, koliko hrane porabijo dnevno ljudje v različnih deželah Evrope in ZDA. Na vrhu lestvice so Angleži, ki dnevno pojedo 3.290 kalorij, na drugem mestu so Američani, ki dobijo v želodec 3.188 kalorij, , sledijo pa Belgijci, Francozi in Italijani. V Italiji zadnja leta naglo narašča poraba mesa, ki znaša nekaj manj kot 19 kilogramov na glavo prebivavca. Kako lepo |e svet! f Življenje je prepolno nenavadnih presenečenj. Tako se svetloba. Zaprepaščen je ko- niti ne moremo vsem sproti načuditi in le redke nas se pripravijo do tega, da bi bili zares zelo presenečeni. Oglejmo si na primer ka- ustvari lastno družino. Leta §o nenavadno presenečenje 1953 se je poročil. Najprej se je doživel ameriški pisatelj mu je rodila hčerka, nato še John H. Griffin, ki je po de- sin. Težko si je zamišljal, eetih letih slepote nekega kakšna je njegova družinica. dne nepričakovano spregle- 6aj jo je lahko razpoznaval dal. Pisatelj je sam popisal samo s tipanjem, svoje trpljenje ob izgubi vi- Potem pa je nekega dne. da, postopno vrnitev v živ- ko se je bil že popolnoma ljenje in nenavadno milo navadil na novo življenje, spremembo, ki ga je spet začutil močan glavobol, kma- vrnila v svet svetlobe in mu lu zatem pa mu je začela predstavila ženo in otroke, pred očmi poigravati rdeča Iz njegovega sestavka povzemamo nekatere misli. PRVA POSTAJA JE NAJTEŽJA John Griffin je tri leta služil vojsko na Pacifiku, kjer ga je zadela bomba in mu poškodovala oči. Spomladi 1947. leta 6e mu je vid začel naglo slabšati in jela ga je obkrožati vsak dan gostejše megla, dokler ni nekega dne popolnoma oslepel. Tedaj je imel 26 let in zdelo se mu je, da brez vida nima smisla več živeti. Z roditelji se je nastanil na farmi v Mansfieldu. Takole je napisal o prvih dneh bivanja na larmi, ki so jo roditelji kupili med njegovo odsotnostjo in je zato ni poznal: »Prva postaja na tej poti mraka je najtežja. Predvsem je potrebno premagati strah pred gibanjem. Toda še strašnejše je stalno sedeti in pucstiti, da vam drugi strežejo. Skozi temo, s palico v rok: — sem se napotil najprej po poti od hiše do ka-šče. Po stokrat sem šel sem ter *ja. Potem sem hodil po Vsej farmi. Padal sem v kanale in jarke, blodil po gozdu, a kar je najhujše, stalno me je bilo strah, da se mi kaj ne pripeti. Kmalu sem po tem, kako padajo sončni žarki, vedel, kje sem. Navadil sem se nekako na novo življenje in nisem ga jemal več kot zelo tragičnega. Nisem se hotel predati.« S pomočjo matere je Griffin pridno študiral, obenem pa se izkazal tudi kot uspešen oskrbnik živine na farni Poznanstvo s slepo učiteljico, ki mu je pomagala, da je obvladal strah pred javnostjo in znanim književnim kritikom ga je navedlo na to, da se je po drugem letu slepote odločil, da bo poskusil napisati knjigo. USPEH CEZ NOC Prvi roman »Vrag jaše zunaj« je Griffin u prinesel veliko slavo, članstvo v združenje književnikov in denar ter z njim možnost, da si maj zbral toliko moči, da se je privlekel do hiše. Razne barve so mu poigravale pred očmi. Telefoniral je po ženo in otroke. Hotel jih je čimprej videti, ker se je bal, da ne bi izgubil priložnosti, da vidi ta tri ljudska bitja, ki so mu predstavljala vse življenje, a jih še nikoli ni videl. Pisatelj je po tem dogodku 4 tedne preživel na okrevanju pod strogo kontrolo 6vojega zdravnika; a nato po desetih letih življenja v temi, je smel pričeti s privajanjem na življenje v svetlobi. Zdravniki so ga proglasili za medicinski fenomen in ne vedo prav, kaj je vzrok, da je ozdravel. Griffin takole zaključuje svojo pripoved: »No, ponovno videti je čudovito. A najlepše od vsega je to, da lahko vkiifn svojo družino. Samo nikoli več ne morem imeti vid za nekaj, kar mi pripada, ampak le kot čudežno darilo. Za kulisami v6#nih dogodkov Kako se e končala ..ljubezenska zgodb***' dveh največjih vohunov prve svetovne vojne Mata Hari je ubil ljubeek Canaris BILO JE NA JESEN 1917. LETA * AGENTA H 21 — GETRUDO MARGHERITO ZELLE; BOLJ POZNANO POD IMENOM »MATA HARI« — JE NEMŠKI VOJNI ATAŠE NA ŠPANSKEM, WALTHER WILHEM CANARIS POSLAL V PARIZ Z NALOGO, NAJ OPRAVI ZADNJE SVOJE VOHUNSKO POSLANSTVO # IZ DRUGE SVETOVNE VOJNE POZNANI KOLOVODJA NACISTIČNE TAJNE OBVEŠČEVALNE SLUŽBE IN NEDVOMNO NAJSPRETNEJŠI ORGANIZATOR VOHUNSTVA, KAR JIH JE SVET KDAJKOLI POZNAL, CANARIS, PA JE TO »OPERACIJO MATA HARI« NAZNANIL FRANCOZOM ... Vohunski posli Waltherja VVilhema Canarisa, ki so mu bili predniki Grki. so se začeli leta 1914, ko je bil s 25 leti mornariški oficir in član poveljstva nemške križarke -Dresden«. Vojna ga je zatekla na odprtem morju. Ker ni imel upanja, da bi lahko prispel v kako nemško pristanišče, je usmeril svojo ladjo proti nevtralnemu Čilu, kjer pa so ga z vso posadko internirali. V taborišču je navezal 6tike z nekim oficirjem nemške tajne službe, ki se je izdajal za odposlanca Rdečega križa. Skupno sta zasnovala načrt o drznem pobegu in res tudi ušla. Canaris je tako 1916. leta prispel v Nevv York, kjer se je vključil v nemško tajno cesarsko službo, ki sta jo vodila Franz von Pa pen in Franz v on Rin-telen. Ameriška in kanadska tajna služba sta ga poznali pod imenoma Otto Seliger, poljski Zid, in Mojzes Meyer-beer, trgovec z glasbili; povrh vsega pa je bil Še tako predrzen, da se je izdajal za nečaka skladatelja Meyer- beerja. Zanimivo je, da se je Canaris obakrat skril za lik Zida, čeprav je bil vedno patološki nasprotnik židovstva. — Dva tedna, preden so Združene države posegle v vojno, je dobil Canaris nalogo, naj pospeši izpolnjevanje nevarnih sabotažnih in vohunskih poslov, zato je odpotoval v Španijo, da bi tam organiziral vohunsko središče. ZAGORELA PLESALKA Nekoč je mladega Canarisa pot zanesla v sloviti madridski nočni lokal »Trocader«. V njem je prvič srečal plesavko Getru-do Zel le — zagorelo, očarljivo in nadarjeno hči holand-skih staršev, rojeno na Javi, ki je kot umetnica prevzela ime Mata Hari, kar po arabsko pomeni »jutranje oko«. Oficir ni bil lep, toda s svojo prusko uglajenostjo in trdoto notranjega častihlepja jo je očaral, da se je med njima razvila ljubezen. Canaris je bil na Španskem uradno vojni ataše, njegovo delo pa je bilo pre- cej drugačno. Pripravljati je moral bazo za nemške podmornice vzdolž obal nevtralne Španije, organizirati v lukah vohunsko službo za kontroliranje zavezniške plovbe in skrbeti za tihotapljenje agentov na španski dvor. Glavna Canarisova .naloga pa je bila: pošiljati nemške agente čez Pireneje v Španijo. Za to delo naj bi po navodilih njegovega prvega predstojnika — veleposlanika in barona Eberharda von Stohrerja (ki je bil tudi v drugi svetovni vojni nemški poslanik v Španiji) uporabil vohunko. Canaris je po dolgem moledovanju in obljubah, da se bosta znova sestala in da bo postala najslavnejša evropska plesavka, za ta posel najel Mata Hari. S holandskim potnim listom je odpotovala v Pariz, kjer je plesala in postala glavna Canarisova vohunka v Franciji. S svojo lepoto in umet-nestjo je očarala vso francosko prestolnico, tako tudi visoke oficirje vojske in mornarice. Na njenih sprejemih na posestvu blizu JOHN JE DNEVE RAZOČARANO GLEDAL OKOLI SERE IN NAJBOLJ SE JE ZAČUDIL SVOJEMU OBRAZU, KO GA JE ZOPET ZAGLE DAL V OGLEDALU Boulogenskega gozda so se pričeli zbirati celo of c rji francoskega glavnega štaba. Marsikatera vojna skrivn st zanjo ni ostala skrita in je Canarisu sporočala v S..ani-jo podatke o premikih če', o novih ofenzivah, utrdbt.h, obrambnih naCruh. . . JUTRANJE OKO Njen ljubček. Canaris -a se je v Španiji čeda je bolj ohlajal; njegj a pisma so bila vse redki j a. Preveč- je bil zaposlen, da bi lahko izgubljal čas v i.u-bezenskih izlivih. Tako jo Mata Hari postala zanj same; agent H 21. Nekoč 1917. ie-ta je preko Holandske po o-vala v Koln, kjer je imela v operi zmenek z v.sok m oficirjem nemškega glavnega štaba. Poročati mu je morala o važnih premikih tet iz Anglije v Francijo in o podrobnostih zavezniških obrambnih črt. Ker je na poti, ko se je z ladjo vračala v Francijo, izvedela, da so j9 razkrinkali, se ni izkrcala na francoskih tleh, ampak je nadaljevala pot v Spani.o. Vrnila se je h Csn -.u* ki je bil še vedno o-spodar njenega sr. a; on pa je ni bil najbolj vesel in se je zelo razjezil zavoljo njenih »ljubezenskih pus o-lovščin« v Parizu. Naposled se je pomiril in teden »: OJmtrah 10 IS MHodiJv /m dobro voljo 11.00 Melodije iz ruzmh krajev 11.15 Napredujte v angleščini 11.30 Iz hrvatske glasbene lirike 12.15 Kmetijski nasveti — Ludvik Strobl: Z boljšim in strožjim potrjevanjem — zanesljivejše seme 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 13.50 Zabavni orkester Arturo 14.C5 Za šolarje 14.35 Pojo italijanski operni pevci 15.20 Malo instrumentov — veliko glasbe 15.30 V torek nasvidenje 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Iz del jugoslovanskih skladateljev 18.00 Aktualnosti doma -n ■ v sveiu 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 S knjižnega trga 19.05 Godala in vokalni ansambli 20.00 Novi posne.ki KZ RTVL 20.30 Rr.dijska igra 21.45 Indijanska žalutinka in balada 21.51 Lahka glasba 22.15 Uvod v g'asbo 20. stoletja 23.05 Za mlade ljubitelje plesnih ritmov 23.50 Zelin-o vam prijeten počitek SREDA - 53. junija lil 10 'tri i- /.nu.Ik<- 10.40 KjiKtnMi parlament 19.05 lz albuma velikih zabavnih orkestrov 20.00 Naš varietc 21.00 Mrdium — opera 22.15 Po svetu jazza 22.50 Literarni nokturno 23.05 Za razpoloženje 23.10 Trio elegiaque Četrtek - n. junija 1U OO AJtlualruMrtl d<*nm In V 0Vclu 8.10 Po na4/h planincah in dolinca h 1845 Iz naših kolektivov 19.05 Iz oper slovenskih avtorjev ' HUMA iS. Junija 8.05 Narodne pesmi v priredbi Danila Bučarja 8.25 Zabavni kaleidoskop 8.05 Jutranji obisk pri klasičnih mojstrih 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Matineja za zabavo 9.45 Glasbeni utrinki 10.15 Tri uverture in tri arije 11.00 Melodije raznih dežel 11.15 Človek in zdravje 11.25 Zabavni kaleidoskop 12.05 Orglice igra Andrej Blumauer 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Arh: Dokrm-Ijevanje govedi v poletju 12.25 Melodije ob 12.25 13.30 Slovenski plesni ritmi v orkestralni glasbi 14.05 Za šolarje 14.35 Zavrtimo našo glasbeno ruleto 15.20 »Pri Jožovcu pod Ro- blekom« 15.35 Za ljubitelje operetnih napevov 16.00 Vsak dan za vas 8.05 Z uprizoritev komičnih oper 8.55 Za šolarje 9.2.1 Portret v miniaturi 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 10.15 Zabavni koncert 10.45 Slovenrke narodne pesmi 11.00 Dva madžarska glasbena avtorja 11.15 R n-ki tečaj za začetnike 11.30 V pričakovanju poletja 12.C5 Skladbice Boruta Lesjaka 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Mileva Kač: Kako bomo v tej sezoni negovali in varovali hmelj i?.:-) Melodije ob 12.25 13.30 Vckalno instrumentalna suita 13 50 Za vsakogar nekaj 14 15 Kapeln k — instrumen- talna skupina 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaje 15.20 Cigani ko melodije 15.30 Turistična oddaja 16.00 V?ak dan za vas 17.05 Koncert po željah poslušalcev 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 18.10 Popoldanski koktajl 18.45 Kulturna kronika 19.05 Serenada v d-duru 20.00 Četrtkov večer domaČih pesmi in napevov 20.45 Orkester Werner Miil-leT in Kvintet Art van Da m me 21.00 Literarni večer 21.40 Skladatelj Aleksander Lajovic 22.15 Naš skupni 6tudrio 23.05 Nočni koncert PETEK - 15. junija 20.00 Lahka glasba z orkestrom Raphaele 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Tretji godalni kvartet 20.50 Samo Slerkolj zapoje štiri samospeve 21.00 Ravel v naših izvedbah 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 35 pisanih minut 22.50 Literarni nokturno 23.05 Prizor iz opere Janošik 23.25 S popevkami vam voščimo lahko noč Drugi program SOROTA - 9. junija 19.00 Za prijeten prk'e'jek večera 20.00 IT. dejanj« opere Kapuleti in Montegi 21.15 Jazz na koncertnem odru 22.15 Ples na valu 202 m NEDELJA - lt. junija 8.05 8.20 8.55 9.25 10.15 10.29 10.45 11.00 11.15 11.35 12.05 12.15 17.05 Šoferjem na pot 17.50 Mali klub ljubiteljev popevk 18.00 Aktualnosti doma in v 6vetu 15.20 15.45 16.00 17.05 Poje Slovenski oktet Zabavni kaleidoskop Pionirski tednik Kotiček za mlade ljubitelje glasbe Sonata v e-molu Igra Pihalni kvintet Zabavni akordi 1. slika opere Don Juan Naš podlistek Majhna prodajalna plošč Nekaj partizanskih pesmi Kmetijski nasveti — ing. Jaka Ferjan: Vskladitev prašičjereje z zahtevami trga Melodije ob 12.25 Poje Vilma Bukovec Za šolarje Trije valčki Friderica Chopina V senci broadway6kih nebotičnikov Jezikovni pogovori Vsak dan za vas Koncert in simfonija 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Operne melodije 14.00 Veseli izlet z zabavno glasbo 14.30 Zvočni portret Manue-la de Falle 15.15 Vrtiljak vsega za vsakogar 19.00 Drugi koncert za klavir in godala 20.00 ii. dejanje opere Don Carlos 20.40 Glasbena medigra 20.45 Ciklus mednarodne radijske in televizijske univerze 21.00 V nedeljo ob devetih zvečer 22.15 Na sporedu je: Aleksander Glazunov 22.40 Divertimento za pihalni kvintet PONEDELJEK - 11. junija 19.00 Popevke, ki jih radi poslušate 20.00 Prva simfonija 20.30 Napredujte v angleščini 20.45 Francoski baritonist Camille Maurane 21.00 Rendez-vous z glasbo TOREK - 12. junij« 19.00 Drugi godalni kvartet 20.00 Domači ansambli v plesnem ritmu 21.07 IV. simfonija v Es-duru 21.30 Revija sodobnih ameriških pesnikov 21.45 Jazz ob 21.45 10.00 Svznanitt Jevim! 19.15 Godala in hammond orgle 20.00 Iz romunske zborovske glasbe 20.25 Glasbena medigTa 20.30 Ruski tečaj za začetnike 20.45 Pet krat petnajst ČETRTEK - 14. junija — //«<» Kako bo HutMlcl peljmll vino — Ujra HTV Beograd 18.30 Iz Industrije za industrijo RTV Zagreb 19.00 Pregled RTV Beograd 9.45 Kratki film JRT 0.00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 20.35 Kranjski komedijanti — prenos iz Ljubljane na koncu Zadnja poročila RTV Beograd 20.35 Prebiralka - TV drama 20.45 TV dnevnik II. HTV /JuhiJana 19.00 Melodije za staro in mlado 20.00 Boris G odu nov PETEK - 15. junija 19.00 Zapišite narek 19.15 Igra orkester Erwin Halletz 20.00 Fantazija na eno noto 20.25 Pianistka Ksenija Prohorova 21.00 Plesna glasba 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 21.45 Televizija SOBOTA - 9. JUNIJA RTV Zagreb 18.00 Sužnja — mladinska igra RTV Beograd 19.00 TV pošta 19.15 S kamero po domovini ln po 6vetu JRT 20.0« TV dnevnik BTV Zagreb 20.20 Propagandna oddaja RTV Ljubljana 20.35 III. jugoslovanski jazz festival — prenos z Bleda 22 35 Poštna kočija — serijski film RTV Beograd 22.35 Vremeplov JRT 23.00 TV dnevnik II. NEDELJA - lt. JUNIJA RTV Zagreb 10.00 Kmetijska oddaja RTV Ljubljana 10.30 Čudežni konj - film iz serije Veter RTV Beograd 17.30 Svetovno nogometno prvenstvo v Cil u Brazilija : Španija 18.00 Kolumbija : Jugoslavija 20.00 Sedem dni RTV Ljubljana 20.45 III. jugoslovanski jazz festival - prenos z Bleda PONEDELJEK - 11. JUNIJA 120.30 Program Jugomlovanakm kinoteke 22.00 TV dnevnik 11. TOREK - 12. JUNIJA Evrovizija 21.05 Sve'ovno prvenstvo v Čilu — posnetki s \\ finala SREDA - 13. JUNIJA RTV Zagreb 18 00 Pioninski mozaik RTV Ljubljana 18 00 SMkanica za najmlajše 18.10 Risani film 18 20 Kuharski nasveti 18.40 S kamero po Afrki 19.05 S poti po Sovjetski zvezi RTV Zagreb 19.00 TV film z ser je Veter RTV Ljubi 'ana 19.30 TV obzornik JRT 20 00 TV dnevnik RTV Beograd 20.20 Prooagandna oddaja 20.30 Dirka — zabavno glasbena oddaja RTV Beograd 21.30 I.o'o RTV Zagreb 21.40 Kfiko ustvarjajo ume niki 22.10 TV dnevnik II. ČETRTEK - 14. JUNJJA RTV Beograd 18.00 Film za o!reke 19.00 C os, ljudje in dogodki JRT 20 00 T V dnevn k RTV Ljubljana 20.20 Kratki film 20.30 Tišina - oddaja RTV Beograd 21.40 Knjige in p:satelji RTV Zagreb 21.55 Zaerebški tednik RTV Ljubljana 21.55 Sprehod skozi čas RTV Beograd 22.15 TV dnevnik II. PETEK - 15. JUNIJA RTV Beograd 16.30 Svetovno nogometno prvenstvo v Cil u Bolgarija : Anglija Evrovizija 14.00 Svetovno nogomejno prvenstvo v Cilu — posnetki s polfinalnih tekem RTV Zagreb 19.00 Pogovor o naših gramofonskih ploščah 19.30 Doma in na tujem JRT 20 00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.20 Zlati petelin - prenos iz opere RTV Beograd 20.20 Slike in skulpture Kino I SOBOTA - 9. junija »»Center« — ameriški gus film KRVAVI KAPETAN (MORSKI OREL) ob 18. in 20. uri, premiera angl. fihr.a ZAJČJA PAST ob 22. uri ■►Storžič« — amer. gus. film KRVAVI KAPETAN (MOR-I ob 18. uri SKI OREL) ob 10. in 16. uri, | -Storžič« - francoski barv. francoski film KAMIKAZE j CS film PEVEC IZ MEHIKE cmrmrmar - M, ime** -Center* — itaJ. barv. CB tlim BEATR1CZ CENCl ob 18. In 20. url »Storžič« — ameriški film MESTO BREZ ZAKONA ob 10. in 16. uri, angleški film ZAJČJA PAST ob 18. in 20 Letni kino Partizan — ameriški film MESTO BREZ ZAKONA ob 20.30 uri PETEX - 15. junija Center« — francoski barv. CS film PEVEC IZ MEHIKE 12. Junija trancommsi film V NKIJKLJO SK NK POKOPU-JE ob 20 30 uri 13. Junija francoski film V NEDELJO SE NE POKOPU- mlailmntk fig m hela ma pomeri* motivi Uubtjam. Bi rt-Je ln Kranjskega Triglava, ki ae obe borita za obstanek v ligi. Trenutno sla moštvi 1 (PILOTI SAMOMORILCI) ob 22. uri Letni kino Partizan — ameriški VV film HUDIČEV UČENEC ob 20 30 uri -Svobod a-1 — amer. film KRVAVI KAPETAN (MORSKI OREL) ob 19. uri Krvavec Cerklje — ameriški barv. CS film DVE LJUBEZNI EDDIJA DUCHINA ob 20. uri ••Naklo« — amer. barvni film PRIJATELJ JOEY ob 20. uri NEDELJA - 10. junja »Center« — amer. gus. film KRVAVI KAPETAN (MORSKI OREL) ob 16. in 18. uri, ameriški VV film HUDIČEV UČENEC ob 20. uri -Storžič« — ameriški film KRVAVI KAPFTAN (MORSKI OREL) ob 10., 13. in 21. uri, ameri'ki VV film HUDIČEV UČENEC ob 19 in 17. uri, francoski film KAMIKAZE (PILOTI SAMOMORILCI) ob 19. uri Krvavec Cerkl'e — amer. barv. CS film DVE LJUBEZNI EDDYJA DUCHINA ob 16 in 19. uri -Nak'o« — amer. barvni film PRIJATELJ JOEY ob 17. uri JE ob 18. in 20.30 uri 'enakim številom točk (15) na 14. junija domači film tr- predzadnjem mestu; torej bo ob 10., 16. in 20. uri, francoski film PREHOD CEZ REKO ! 20. uri ob 18. uri Letni kino Partizan — ameriški film MESTO BREZ ZAKONA ob 20.30 uri Je?enice »RADIO« 7. do 8. junija italijanski film KROSNJARJI 9. do 11. junija angleški film SMRT PREZl 12. do 13. iunija sovi. frane. CENJE NA VZPOREDNICAH ob 20.30 uri 15. junija domači film TRČENJE NA VZPOREDNICAH ob 18. in 20 30 uri Radovljica 9. junija norveški NE - STRASTNI ob 20. uri 10. junija francoski barvni film MOMPTI ob 16., 18. in film LI-DEMON 12. junija bolgarski film PRVA LJUBEZEN ob 20 uri 13. junja bolgarski film PRVA LJUBEZEN ob 13. in 20. uri Duplica 9. junija ameriški barvn CS film VIKINGI ob 20. uri 10. juni i a ameriški barvn film ESKAI)T?TLA NORMAN- ' cs fihn VIKINGI ob 15., 17. D! TA NJEMEN 14. do 15. junija švefsk film POUK O LJUBEZNI Jesenice -PLAVŽ« 9. do 10. junija italijanski film KROSNJARJI 11. junija ameriški film LJUBEZEN POPOLDNE 12. do 13. junija ang'eški film SMRT PREŽI 14. do 15. junija sovj. franc. film ESKADRTLA NORMANDIJA NJEMEN in 19. uri 13. junija a^gen'inski film ANDALUZIJSKA LJUBEZEN ob 13. uri zmagovalec iz tega srečanja ostal v ligi, premaganec pa bo moral iz nje. Ce bodo Tri-glavani -izvlekli« remi, potem bodo zaradi boljše razlike v golih zanesljivo ostali člani SCL. — Predtekma mladinskih cnajstoric bo ob 15.30. ROKOMET Kranj - Danes ob 17. uri PMBađest B : Storžič (gorenjska liga). Jutri ob 9. uri Mladost : Sava (gorenjska liga) ob 10. uri pa Mladost : Tržič (repub-1 ška liga — moški). Na Iskri-r m ig.iiču ob 10. uri Iskra : Tri"I?.v (gorenjska liga). 1 rvr - Danes ob 17. uri — Ti ič B : Križe (gorenj.dta liga). JUDO KRAM - D.ines ob 19. uri se bo v DelavakeM domu pričelo državno ekipno prvenstvo, na katerem bodo nasto- pile štiri prvnplasirane re-14. junija argentinski film rubmke ekipe (Hrvaške, Sr- ANDALUZIJSKA LJUBE- ZEN ob 20. uri -TONE ČUFAR Jesenice SOBOTA - 9. junija priredi I ob 20. uri A. Christie: MlS-, NIČA — gostovanje na Dov-em Žirovnica 9. junija jugoslovanski barv. film LJUBEZEN IN MODA 10. junia ameriški barv. VV film RIO BRAVO NI'DE I JA - 10. junija pri- 13. junija italijanski film 1 redi db 16 30. uri A. Christie: KROSNJARJI f MISNICA - gostovanje v Zg. Gorjah pri Bledu, ob 20. uri A. Christie: MISNICA - go- Dovje 9. jumija ruski barvni film ■ ameft film cisto nebo 10. junija Jugoslovan, barv. film ljubezen in moda 14. junija angleški film smrt PRE2I KRVAVI KAPETAN ob 11. :n 20 uri. amor. VV film HUDIČEV UČENEC ob 16. in 13. uri PONEDELJEK - 11. junija »Center« — francoski barv. VV fiim TILL ULENSPIE-GEL ob 18. in 20. uri -Sto-žič« — ameriški film KRVAVI KAPETAN ob 10. in 16. uri, francoski film KAMIKAZE (PILOTI SAMOMORILCI) ob 18. in 20. uri Letni kino Partizan — ameriški film KRVAVI KAPETAN (MORSKI OREL) ob 20.30 uri TOREK - 1?. junija -Cen'er« — anglelki film TOMMY STEELE POJE ob 18. in 20. uri -Storžič« — angleški film ZAJČJA PAST ob 10., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — francoski film PREHOD ČEZ REKO ob 20.30 uri SREDA - 13. junija -Center« — ameriški barv. W film MOŽ, KI JE PREVEČ VEDEL ob 18. in 20. uri -Storžič« — angleški film ZAJČJA PAST ob 10., 16., 18. in 20. uri Letni kino Partizan — ameriški film MESTO BREZ ZAKONA ob 20 30 uri Svoboda — francoski film PREHOD ČEZ REKO ob 20. Koro'ka Bela 9. junija ameriški barvni W film RIO BRAVO 10. junija rusko francoski film ESKADRILA NORMANDIJA NJEMEN 11. junija italijanski film KROSNJARJI 9. junija ruski barvni film Kropa ILIJA MUROMEC ob 20. uri 10. junija ameriški CS film RISARKA MODELOV ob 16. in 20. uri 14. junija francoski film PAST ZA DEKLETA ob 20 Ljubno 9. junija ameriški barvni VV film TRIJE NASILNEŽI ob 20. uri 10. junija ameriški barvni VV film TRIJE NASILNEŽI ob 16. uri Skofja Loka -SORA« 8. junija domači film SREČALA SE BOVA ZVEČER ob 18. in 20.30 uri 9. junija argentinski film VODJA BANDE ob 18. in 20.30 uri 10. junija argentinski film VODJA BANDE ob 18. in 20.30 uri štovanje na Breznici pri Žirovnici. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE v Kranju NEDELJA - lt. junija ob 16. uri m. Nikolič: PRSTAN Z VRTNICO za IZVEN. Pri predstavi pojeta Nino Robič in Peter Ambrož. SREDA - 13. junija ob 16. uri za šoli Fr. Prešerna in Lucijana Seljaka S. Skufca: PUNČKA SANJA. Gostuje Cufarjevo gledališče z Jesenic. ČETRTEK - 14. junija ob 16. in 18. uri za ISKRO S. Skufca: PUNČKA SANJA. Gostuje Cufarjevo gledališče z Jesenic. PETEK - 15. junija ob 16. uri za šole. Saša Skufca: PUNČKA SANJA. Gostuje Cufarjevo gledališče z Jesenic. Športne prireditve NOGOMET * KRANJ — Jutri ob 17. uri bo na igrišču Mladosti najzanimivejša nogometna tekma slovenske conske lige, za- bije. Slovenije in BiH). Naj j omrn'mo. da so slovenski pr-j vaki Triglavani. KOŠARKA Kranj - Danes ob 19.30 — ! Triglav : Jugomontaža (IL ' zvezna liga — zahod). TENIS Kranj — Danes ob 18. uri — [Triglav : Akademik (republiška moška liga). SAH Kranj - Jutri ob 9. uri polletni nagradni turnir za posameznike — v sobi šahovskega društva. Turistični informator BOHINJ Hotel Zlatorog ima prostih 50 ležišč. Rezervirajo jih na telefon 43. Hotel pod Voglom ima prostih 40 ležišč; telefon 52. V hotela Jezero je nezasedenih še 20 ležišč, telefon 38. Hotel BeHevoe ima prostih 30 ležišč; telefon 38. V Mladinskem domu je do 15. junija prostih 56 ležišč, ki jih lahko rezervirate na telefon 42. Turistično društvo Bohinj razpolaga z okrog 100 ležišči v privatnih turističnih sobah. Naročite jih lahko na telefon 58. V hotelu Zlatorog in Jezero od danes naprej vsako soboto ob 20. uri ter vsako nedeljo ob" 16. uri ples. Kmečka ohcet bo letos V Bohinju 8. julija, tradicional- kaj v zaključnem kolu spo- ' no vasovanje pa dan prej. Koliko spijo otroci? Verjetno nihče izmed nas ni pomislil, koliko ur spi dojenček in koliko ur šolar. Matere prav gotovo vedo, da je zdravo, če otrok dosti spi. Nemški zdravnik dr. Theodor Hellbrugge je znanstveno obdelal vprašanje otroškega spanja. Koliko spi novorojenec? — Zmotno je mnenje tistih, ki mislijo, da novorojenček prespi skoraj ves dan in vso noč. Vsega skupaj spi res 15 ur. V prvih treh tednih je 40 odstotkov dneva in noči zbujen. V prvih tednih še ne pozna dneva in noči. Spanje in bedenje je približno v enakih delih porazdeljeno na dan in noč. Ni rečeno, da je samo takrat buden, ko kriči. Večina vseh malih otrok želi imeti vsake 3 do 4 ure hrano, to je naravno in pravilno. Torej je zmotno, če rečemo, da mora ponoči vseh 10 ur mirovati. — V četrtem mesecu 6tarosti 6e že vključi v sistem dneva in noči. V tem času moramo njegovo spanje »vzgojiti«. Ce je ponoči siten in joka, ga kar pustimo. V tej starosti ga ni treba prav nič pomirjevati. Najboljša metoda, da malega odvadimo demonstrativnega vpitja je, da ga pustimo, da kriči. Po dveh, treh nočeh se ne bo več ponovilo (če je otrok zdrav). Otrok, ki je star od dveh do štirih let, potrebuje 13 in pol ure spanja. Od tega naj spi 2 uri popoldne. Spanje po kosilu je zelo potrebno in mati naj vztraja pri tem, da jo mali uboga, čeprav zunaj vabi sonček, park ali mali prijatelj. Otroci v tej starosti želijo spati vedno le s »pupo ali medvedkom« ob sebi. Seveda jim to dovoli- mo. Ce jim že ne zapojemo lepo pesem, jim pustimo vsaj to. kar jih uspava in umirja. Otroci v tej starostni dobi so že tudi navsezgodaj pokonci. To je normalno, zakaj že ob 19. uri otroci v teh letih trdno spijo in zato ni čuda, da so že ob 6. uri budni. Otroci od šestega leta dalje rabijo 10 ur spanja in navadno ne morejo zaspati že v zgodnjih večernih urah in zato seveda potrebujejo daljše jutranje spanje. Dr. Hellbriigge pravi, da bi bilo dobro zaradi otrok, če bi začeli šolski pouk malo kasneje: tako bi bili učni uspehi boljši. Kaj bomo oblekle v počitnic ah ? Letos še prav nič nismo občutili tople pomladi, bliža pa se nam že poletje in z njim počitnice, ki se jih že vsi veselimo. Verjetno nas bo zvabilo morje in bomo nekaj dni preživele ob jadranski obali. Ne bi bile žene, če se ne bi vprašale, kaj bomo oblekle. Bomo lahko lanski garderobi dokupile kaj novega? Ce ne, bomo skrbno pregledale lanske obleke in si jih, če bo potrebno, preuredile. Zelo je v letošnji modi priljubljena svila. Vzorci so z geometričnimi liki (v klasični barvni kombinaciji črno-belov, rožueti, črte. pike. Res, velika izbira. Za na morje si lahko privoščimo malo drz-nejši dekolte (hrbtni). Globoke gube v krilu so si našle tudi pri popoldanskih oblekah mesto. Kratke hlače, h katerim lahko nosimo različne bluze, pulije iz bombaža, so nam lahko vedno zveste spremljevavke. Ce smo vitke in če rade nosimo dolge hlače 6i jih ukrojimo iz svile, zraven nosimo isto bluzo. Nova ustvaritev ženske fantazije 60 hlače, ki imajo pomaknjen pas. Seveda 60 take hlače dovoljene le na plaži. Zgoraj lahko nosimo kratek bolero, ki je pogosto obrobljen s čipkastim volanom. Nekaj o usnjenih jopičih LJUBEK MLADOSTNI KOPALNI MODEL. NARAMNICE SO OZKE, HRBTNI IZREZ JE ZELO GLOBOK. CRTE SO ZOPET ZELO PRILJUBLJENE IN PRI HLAČKAH JE FRANCOSKI IZREZ. MORDA SE BODO V NAŠIH TRGOVINAH TUDI POJAVILI PODOBNI MODELI, KI BI BILI ZELO ZAŽELENI. V trgovinah se dobijo prav lepo izdelani usnjeni plašči ali suknjiči. Mnoge ste si ga že kupile. Verjetno ste z njim zadovoljne, saj je res zelo praktično oblačilo. Vendar moramo paziti, kaj nosimo pod njim. Je izrazito športni del obleke in moramo tudi temu primerno izbrati ostale kose obleke. Res ne bi bilo primerno, če bi zraven nosile rožasto široko krilo, pod katerim bi imele še široko škrobljeno kombinežo. Pod usnjeno jopo spadajo bolj ozka krila iz športnega blaga. Lahko tudi nosimo nagubano krilo iz ter il ena. Blago naj bo gladko, karirano ali pepita. Čevlji naj bodo športni brez pete ali z nizko peto. Usnjeni plašč ste nosile s pasom, sedaj vas pa motijo gube, ki so nastale v usnju. Temu se da pomagati. Gube boste odpravile, če boste vzele likalnik, na gube položile suho krpo in z likalni kom, ki naj ne bo toplejši kot za likanje najlona, lepo zlikale, nato pa zlikano mesto previdno skrtačite. Včasih ne vemo 0) Ali bi prtiček (iz blaga), ki ga kot gost dobimo, po jedi zopet lepo zložili ali pa bi ga položili zmečkanega poleg krožnikov? Niti eno niti drugo. »Površno« ga zopet zložimo, vendar pazimo, da ga ne bomo zložili po starih zalikanih robovih. Papirnate prtioke pa lahke zmečkamo. VZOREC SVILENE POLETNE OBLEKE JE GEOMETRU CEN-(CRNO-BELO). KROJ KOT VIDITE JE PREPROST. PAS JE RAHLO POUDARJEN, KRILO PA NE PRETIRANO ŠIROKO. NOSILE GA BOMO OB VSAKI PRILO/ N >-STI, ZLASTI PA NA DOPUSTU IN V OBMORSKIH KRAJIH. PODOBNE TKANINE SE NAJDEJO TUDI V ' NAŠIH TRGOVINAH. Mali nasveti * ZNOJNE MADEŽE odstranimo iz volnenih puloverjev in jopic take, da Jih /drgnemo z močno slano vode. C e to ne pomaga, jih o« novo zdrgnemo z alkoholom. Potne madeže iz spodnjega perila operi m o v vodi, ki smo ji dodali kisa. 0 MILO — Bolje je, če si kupimo vedno več mila sku« paj, da ga imamo m zalogi. Mile lepo režemo z nožem, ki smo ga za nekaj trenutkov pomočili t vrele vodo. 4) SMOLNATE MADEŽE zdrsnemo • špi ritom. PEFEC I1V IGRAVEC Frank Sinatra o sebi Franka Sinatro smo nazadnje videli v njegovi dvojni vlogi pevca in igravca v filmu »Prijatelj Joey«, samo kot 1 igravca se ga spominjamo iz »Nekateri so pritekli«, samo I slišali pa smo ga v »Treh novčičih v vodnjaku«. Ce vam J je všeč ali ne — to je vaša osebna stvar, ki nič ne spre-! meni na tem, da »Frankiebov« ni samo eden najbolj pri-i ljubljenih pevcev, ampak danes tudi že eden najbolj znanih hol!ywoodskih igravcev. Razen tega pa je med najmočnejšimi političnimi osebnostmi filmske metropole sveta. V predvolilnih bojih jo nastopal za Kermedyja in pričakovali so, da bo imeno- Film van za ameriškega ambasadorja v Italiji. Vendar pa je ta načrt, kot vse kaže, kasneje propadel in Frankie je še Vedno v Hollvvvoodu in kralj najmočnejšega »člana-« v filmskem mestu. Sinatra je namreč tudi eden izmed hol-lywoodskih- upornikov in je Zbral okoli sebe vrsto igravcev, med katerimi so Peter Lavvford, Dean Martin, Shir-ley Mac Laine in Lauren Bacali. Kot tako pomembna osebnost Sinatra zasluži pozornost in zato objavljamo njegov intervju za italijanski časopis »Cinema«. POTOVANJE ZA NEKAJ BESED Ba. res je, da nimam rad intervjujev — in jih tudi skoro nikoli ne dajem. Na kratek razgovor z vami s«.'m pristal samo zato, ker sem slišal, da ste mi sledili v New Yorku in v Hollywo-odu in šli za menoj celo v Las Vegas. Vprašate, zakaj govorim v žargonu. Želim, da so moji odgovori iskreni in spontani. V običajnem življenju pa najpogosteje človek govori žargon . .. Veste, ne znam govoriti, kot pišejo v knjigah. Končno — saj ne pišem. Besede izginejo, samo misli ostanejo, pa naj so bile izrečene kakor koli . . . Naj začnem s svojimi prvimi koraki, ki sem jih napravil, deset mesecev po rojstvu. Rodil pa sem se pred polnimi šestinštiridesetimi leti. Zdi se mi, da me je življenje često razvajalo. Namreč, kmalu sem uspel — s petjem*. Ko se je to začelo, je šlo vse lahko. Denar je sledil denarju, uspeh uspehu. Plošče so se začele vrteti, od črne do — zlate in milijonskih naklad. Jaz pa sem pel, ker sem znal samo to. . . V življenju sem imel tudi krize. Prva je bila moja ločitev od Ave Gardner. Veste, Ava je še vedno moja slaba točka. Druga, mnogo večja kriza, je bila povezana z ločitvijo od moje druge žene, njej sem tudi posvetil pesem »Nancy«, ki mi je prinesla slavo. Tedaj sem mislil, da je zame vse končano. Potem pa me je družba sprejela in me rešila iz te duševne depresije, ko sem mislil na to, da bi pustil tako petje kot film . . . VLOGA ZA VEČNOST Od vseh svojih filmskih vlog najbolj oenim tisto v filmu »Od tod do večnosti«, ne zato, ker sem zanjo dobil Oskarja, ampak zato, ker mislim, da je Maggio sijajen mož, nežen človek, iskren tovariš ... in pa zato, ker v tem filmu v svoji dotedanji karieri nisem zapel niti ene note. .. Od pesmi pa mi je najbolj pri srcu »Naney«... Iz določenih, čisto osebnih razlogov. V intimni družbi, kadar razpoloženje deseže najnežnejše tone, si jo pogosto zapojem. Takole, potiho . .. Vprašate me za »član«. Veste, nisem noben diktator. Kličejo me »general«, »dago«, »dekan«. Vendar nikoli ne odločam, dokler se nisem posvetoval z Deanom Martinom, Petrom Lawfordom, Shirley Mac Laine. Samyjem Davi-som, Judy Garland in drugimi člani. Pri nas velja pravi-« lo -vsi za enega, eden za vse«. Tudi odločitve so take.". . Izviram iz italijanske družine in zato je v meni nemirnost in smisel za humor, tisti romanski. Toda ne maram hoditi v Italijo. Tam sem doživel skoraj popoln polom, ko sem pred nekaj leti imel v Rimu koncert. Želel pa sem pokazati najboljše petje, kar ga zmorem . . . Bo „Božanska komedija" res božanska? V Zagreba — precej tudi na njegovih ulicah — se je 23. eprila začelo snemanje novega »Jadranovega« zabavnega filma. Vendar ne gre tokrat za malo »resnejše« delo, kot je bil npr. »Seki«, namreč resnejše, kar se tiče obetov, da bo film res zabaven. To nam obeta predvsem ime glavnega scenarista Zike Zi-vuloviča — SeraLma. Seveda pa nam ime tega našega znanega humorista, ki se je doslej uveljavil s krajšimi deli (in prav zato), še ne more zagotoviti resnične humoristične kvalitete filma. Toda k temu lahko dodamo še ime 'orugega scenarista in obenem režiserja filma: Fadil Hadjić (ki je v teh dneh tudi doživel prvo uprizoritev svojega novega odrskega dela). S tem so možnesti za uspeh in resnično zabavnost te komedije spet narasle, toda ... nobena generacija ni tako močna, da ne bi mogla odpovedati, sicer pa je tudi režiser Hadjić v svojih izjavah oprezen, ker... »Danes pri nas snemati komedijo je precej odgovoren posel. Te dni so časopisi polni kritiziranja dosedanjih domačih komedij. So izjeme, toda v glavnem se misli, da doslej naše komedije niso zadovoljile. Gotovo razumete, da se v takšni situaciji ni prijetno lotevati dela, ki ga vsi že vnaprej pričakujejo z nezaupanjem. Vendar pa po drugi strani to U6tvarjavca lahko izziva, da bi napravil nekaj boljšega, bolj originalnega, kar bo zapustilo šablone. Moja ekipa in jaz želimo doseči to in si prizadevamo napraviti tak film, ki bo tudi — duhovit.« Za kaj gre v »Božanski komediji«? Zveze z Dantejevim istoimenskim delom nima nobene. To je komedija o dobrem človeku, ki zaradi svoje pretirane dobrote pada iz ene komične situacije v drugo. Misel filma pa naj bi bila: prijateljstvo med ljudmi. Igravsko ekipo sestavljajo: Mile Gatara, Boris Dvornik, Ana Pavić, Manja Goleč, Mi-ća Tomić, Radmilo Curčić in Mirko Vojkovic. Ali bo »Božanska komedija« zares božanska ali vsaj zabavna, pa bomo morda videli že v Pulju. Do takrat so vsake napovedi bolj ali manj tvegane, vendar pa se nam najslabšega ni bati ... NAJBOLJ ISKANA MLADA HOLLYWOODSKA IGRAVCA VVARREN BEATTY IN NATALIE VVOOD STA BILA PARTNERJA V FILMU »RAZKOŠJE V TRAVI« TRIINDVAJSETLETNA NATALIA VVOOD, NADARJENA IN LEPA IGRAVKA, ŽIVI PO REKU: »KAJ ŽELIM, TO TUDI DOSEŽEM«. NASLEDNJA IGRAVKINA ŽELJA JE »OS-CAR« — VSAKDO, KI JO POZNA MENI, DA GA IMA ŽE V ŽEPU Neznansko sem si želei, da bi bilo tako in mi ne bi bilo treba stopati skozi vso igralnico. Toda moral sem. Hudo bi bilo, ko bi velikan ugotovil, da se nima česa bati, v tem primeru bi moral v nekaj sekundah izginiti iz kazina. Toda odločili smo, da možakar ne bi smel biti sam v kazinu ter da mora nekdo paziti nanj. Niti za trenutek ga nismo smeli pustiti samega. In tako sem prvi stopil skozi vrata v vrvež Haroldovega kluba in se prebijal naravnost skozi gnečo .proti svojemu mestu v kotu poleg vrat v naslednjo dvorano. Obrnil sem se in smehljaje se prikimal možakarju z vozičkom, kakor da se poslavljava in odšel naprej, vendar tako počasi, da ni preveč zaostajal. Potem sem se za trenutek ustavil poleg rulete in počakal, da je odšel mimo. Pustil sem mimo še nekaj ljudi in zatem odšel za njim. Vendar nisem bolščal vanj, oziral sem se po dvorani kakor radovednež. Vsaj takšen sem se moral zazdeti vsakomur, ki me je slučajno videl. Ničesar nisem 6pazil, kar bi me lahko vznemirilo. Okrog mene je bil igralni vrvež in vročično hlastanje najživahnejšega dne v letu. Očitno me ni nihče opazil ter posvetil posebno pozornost možakarju z vozičkom. Kolikor sem vedel, je za dvigalom, povsem skrit, stal stari voziček. Bil sem prepričan in vesel, da gre vse po našem načrtu. Toda ves čas sem se zavedal, da bi lahko nekdo videl moža, kako je pripeljal voziček iz preddverja, kjer ni imel ničesar iskati. Gostom se to ne bi zdelo sumljivo. Kakšen uslužbenec bi se že začudil, vendar ne bi bil tako prizadeven in služben, da bi vprašal, kaj je možakar počenjal zunaj. Toda detektivi za zrcalom: so ga opazili, ko je pripeljal voziček v dvorano? Morda ne, njihova glavna naloga je bila opazovati igralne mize, ne tega možakarja in voziček. Toda predpostavimo — kaj, če so ga videli, ko je prihajal iz preddverja, kaj potem? Bi bili presenečeni, ali bi ga pozneje povprašali, kje je bil? Zdelo se nam je, da bi jim bilo to sumljivo. Toda možakar je hodil sam, po svoji lastni volji. Morda pa bi se le samo čudili, čeprav je bilo nenavadno, da je bil v preddverju. Toda mogoče so ga videli že prej, ko je peljal svoj pravi voziček za dvigalo k mizi. Morda so ga videli, kako je šel prek dvorane k preddverju brez vozička in zdaj, nekaj minut zatem, kako se je vrnil nazaj v igralnico — naenkrat z nekakšno sumljivo dvokolico. Toda ko smo delali načrt, smo menili, da tega ne bi opazili, saj. so bili preveč zaposleni z opazovanjem igralnih miz in kockarjev. Bil je preživahen dan, da bi oprezali za možakarjem z vozičkom, ki prevaža nekaj sto srebrnih dolarjev. O vsem tem sem premišljeval, ko s.~m stopal skozi ka/ino in želel sem, da bi se vse izteklo lepo in tako, kakor smo upali. Toda nad vsem skupaj je ležala grozeča mora: morda so nas odkrili? Bil sem moški, ki bi ga prvega zgrabili, če bi kaj zasumili. Bil sem bradač v zeleni srajci, ki se je tako živahno razgovarjal z uslužbencem, ki je vozil denar. Prav v neka i naslednjih minutah, ko bi stal ob vhodu iz Lincolnovooa drevoreda, bi bil speča raca za lovce. Lahko bi me obkolili in zgrabili, preden bi utegnil premakniti roko. Saj so bili povsod po kazini. Stopal sem po ozkem prehodu med mizami, nekaj iarJov za vozičkom, in oblival me je spet hladen znoj. Velikan se je ostavi! ob železnih vratih pred majhnim hodnikom, ki je vodil v blagajniško sobo. Stal sem blizu njega in videl, kako je pritisnil na mali gumb v zidu ter slišal, kako je pozvonilo v blagajniški sobi. Nisem mu videl v obraz, ker mi je kazal hrbet, toda čutil sem, kako se zavedava prisotnosti soseda in kako sva odvisna drug od drugega. Stisnjeni zrak je zacvilil, varnostna vrata so se počasi odprla in možakar je vstopil, porivaje pred seboj voziček. Med množico sem se pridrenjal do svojega prostora ob vratih. Postavil sem se zraven igralne mize ob južni steni, od koder sem lahko opazoval železna vrata. Zdaj so bila spet zaprta. Z očmi na zeleni mizni oblogi sem stal in poskušal delati neprizadet videz, kakor da sem eden izmed gostov v množici. Vse, kar sem lahko storil, je bilo čakati: ali na tri, morda štiri pare rok, ki me bodo nenadoma zagrabile, ali pa na visokega moža, ki se bo končno morda le vrnil. XVII. Sicer pa čakanje ni bila tako slaba stvar. Kar z zanimanjem sem opazoval igro in radovedno čakal, če bo igralec — gospa srednjih let s temnimi naočniki — kaj zadela. Zdaj nisem imel več kaj početi, moral sem le stati in čakati. Priznati moram, da sem si zunaj, v preddverju, zares želel, da bi bil kdo resnično v vozičku. Jerrvjev glas iz zvočnika je. zvenel tako resnično in nepotvorjeno. Zdaj, ko sem stal ob igralni mizi, se mi je zdelo, da je možakar v beli srajci verjel, kar mu je povedal glas iz vozička. Človek vselej verjame svojim čutilom in možakar v beli srajci je bil prav gotovo prepričan, da v vozičku nekdo sedi. Slišal je, kako je oni odgovarjal in se vmešaval v naš pogovor, velikost vozička pa se mu je zdela verjetno kar pravšna. Bržkone je res verjel naši zgodbi. Toda skrbelo me je, če je tudi verjel, da bi ga tisti iz vozička lahko ubil. Ni mi preostalo drugega, kot da sedim in čakam, kaj se bo zgodilo. Samega sebe sem želel prepričati, da končno vendar ni varoval svoj denar, temveč lastno življenje. Zato morda tudi ne bo izkoristil eventualne priložnosti. Ko bi bil v njegovi koži, se ne bi upiral in napravil, kakor bi mi veleli. Tako sem si dopovedoval. Ženska, ki je igrala pri mizi, je imela srečo in zadela. Zdaj je čakala na naslednjo igro. Onstran dvorane so bila železna vrata še vedno zaprta in r mislih se mi je porajal dvom: ljudje so vendar različne narave. Ne mislijo vselej logično in razumno. Spet me je pričel oblivati hladen znoj. Bal sem se. ... Jerrv je bil bister. Čeprav je mlad, je pametnejši, kakor se mi je prej zdelo to sem občutil takrat pri vratih. De« tieoS milj od Renoja in dolgo pred akcijo je natančno opisal, kakšne občutke bom imel na tistem mestu. »Ne boš mogel točno oceniti časa, Al, mi pa moramo temu možakarju pustiti dobrih šest minut. Uporabiti boš moral uro štoparico. Gledal boš nanjo in če ga ne bo čez šest minut, se obrni, odidi ven, stopi v avto in odpeljali se bomo, še preden bo kdo trenil.« Zdaj sem držal uro v hlačnem žepu in jo sprožil v trenutku, ko je možakar z vozičkom pozvonil pred hodnikom v blagajniško sobo. Stal sem pri igralni mizi in čakal. Zdelo se mi je, da je minila minuta, dve, tri, dobra polovica odmerjenega časa. Vzel sem uro iz žepa in pogledal nanjo, kakor da je običajna žepna ura. Svetli kazalec je kazal le nekaj nad eno minuto in ustrašil sem se — morda se je ura ustavila. Potem sem še enkrat pogledal nanjo in videl, kako je kazalec tekel od petnajstih na dvajset sekund. Ura je tekla in minila je torej šele dobra minuta. Dvomil sem, če bom lahko še dolgo brzdal svoje živce. Uro sem položil v žep in sklenil, da ne bom pogledal nanjo, preden ne bodo minile približno tri minute. Čakal sem. Nič se ni pripetilo. V dvorani se ni nič spremenilo, jaz pa sem čakal in zdelo se mi je, da čas strahotno počasi teče. Gledal sem na zeleno mizo, v meni je naraščal nemir. Nenadoma se mi je zazdelo, da je minilo gotovo že šest, morda celo os m minut. Nisem mogel več vzdržati in potegnil sem uro iz žepa. Min li s a dve minuti in petintrideset sekund. Za trenutek sem zatisnil o?i in giasno vzdihnil. Ljudje onstran mize so se mi nenadoma zazdeli nevarni, čeprav ;o bili povsem običajno oblečeni. Zdelo se mi je, da me bodo nenadoma prijeli ter zvezali ali mi porinili cev pod rebra. In pa: kako me izza zrcal na steni opazujejo detektivi, ki že ves čas vedo, kaj počenjam v kazinu^ Pričel sem šteti: Sto eden, sto dva. sto tri... Nekje sem čital, da čaa hitreje teče, če steješ. Tako sem odštel približno dve minuti in ko sem znova segel po uro v žep, so se težka vrata odprla in skoznje je stopil možakar v beli srajci, pa zavil, porivaje voziček preko dvorane, naravnost proti meni. Nemarno som se obrnil od igralne mize, stopil nekaj korakov proti vhodu z drevoreda in se ustavil poleg vrat. Hotel sem napraviti resen videz in segel po zavojček cigaret v žepu. Nekaj jardov od mene je možakar porival svoj voziček in na njegovem pokrovu je ležala obla, polna platnena vrečica. Velikan v platneni srajci se je ustavil zraven mene. Odprl s?m ista in dejal: »Takole, poslušaj!« Smehljal sem se s cigareto v ustih ter rekama, zataknjenima za pas, in pokimal proti vrečici, ne da bi jo sam pogledal. »Vzel bom tole vrečico in odšel skozi vrata. Stopil bom v avtor>o-lil, ki s\pji zunaj. Dvakrat bomo zatrobili. Ko bo tale v vozičku z?sl al troblj-enjc,« sem spet pokimal proti vozičku, »bo odprl strarsko seno hi stekel skozi vrata. Imel bo pripravljen samokres in če to%» kaj posku al, bo streljal.« Za trenutek sem umolknil in kljub nasmehu poskušal, da bi imel čim nevarnejši in ziobnejši pogled. To je bilo varno, kajti če srno hoteli varno zbežali, ga je bilo potrebno pošteno zastrašiti. »Ce pa rv o-moblla še ni zunaj, gospod,« sem dejal s poudarkom, »če je zamud 1. o-spod, stojte lepo tukaj in čakajte! Prav tu, kjer stojite z vozičkom. S e razumeli? Čakajte tukaj, dokler ne 6lišite davakratnega trobljenja. Ce av :o-mobila še ni, bo pripeljal v petih, najkasneje v petnajstih minutah. Čakajte, dokler ne pripelje in zatrobi. Tedaj bo moj partner skoMl iz vozeka; Razumete? Ste dojeli, gospod?« sem se mu prijazno nasmehnil. Prikimal je. »Doslej sem vse izpolnil, mar ne? Glas mu je rahlo vztre-petal in pogledal je na voziček. »Čakal bom, nikar ne skrbite. Rad bi le, da bi bil vaš prijatelj miren in se ne bi togo'.il. Storil bom vse, kar ste mi rekli. Svojo vlogo sem odigral. ..« glas mu je postal tanjši, »le tega no bi želel, da bi tole zadnjo minuto podivjal. Ne bi rad . ..« Prekinil sem ga. »Ubogajte navodila,« som tiho dejal, »pa bo vso v redu. Saj ne nameravava streljati kar vse po vrsti in" tiste, ki mu nič nočejo.« Za trenutek sem utihnil in se obotavljal. Sledeče kretnje skoraj nisem mogel napraviti. Potem sem globoko vdahnil, stegnil roko, zagrabil vrečico, se obrnil in zdrvL-1 skozi vrata v temačno Lincolnovo ulico. Avtomobila ni bilo nikjer. Enostavno — ni ga bilo. Tam, kjer bi mora* stati naš avtomobil in prikolica, je bil prazen ,pust pločnik. Nisem mogel . verjeti, to mi ni šlo v možgane in mislil sem, da sem oslepel. Oziral sem se okrog sebe in oprezal, kje neki bi utegnil biti. Opazil sem, da delam kratke korake — sprva proti severu, potem proti jugu, pa spet postojim na mestu, s platneno vrečko v rokah. Misliti nisem mcgel; bil sem kakor podgana v pasti — nemočen, da bi kaj ukrenil. Saj pravzaprav ničesar nisem mogel storiti. Saj vendar nisem mogel brezglavo zdirjati nekam po ulici, to bi pomenilo, da tečem v očitno nesrečo. Tja, od koder sem prišel, se nisem mogel vrniti. Zbežati na desno ali na levo tudi ni bilo mogoče^ r... mestu pa tudi ni kazalo ostati. Avtomobil s prikolico ne bi,smel odpeljati, vendar je! Nehal sem capljati sem ter tja, obstal sem v poltemnem drevoredu pod nebom, posutim z neonskimi svetilkami, in zdelo se mi je, da na vsej mili zemlji ni prostora zame. XVIII. Mišice so se mi stezale, hotel bi nekaj storiti, vendar me je neka nevidna sila — kakor par namišljenih rok — obdržala na mestu. Obvladal sem se, ostal na mestu in razmišljal sredi noči v tujem mestu Renoju. Dvajset jardov stran je po Douglasovom drevoredu prišel nek moški, me neprizadeto pogledal in izginil za vogalom Haroldovega kluba. EIFFEL - veliki genij Pariza si brez slovitega EJfflovega stolpa ne moremo predstavljati, nasprotno pa je njegov konstruktor prav Halo znan. Rodil se je 1832 mm m lana st » Franciji in študiral gradnjo mostovnih konstrukcij. Te so takrat postale pere* problem zaradi hitrega razvoja železnice. Začel je neumorno delati, povzročil v gradnji pravo revolucijo, tako da so ga imenovali za •»očeta modeme konstrukci- je«. Vse dotlej so bili mostovi iz kamna in opeke, njegovi pa kovinski, ki so se sestavljali neprimerno hitreje in so bili celo cenejši. Tako je zgradil nekaj mostov, najznamenitejša pa je drzna konstrukcija kovinskega visečega mostu na Portugalskem; njegovo delo je tudi podstavek ogromnemu kipu Svobode v nevv-jorškem pristanišču. Najbolj pa je bil ponosen na stolp, ki je bil namenjen kot simbol svetovni razstavi v Parizu 1. 1880. Gradili so ga dve leti (1887-1S39). Ob otvoritvi je dejal: »Zdaj ima fr&nccska zastava najvišji drog!« Prav na vrhu si je uredil stanovanje, a ga pozneje spremenil v laborato- rij. Tam je študiral o vplivu močnih vetrov na razne konstrukcije in zgradil prvi vetrovnik. V starosti 89 let je začel pisati knjige in do konca življenja (1923) napisal tri. Tako je s stolpom in drugimi zgradbami postavil spomenik svoji genialnosti. MIRKO OMERZA VRSTA PRED PRODA-lALivO SLADOLEDA i - - A. FANTJE SE PRERIVAJO TUDI S HARMON.KO NA HRBTU Vezvesti prijatelj Vlak pelje na vzhod (Nadaljevanje s 3. 6trani) postala kljub ugodju dolgočasna. Izjema so bile le večje železniške postaje, kjer je vlak stal za 10—15 minut. Prav na vsaki taki postaji srr.o izstopili in si ogledali po.;'a j na poslopja, ki so s svojo arhitekturo, mozaiki, slikami in čistočo res vredna cgleda. Kdor bo kdaj potoval po SZ. naj si jih oglede! Pozno popoldne naslednjega dne smo izstopili v oblastnem mestu Krima — Sim-feropoli. To je precej veliko mev-to, v katerem živi 120.000 prebivavcev. Pripravili so nam lep sprejem in nam po-dpr li mnogo cvetja, mi pa njim miniaturno rudarsko 6\ e. i i ko. Posebno pa smo bili presenečeni, da so ta sprejem pripravili za na6 Jugoslovane, medtem ko so Poljake skoraj prezrli. Ruska mesta v prihodnosti Po pisanja sovjetskega tiska so v Sovjetski zvezi izdelali urbanistične načrte za perspektivni razvoj sovjetskih ■nest. Vsako mesto bo razdeljeno na stanovanjske četrti s 1.500 do 2.000 prebivavci. Vsaka takšna četrt bo obkrožena k zelenim pasom, imela bo svo:e trgovine, delavnice in družabne kotičke. Za štiri do šest naselij bodo organizirali skupno preskrbo, imeli pa bodo na razpolago tudi športna igrišča in kino dvorane. CESTA DO MORJA Vozili smo se po lepi, novi avtomobilski cesti proti južni obali Krima. Ta cesta, ki jo na posameznih odsekih še delajo, je od Simferopole do Jalte elektrificirana, na njej je zelo gost avtobusni in trolejbusni promet. Na ta način so oblastno mesto Simferopolo približali morju, močno poživili delavski turizem in napravili Jalto za nedeljsko izletniško točko za delavce iz osrčja Krima. Kraji skozi katere smo se vozili, so lepi. Izrazita gorska okolica 6e kaj, hitro menja s kraji, kjer srečuješ primorsko rastlinje. Vso pot pa nam je poseben vodnik kazal in razlagal razne turistične in druge zanimivosti. Krajši odmor med potjo smo imeli pri spomeniku Mihailu Kutuzovu, katerega slavijo kot vojskovodjo, ki je v teh krajih premagal Turke, ko so vpadli na Krim. Okolica spomenika je pravzaprav razgledna ploščad, z velikim parkirnim prostorom. Vozili smo se naprej mimo nekaterih vasi in Nikitskega botaničnega vrta ter končno prispeli v Jalto. Tam se nismo ustavili, ker smo bili že precej pozni, razen tega pa to rudi ni bilo »v sporedu« za tisti dan. Takoj smo se mimo mnogih domov in sanatorijev odpeljali še približno 10 km naprej v sanatorij »Kupati«. Tam se je končala prva etapa našega približno tridnevnega potovanja. Po ozemlju SZ pa smo prepotovali več kot 2.000 km. TONE POLAJNAR Spoznala sta se šakal in kamela in postala 6ta prijatelja. Lepega dne reče šakal kameli: »Na onem bregu reke raste sladkorni trs. Preplavaj-va tja! Ti se boš najedla trsa, jaz pa bom nalovil rib.« Kamela je bila takoj zadovoljna. »Sedi mi na grbo,-je rekla, »in preplavala bova reko.« Nedaleč proč se je bohotila njiva sladkornega trsa. To je bila za kamelo obljublje- na dežela in brž je hlasnila po trsu, šakal pa je pri reki lovil ribe. Kmalu je sit cfo grla pritekel h kameli, začel je veselo skakati okoli nje in na vse grlo lajati. Ko so ljudje v bližnjem naselju zaslišali šakalov la-jež, so pograbili palice in pritekli na njivo. Zagledali so knmelo, ki je hrustala sladkorni trs in jo začeli pretepati. Komaj jim je u.šla. Na pol mrtva je pribežala k reki. Filmi, ki si jih oglejte . . . Toby Teylor Walt Disney je prav gotovo ze nas stari znanec — dvomim, da je kdo med vami, ki si ne bi ogledal vsaj ene izmed njegovih številnih risank. Potem ko ste postali nekoliko večji, ste z zanimanjem sledili avanturam in dogodivščinam znanega ameriškega legendarnega junaka Davida Crocketa. Vse to vam pripovedujem zato, ker bi vas rada ze vnaprej opozorila na njegov film Toby Teylor, ki bo kmalu prišel v naše kinematografe. Tudi tokrat vm zgodba ne bo razočarala. Pripoveduje nam o majhnem dečku T ob yju, ki je brez staršev. Ljudem, pri katerih živi, postane kmalu v breme. Ko mu to stric jasno pove, odide s cirkusom, da bi si tam zaslužil denar in ga potem 3al teti in stricu, ki ju ima kljub vsemu rad. Toby doživi tam marsikaj žalostnega in lepega; s svojo pridnostjo in skromnostjo pa si pridobi zaupanje vseh in končno postane slaven artist. Tako se konča zgodba. V njej pa ne nastopa samo Toby, temveč tudi majhna opica, star dvigalec uteži, dober klovn in se vrsta drugih osebm brez ka- terih cirkus ne bi mogel obstajati. ^alt Disney vas tudi tokrat ne bo razočaral in si zato ta film oglejte, ko pride k vam. Veseli bomo, če nam boste pisali, kako vam je ugajal. Šakal je zajezdil kamele in ta je zaplavala v reko. — Kamela ga je med plavanjem vprašala: »Povej mi, zakaj si tako glasno lajal?« »Ne vem,« je brezbrižno dejal šakal. »Imam pač tako navado, da po dobrem kotilu glasno lajam.« »Ce imaš tako navado, potem pač nisi kriv, da so me preiepii,« je dejala kamela. Na sredi reke, kjer je bila vola najbolj globoka, pa je knmela nenadoma rekla: »Šakal, skopajva se, zdi se mi, da si umazan.« »Nikar,- je za javkal šakal, »-nikar, saj vendar ne znam plavati.« Kamela pa je rekla: »Veš. tako navado imam, da se rada okopam, posebno še, kadar me ljudje na tepejo.« Komaj je to zgovorila, že se je potopila. Ko se je spet dvignila nad gladino, šakal ni več sedel na njeni grbi. Za šakalom nihč» ni žaloval in nihoe ga ni pogrešaL Tako se zgodi z nezvestimi prijatelji! Mata Hari je Djen ljubček (Nadaljevanje s 5. strani) sta preživela skupaj. Delo te ženske pa je bilo tako pomembno, da se je njena odsotnost takoj poznala. Morala se je vrniti v Pariz pa naj velja, kar hoče. •rr aj je bilo vzrok, da je njen ljubček Canaris, ko je obvestil o njeni poti nemško tajno službo v Amsterdamu, uporabil šifro, ki je za sporočanje važnih obvestil niso več uporabljali, ker je prišla v roke Francozom, ni znano. Francozi so Mata Hari aretirali, njihovo ubil Canaris vojno sodišče pa jo je ob» sodilo na smrt. Kazen so izvršili jeseni 1917. leta ... Walther Canaris je do druge svetovne vojne napredoval vadm rala ne« zločine nacističnega si-stva, njegova normalna v ak-danja dejavnost pa e iia v tem, da je počenjal zl.čine! Nesporno je bil Camr * pripravljen na krutosti n najbolj brutalne »znanstvene -zločine nacističnega sistema, tudi če ne bi bil na položaju, ki ga je zanj izbral Hitler. ABAVNA STRAN • ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRAN - ZABAVNA STRJJ lumftttimiuntnuuuiamnrjBnrra v hotelu Francov prestol — Tovariš vratar sem se že znašel? »Kaj zijate kot tele nova vrata, kaj ne vidite, da mi vrtajo že pod nogami!« BREZ BESED — Zakaj žvižgate tovariš miličnik, ali ne veste, da za volanom ne trpim nobenega fl i rta. — Očka zdi se mi, da je za tebe pomlad tudi najlepša letna doba. r Imam mikroskop. Preselil sem se v manjše stanovanje in ne vem, kam ki z vsemi rečmi. Mikroskop mi je v napoto in nimam ga kam postaviti. Odločil sem se, da bom dal v časopis oglas, da prodajam mikroskop. Dobil sem mnogo pisem, med njimi tudi tole: Žal mi je, da ste se odločili za prodajo svojega mikroskopa. Svetu- njam, da prekliče te svoj oglas in rešite svet bede.* S spoštovanjem Ana Zanicceli Razumljivo, da sem istega mnenja z Ano Zanicceli in da sovražim vojne, potrese, kugo, kubizem in vse ostale neprijetnosti, ki bi jih lahko povzročila prodaja mojega mikroskopa, toda ... »Spoštovani kolega. Osupel sem k. jem vam, da malo bolj razmislite. Prepričana sem, da se boste strinjali z menoj, če vas opozorim na dejstvo, da je mikroskop namenjen temu, da stikamo po takih stvareh, o katerih ne bi smeli govoriti. Ko sem bila dekle, so bili ljudje preveč lepo vzgojeni, da bi gledali skozi mikroskop in^ — verjemite — svet je bil veliko srečnejši. V ljudeh je bilo več zaupanja, a priznali boste, da vidi človek, ki gleda skozi mikroskop, stvari popolnoma drugače! Zato vas prosim in zakli- nad vašim oglasom. Kaj ste res prišli tako daleč, da morate prodati mikroskop?! Več načinov je, da uredite svoje denarne probleme, a da se vam pri tem ni treba odpovedati prepotrebni napravi. Če vam je prav, vam lahko posodim od 10 do 500 tisoč lir, seveda pod ugodnimi pogoji. S posebnim spoštovanjem, Salvatore Marcolongo. P. S. Ne sklepam nikakršnih kupčij z mladoletniki.* »Gospod! Od nekdaj sem si želel, da bi kupil mikroskop, zato ker me zelo zanimajo planeti in zvezde in želim videti povečan Mesec. Toda jaz nimam denarja in zato ne verjamem, da mi boste odstopili vaš mikroskop — in prav tako tudi sončne pege. Vaš iskreni Paolo F rate lli »Zelo cenjeni gospod! Preden boste prodali vaš mikroskop, ki ste ga oglasili v današnji Številki »Corierre di Milano*, bi vas zaprosili, da bi bili toliko ljubeznivi in raziskali (mikroskopsko) nas daleč naokrog znani sir »parmegiano*. Ko ga boste raziskali, se boste prepričali, da je naš sir superiornejsi^ od vseh ostalih sirov na svetovnem tržišču. Dovoljujemo si, da vam v prilogi pošljemo en košček za vzorec* S posebnim spoštovanjem Parmegiano in kompanija »Dragi stric, jaz sem prihranil samo pet lir in bi rad kupil tvoj mikroskop, zato ker ima moj prijatelj Bruno Matei svoj mikroskop in gleda skozenj po ves dan, a meni tega ne dovoli. Če hočete malo počakati, bom prihranil še nekaj denarja in kupil vaš mikroskop Mario Zucca ali ne sedaj.* Ali bi nekdo medtem želel kupiti dober Mikroskop? Križanka št. 31 u » 2 i 4 S t 7 h m 10 In % 13 ■ 14 15 U m 17 18 19 10 2f 22 23 Vodoravno: L prid, hasek, 7. testament, 9. kralj živali, 10. trohno-ba, 11. pijača starih Slovanov, 12. najdaljša jugoslovanska reka, 13. priča, ki jamči za nekaj, 14. igra na srečo, 16. jezero v Afriki, 17. avtomobilska oznaka Kopra, 19. grška boginja nesreče, 20. angleško svetlo pivo, 21. celota, zbirka, 23. majhen prostor za določene namene. Navpično: 1. srbski ljudski ples. 2. nemška znamka avtomobilov, 3. jarek, 4. kemijski simbol za iridij, 5. vroč vlažen zrak, 6. skupina celic z isto funkcijo, 8. riževo žganje, 12. nočna ptica, 13. država v Srednji Ameriki, 14. spoj, zveza, 15. igra s kartami, 17. rečna riba, 18. del noge, 20. veznik, 22. kemijski simbol za svinec. Kr ■v iZi lil v IS t. 32 i t 6 7 i 9 ,___. 10 11 h---1 u i n i* 15 i Križanka je magična, zato velja prva številka za opis vodoravno, druga pa za navpično: L, 1. najvišje drevo na zemlji, 7., 2. zaslon, 8., 3. znak množenja, 9., 14. kemijski simbol za selen, 10., 4. papeževa palača v Rimu, 12., 5. osebni zaimek, 13., 11. kitajski in japonski dninar, 14., 9. voditelj teroristične organizacije OAS v Alžiru, ki so ga pred nedavnim ujeli in obsodili, 15., 6. gorstvo v Italiji. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 29 Vodoravno: 1. Osman, 6. slepar, 8. me, 9. ogon, 11. apoteka, 13. nage, 14. or, 15. rokoko, 17. narod. REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 30 Vodoravno: 1. okarina, 7. konec, 8. Anet, 9. ST, 10. retorta, 12. I(van) C(ankar), 13. rman, 14. start, 15. antanta.