NASLOV
is opraraftira Jw
1004 N. ChicagoQStreet, Joliet, 111.
TelefonO 1048 j
^^	• OF	GRAND CAR NIOLIA N T SLOVEN IAN CATHOLIC UNION
Ai'I'B I1 I AMI'IL Mllli Mill m_. ..........Matter le^ry 9, 1920, at the Pet Office at JoUet, lllmoi,. Under the Act of	24, 1>I2	^_ I-vV'^
ACXOTTANCTJORMAIIff^ SPECIAL RATE 0T POSTAGE PROVIDED FOR iN SECTION 1103, ACT 0T OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918~^ Mo. 52. fltey. 52.	_JOLIET, ILL., 29. DECEMBRA (DECEMBER), 1920.	VL Volume VI.
Razne , vesti«
f
larding sestavil svoj kabinet.
Marion, Ohio, 27. dee.—Novoizvoljeni predsednik Warren G. Harding je sporazumno z voditelji republikanske stranke ie sestavil svoj kabinet, ki bo imenovan takoj po njegovi in-av^uraciji dne 4. marca.
Določeni kandidatje za razna tajniška mesta v bodočem kabinetu so:
Državni tajnik: Charles E. Hughes, ali Elihu Root. - Zakladniški tajnik: Charles G. Dawes.
Generalni pravdnik: H. ll. Daugherty.
Generalni poštar: Will H. Hays.
Vojni tajnik: Alvin T. Hert
Mornar, tajnik: John W Weeks.
Trgovinski tajnik: Herbert B. Hoover.
Tajnik notranjih zadev: Albert B. Fall.
Poljedelski tajnik: Henry Wallace.
Izbira kandidata delavskim tajnikom še ni dovršena. Vse-kako se bo pri tem Harding o-ziral na kakega splošno znanega delavskega voditelja.
Izmed .označenih tajniških kandidatov se je samo Charles G. Dawes (bodoči zakladniški tajnik) vdeležil minule vojne; bil je namreč načelnik oddelka za nakup blaga naše armade na Francoskem, ter ga je za to važ no službo priporočil sam general Pershing.
Najbrže bo prevzel službo državnega tajnika bivši preda, kandidat in član vrhovnega zveznega sodišča Charles E. Hughes, med tem ko bo znani državnik senator Elihu Root o-sebni svetovalec predsednika Hardinga. Mr. Root bo že na spomlad odpotoval zopet v Evropo v svrho sestave nove zveze narodov po njegovem in Hard in govern načrtu.
administracije; poleg tega plačila bi dobil Tumulty še posebne odstotke od števila proda-knjig. Mr. Tumulty se še ni odločil če bo to zgodovino spisal, ali ne I
Primanjkljaj v drž blagajni Washington, D. 0., 23. dec.— Finančni tajnik Houston je naznanil finančnemu senat, odseku, da bo znašal skupni primanjkljaj državne blagajne v tekočem fiskalnem letu $2,100,-000,000, v prihodnjem pa $1,-500,000,000 ako se bo odobrilo v "bonus" vojakom; v to svrho bi bilo treba dognati kak novi vir dogodkov, aH davkov.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
Seja glavnega odbora K. S. K. J. se prične 17. jan. 1921 ob deveti uri dopoldne v glavnem uradu. Tega zborovanja se vdeleži jo naslednji gl. uradniki: Predsednik, gl. tajnik, blagajmk in pet starih nadzornikov.
Dne 19. jan. se vrši umeščenje novega gl. odbora Jednote in se vsled tega opozarja vse člane gl. odbora za bodoča tri leta, da se snidejo označeni dan ob deveti uri v glavnem uradu. Vsi novo izvoljeni' gl. odborniki se prosijo, da prinesejo s seboj državljanske papirje v dokaz, da so ameriški državljani.
Ravno tako tudi naznanjam, d k se že drugi teden mudijo v gl. uradu državni nadzorniki, ki pregledujejo račune in druge listine. Zaradi tega mi bo nemogoče izdati razpis ases. za mesec januar, pravočasno. Cenjena društva, ki ne bodo prejela razpisa ases. ob času, naj blagovolijo torej oprostiti, kajti'vkljub temu, da se dela v gl. uradu čez uro, ne bo mogoče vsega dela pravočasno dovršiti. Gledati pa hočem,, da se bo vse zamujeno kakor hitro mogoče uredilo in poslovanje spravilo v pravi tir. Za pristop v centr. boln. oddelek se je dosedaj priglasilo Resignacija jolietskega župana. 42 društev. Ker je dobil Wm. C. Barber, Od zadnje uradne objave je avej pristop naznanilo že sledečih 5 društev: Dr.s sv. Barbare št. 24, Blocton, Ala. Dr. Jezus D. Pastir št. 32, Enumclaw, Wash. Dr. Srca Marije št 86, Rock Springs, Wyo. Dr. Frid. Baraga št. 93, Chisholm, Minn. Dr. sv. Jožefa št. 122, Rock Springs, Wyo. in Dr. Mar sv. R. Venca št. 131, Aurora, Minn.
Vsa društva centr. boln. oddelka imajo v mesecu januarju Jolietski občinski svet doslej 1921 plačati za vsakega člana(ico) $1.00, oziroma $2.50 pristop, še ni določil, kedo ravno bo žu- nine in 75c asesment za bolniško
!•	| W	l
večletni župan mesta Joliet, 111. boljšo službo na ponudbo, bo koncem januarja odpotoval v Dayton, Ohio, kjer bo oprav ljal posle mestnega komisarja za $12,000 letne plače.
Priboljšek vojakom.
Washington, D. C., 25e.—Voditelji kongresnikov republikanske stranke odobravajo zakonski načrt. sen. McJ^ellarja, demokrata iz Tenn., ki priporoča, da naj bi se porabilo $1,200,000,000 za priboljšek vojakom; to svoto imajo nam igfocati tuje države kot obresti vojnega posojila. Do pribolj-ska (bonusa) naj bi bili opravičeni vsi ameriški vojaki in mornarji, ki so se vdeležili minule svetovne vojne; na ta na-u ne bo treba nalagati novih davkov.
Skupno posojilo katero nam se vedno dolgujejo razne države znaša 10 milijard dolarjev; ker nam od te svote Velika Britanija največ dolguje $4,250,-000,000) bo treba isto prvo prisiliti v plačilo zamudnih obresti.
panov naslednik, dasiravno ima za ta urad izbrana že dva kan didata: Robert A. Pilcher-ja in J. A. Ohlhaver-ja.
Jiolietčani menda za Barber-jem ne bodo dosti žalovali, ker ni bil zadnji čas med njimi posebno priljubljen.
Za povečanje vodnih siL Washington, D. C., 27. dec.— Pri vladi je vloženih 129 prošenj za dovoljenje povečanja vodnih sil ali gradbo elek-traren v 27 raznih državah. Skupni stroški za te naprave so proračunani na $1,200,000,-000. Ako bo država ta proračun odobrila, se bo vodno go-, nilno moč v Združenih državah povečalo za 40 odstotkov, ali za 12,000,000 konjskih sil. Največ teh naprov se bo zgradilo v državi Californija, zatem pa v državi New York.
$50,000 za spis Wilsonove zgodovine.
Washington, D. C., 25. dec.— Neka publikacijska družba je Ponudila Josip P. Tumulti-ju, j Privatnemu tajniku predsednica Wilsona $50,000 za obširen •Ws, ali zgodovino Wilsonove
Banket po $1000 za gosta. New York, N. Y., 27. dec.-Prih<jdnjo sredo se bo vršil v nekem večjem hotelu dobrodelni banket v korist bednih o-trok centralne Evrope. Na ta banket bodo povabljeni, sami bogatini, ki bodo plačali za skromno večerjo $1000, kar se bo porabilo za hrano 100 bednih otrok tekom zime. Večerja bo veljala pravzaprav samo 22c za osebo in bo obstojala iz govedine v omaki, kruha in ka-kao. Častni gostje tega ban keta bodo: Herbert Hoover, general Pershing in Franklin K. Lane.
Naval priseljencev v N. Y.
New York, N. Y., 25. dec.-Naseljniški urad Ellis Island že dolgO časa ni bil tako napolnjen z novodošleci kot letos za Božič; poleg teg^ jih čaka še na raznih pamrkih okrog 12,-000 ker ni na Ellis Islandu več prostora; več tujih parnikov je pa še na plotu v newyorsko pristanišče.
V svrho izboljšanja neznosnih razmer na priseljeniškem otoku se je vršila včeraj važna konferenca med zastopnikom delavskega tajnika in raaseljni-škim komisarjem.
Društva, ki bodo plačala po $1 pristopnine na člana (ico) bodo opravičena do bolniške podpore s 1. aprilom 1921. Društva pa, ki bodo plačala pristopnin* $2.50, bodo opravičena do bolniške podpore s 1. febr.
Ker pa še nimam od vseh društev natančnih podatkov, koliko pristopnine bo vsako društvo plačalo, radi tega bom pri ložil razpisu ases. posebno formo, ki naj jo dr. tajniki (ice) izpolnijo in vrnejo skupaj z denarjem.	^
Vzelo bo nekaj časa, prej ko bo vsa zadeva pravilno urejena, toda upam, da bo v kratkem času poslovanje v popolnem redu.
K sklepu izrekam vsem gl. uradnikom Jednote, kakor tudi vsem društvenim odbornikom in odbornicam ter posameznim članom(icam) prisrčno hvalo za skazano mi prijaznost in naklonjenost tekom leta 1920, ter upam in želim, da bi tu<Ji v bodoče v najlepši bratski slogi delali za napredek naše dične K% S. K. Jednote.
Želeč vsem zdravo in zadovoljno Novo leto, ostajam z bratskim pozdravom vdani Vam,
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
KONEC D'ANNUNZUEVE SLAVE.
Italijanske dote oblegajo Reko. Hudi boji med regularnimi
L . četami in legijonazji
_
D'Annunzio ranjen?
pedni rušilec "ifepero" bombardiran in potopljen.
General Gaviglia je pri na-daljenem obleganju Reke zelo oprezen, ker je dognal, da je D'Annunzio vse mesto z okolico vred dobro utrdil z raznimi rovi ter minami. Vsled tega skuša Anmrnzia premagati z lakoto, ker je ve« dovoz živil v Reko zaprt.
Ko se je pričela prva bitka v Reki, je bil D'Annunzio v svoji palači, odkoder je dajal navodila in povelja svojemu vojaštvu. Kmalu po prihodu regularnih čet v Reko je general Caviglia poslal dva sla k An-nunziju, da bi nastopila kot mirovna posredovalca. D'Annunzio je pa oba ta zastopnika aretiral in pahnil v ječo; to je povzročilo veliko razburjenosti med regularnim vojaštvom.
Ni dvoma, da me bo že danes, ali jutri nastopil konec D'An-nunzijeve slave, kajti razen nekaj njegovih privržencev je večina reškega prebivalstva že naveličana D'Annunzijevega diktatorstva v Reki. Ljudstvo je te dni tako zbegano in prestrašeno, da se trumoma seli v bližnje mesto SuSak, ki spada Jugoslaviji.
24 komunistov deportiranih.
New York, N. Y., 23 dec.— S parnikom "Imperator" je bilo danes deportiranih 24 ruskih komunistov, katere je vlada zadnje mesece aretirala pri raznih pogonih vsled boljševiske propagande. Vsi ti nezaželjen-ci bodo izkreani na Angleškem, odkoder se jih bo z močno es-korto spremilo do ruske meje.
Polet na severni tečaj. Philadelphia, Pa., 25. dec.— Kapitan Robert A. Bartlett nabira skupaj sklad $300,000 v pokritje stroškov nameravanega poleta na severni tečaj v aeroplanu. Navedemec ima že dosti potrebne skušnje, ker se je vdeležil že petih polarnih ek-spedicij; med temi je bil tudi on kapitan parnika "Roosevelt" z admiral Pearijevo eks-pedicijo, ki je pred leti odkrila severni tečaj.
Sleparji z nemškimi drž. bondi.
Appleton, Wis. — Okrožni pravdnik Heinemann zasleduje neko družbo agentov, ki dajejio fa^merjem $90 nemške državne bonde za $100 vredne bonde "Svobode". Ker so nemški državni bondi do cela ponarejeni, je bilo. pri tem že mnogo farmerjev opeharjenih.
Gradba državnih cest v Wisconsinu.
Appleton, Wia., 27. dec.—V
sVrho pokritja stroškov pri gradbi novih tlakovanih cest v severno centralnem delu države Wisconsin je že določenih $2,000,000; z gradbo 8 okrajih se bo pričelo 1.1921. Nekatere ceste bodo tekle v razdalji 50— 75 milj. Najlepša bo cesta iz Milwaukee preko Fond du Lac, Oshkosh, Appleton, Green Bay do Suamiko.
Newyorski polic, komisar bo moral odstopiti.
New York, N. Y.—Vsled vedno večjega števila roparskih napadov in umorov v New Yorku so meščani popolnoma izgubili zaupanje v policijskega (kjomisarja Rihard Enrighta. To je napotilo dva občinska svetovalca, da sta na zadnji seji stavila resolucijo za odpoklic sedanjega polic, komisarja.
Amerikanci izdali $100,000,000 za igrače.
Izdelovalci igrač zatrjujejo, da do Amerikanci letos za sv. Miklavža, ozir. za božična da rila otrokom pri igračah potrošili okrog 100 milijonov dolarjev; od teh je bilo za $80,000,-000 vrednosti igrač v Ameriki narejenih, za $10,000,000 na Japonskem, za $8,000,000 pa na Nemškem. Ta šport so si seveda v prvi vrsti privoščili bogatini, ker dosti delavcev in re-vežev dandanes nima ni potrebnega denarja za kruh, stanovanje, obliko in premog.
Trat, 25. decembra.—Masto Reka je danes popolnoma izolirano (osamljeno) vsled spora med Gabrijelom D'Annunzio in italijansko vlado v zadevi ra-pallske pogodbe. Regularno vojaštvo je zasedlo vse ceste in pota, vodeče v Reko; višine me. sta pa str&žijo karabinijerji. Ta blokada zapira mestu ves dovoz živeža, vsled česar postaja položaj v Reki vedno bolj kritičen. Nad 40,000 prebivalcev se bo moralo vdati, ker jih bo v to prisilil glad.
Italijanska vlada je za danes napovedala blokado ter obleganje Reke; D'Annunzio je pa takoj zatem proglasil vojno Italiji s svojimi 5000 legijonarji.
Trst, 27. dec.—Regularne čete pod vodstvom generala Caviglia obstreljujejo danes Reko s suhega in z morja. Razni topovi italijanskega vojaštva so v prvi vrsti namer j eni proti barakam in vladni palači samo
da ne bodo prizadeli mestu pre- Moderni Sv. Miklavž, več škode. Reko so zavzele re- Ridgewood, N. J. 25. dec.— gularne čete> navzlic hudemu Sinoči, na sv. večer je naše me-odporu.	sto sv. Miklavž prvič obiskal v
London, 27. dec.—Dopisnik a^It0^>lanu- Neki letalec se je
tukajšnjega lista "London dvi£al visoko v zraku ravT1° Times" poroča iz Milana, da je nad največjim trgom, kjer je bi-bil Gabrijel D'Annunzio lahko zbranih na stotine otrok. Mo-ranjen v boju z regularnimi če- de™ "Stanta Claus" je na tla tami. Vest, da je izvršil samo- spuščal male 4 4 parasute'' z raz-mor se zanikuie	nimi feračami, cukerčki in dru-
^	j	• • « v * v e • ti • -i • « <
... , . -v -i .	gimi bozicmmi darili, katera Na stotme strojnih pusk ie 15 . . . , . ,.
... ,	J ,	so otroci veselo pobirali,
bilo nastavljenih v oknih raz-	r
nih hiš, iz katerih so Rečani
streljali na novo došle italijan- j' Brezposelnost vedno narašča.
ske vojake; pocestni boj med čim bolj pritiska zima in obema strankama je bil hud; v mraz, tem bolj narašča brez-tem spopadu sta bila ranjena poselnost širom držav. Vlada v majorja. Gambaja in Trent;!Washingtonu porpča, da je skupno število ranjencev ter u-1 dandanes v Ameriki najmanj 2 bitih je še neznano, toda gotovo milijona oseb brez zaslužka. Od veliko.	lanskega decembra do letošnje-
Italijanske čete so prikora ga je brezposelnost v 13 pano-kale v Reko ravno na sv. večer, gah industrije širom držav na-
Imele . so ukaz, da dan nt smejo začeti z ofenzivo izvzem-ši le v nujnem slučaju. Ker so
rastla za 30 odstotkov,
V Chicagu je najmanj 100,-000 ljudi brez dela ;kakih 50,C00
jih pa legijonarji pri priči na-j jih pa dela samo po 3 dni na te~ padli, se je pričelo takoj prvi den. Vsled hude zime na bo-dan pravcata bitka za posest žični praznik je zaprosilo dosti
Reke s popolnim porazom D' Annunzijevih čet.
Annunzijevo vojaštvo v srednjem in na levem krilu se je sprva junaško postavljalo v bran; bojevniki na levem krilu in ob morju so se pa kmalu vdali, nakar so regularne čete zavzele Reko. Vhod teh čet je bil iz Kkxntride in Susaka na iztočni strani.
Na sv. večer je gorelo mnogo poslopij v Reki zapaljena povodom obstreljevanja; tudi bližnji gozdovi v okolici so v ognju. .Najhujši boj se je vršil med Al-pinci in legijonarji pri neki lad« jedelnici in na železniškem križišču blizu Matulje; slednji so se morali vdati z velikimi izgubami. •
V reški zaliv je priplulo tudi dosti bojnih ladij iz Pulja, kjer so vprizorile veliko demonstracijo, pri tej priliki je bil tor-
brezpOselnih delavcev prenočišča na raznih policijskih postajah, kjer so ga tudi dobili v praznih celicah. Usmiljeni policaji so tem nesrečnikom tudi postregli s gorko kavo, kjer je bilo to mogoče.
V Clevelandu, O., je okrog 75,000 brezposelnih; v Cincinnati, Ohio 25,000, v Bethlehem, Pa.,-7000; tam se plačuje za navadno delo samo 40c na uro; v Newarku, N. J., je brez dela 14,000 ljudi; v Indianapolis, Ind., 8000; Paukepsie, N. Y. 8000, St. Louis, Mo. 20,000, v Easton, Pa 1000,, v Shenecta-. dy, N. t. 18,000; v Bridgeport, Conn. 12,000.
Najbolj so prizadete države z tekstilno industrijo, kjer je skoro polovica predilnic za-tvorjena; v krajih, kjer ima jeklarska korporacija svoje tovarne je padlo delo za 30 odst.
: Društvena naznanila in dopisi:
Smw*»««* * * * *
NAZNANILO.
5	tem uradno naznanjam vsem članom in Članicam dr. sv. Cirila in Metoda št 4, Soudan, Minn., da so bili na letnem gL zborovanju v odbor za 1. 1921 izvoljeni sledeči:
Predsednik Pavel Verban, Box 774, Stfudan, Minn.; podpredsednik, John Dragovan; L tajnik, Joseph Oblak, Box 1162 Soudan, Minn., II. tajnik, Josip Erohull, st; blagajnik, George Neman ich; zastopitik, John LouŠin, Box 1230, Soudan, Minn.; gospodarski odbor: I. Frank Svaiger, II. Josip Zalar, III. John Brula; bolniški odbor: preds. Josip Koški, pomočnik Matt Vesel; za Tower, Frank Muro; redar, John Mat-jašič; namestnik, Stefan Brula; zastavonoša, (društv.) John Zapel, (amerik.) John Brula, jr.; (službeno) John Tekavc.
Srečno, uspešno in blagoslovljeno novo leto šelim vsemu članstvu K. S. K. J.
Sobratski pozdrav,
Josip Oblak, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Cirila in Metoda št 8, Joliet, 111., se naznanja, da se je vršila glavna seja dne 19. decembra t. 1. Na tej seji se je vse završilo v najlepši dogi in zastopnosti, iz česar je razvidno, da so Člani edini v vsaki stvari, kar bi utegnilo koristiti društvu in JednotL
Tudi se je razpravljalo o bolniški centralizaciji, kar pa je društvo za sedaj, ali za enkrat a večino odklonilo.
Na tej seji je bil za 1.1921 izvoljen sledeči odbor:
Frank Terlep, predsednik; Joe Zulich, podpreds.; Mathew Bachar,tajnik; Jack Konte, zapisnikar; John Gregorcich, blagajnik; John Barbich, zastopnik; nadzorniki: Jernej Ujaš, Martin Kambich in Feliks Ja-Mniik; reditelj, Joe Rakar; bolniški odbor: John Kralj, Anton Planine in Joe Moren; zastavonoše, Rafael Stukel in Ludvig Solnce; banderonoše: Thomas Buchar, Geo. F. Stukel in Edw. Konte.
Srečno novo leto vsemu član-•tvu K. S. K. J. Jednote!
6	eobratskim pozdravom,
Matthew Buchar, tajnik.
NAZNANILO. Is urada dr. sv. Janeza Krstnika St 13, Biwabik, Minn.
Zgoraj imenovano društvo je fenelo svojo glavno sejo dne 5. dec., na kateri je bil izvoljen novi odbor za leto 1921, kakor iledi:
Predsednik, Joseph Tahija; |K>dpredsednik, Jakob Karis; tajnik, Matt Berkio, H. tajnik, John Spehar, blagajnik, Frank Peoderc; delegat, Anton Urik; nadzorniki: I. Frank N. Toneta, II. Anton Tometz, m. Jakob A. Kariš; bolniški odbor John Strukel za mesto in o-kolioo, Matt Grzino za Belgrad Location, John Tonija za Mc-KinlevLocation; društv. vodja Jakob K ariš in zastavonoša Min Anzelz.
Veem članom in članicam dr. ww. Janeza Krstnika ter vsemu Canstvu K. S. K. J. voščim sre-fcto Novo leto.
Matt R. Tometz, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada dr. sv. Vida St 25, Cleveland, O., se naznanja članom in članicam našega društva, da se je na seji dne 19. 4ee. t L zvišalo aseement za bolniško podporo mesečno za I5c za vsakega člana.
Na tej seji so bili izvoljeni »ledeči uradniki za leto 1921: fohn Widerwol preds., Anton •teroiša podpreds., Josip Russ li"m?k, Anton Fortnna rapisni-ttp Ogrin zastopnik, nadzorni-
jci: Anton Korošec, Josip Grm kar, John Mette blagajnik, Join John Pajk; zastavonoša Anton Drečnik.
Društvena redna mesečna seja se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu v Knavsovi dvorani. Priče tek plačevanja ases. od pol 11. ure dop. do 5. ure po* poldne.
Sobratski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. in veselo ter srečno Novo leto 1921.
Joseph Russ, tajnik.
VABILO IN NAZNANILO.
Iz urada drt Vit. sv. Florija-na št. 44, So. Chicago so vabi vse člane in prijatelje iz So. Chicaga ter okolice na Silvestrov večer katero veselico priredimo" dne 31. decembra (na starega leta večer). Pričakujemo velike udeležbe.
Ta večer boste imeli priložnost osebno voščiti svojim znancem in prijateljem veselo in srečno novo leto; pripomogli boste pa s tem tudi našemu društvu, ker je prebitek te prireditve namenjen za društv. blagajno.
Zaeno še naznanjam odbor našega društva za leto 1921: Predsednik Marko Kralj, podpreds. Math Pirnar, tajnik John Likovich, zapisnikar Lovrenc Podlipec, zastopnik, John Maikovec, blagajnik John Ma-kovec, nadzorniki: R. F. Kom-pare, V. F. Kompare in John Novak; zastavonoše: Anton Anžur in Anton Pucel.
K sklepu želim vsemu članstvu K. S. K. J. srečno novo leto.
S sobratskim pozdravom,»
John Likovich, tajnik.
• NAZNANILO.
Društvo sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. J. v Waukegan, 111., je imelo 12. dec. svojo letno sejo, na kateri je bil izvoljen za leto 1921 sledeči odbor: - Predsednik, Frank Ogrin; podpredsednik, Jožef Drašler; tajnik, Matija Ivanetič; zapisnikar, John Jamnik; blagajnik, Frank Zore; zastopnik, Frank Opeka, st.; nadzorniki: Frank Mikš 1. leto, August Čepon 2 leti, Frank Opeka, mL, 3 leta; zastavonoše: (ameriško) John Mrlak, Jr., (društveno) Joseph Maček; maršal, Frank Gostiša; reditelj, John Grampovčnik; vratar, John Bogotaj; društveni zdravnik, Dr. Louis B. Joi-ley; zdravniški spremljevalec, John Opeka.
Društvene .seje se vrše: vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v Matt Slano vi dvorani.
Dalje se opominja, da se članstvo polnoštevilno. udeleži prihodnje seje, vršeče se 9. januarja, ker bode prebran celoletni račun, ter je nekaj žeto važnih reči za rešiti
Konečno želim vsemu članstvu srečno Novo leto.
Matija Ivanetič, tajnik.
NAZNANILO.
Na letni seji dr. sv. Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., ki se je vršila dne 19. decembra j ebilo sklenjeno, da pristopimo v centralni bolniški oddelek K. S. K. Jednote. Zatorej prosim vse cenjene člane in članice tega društva, da še v prihodnjem letu plačujejo tako redno asesment, kot so da sedaj. Sklenjeno je tudi bilo, da kateri član ali članica ne plača asesmenta do 25. vsakega meseca, bode suspendiran; zatorej prosim vse člane in članice gori označenega društva, da to vpo-števajo.
Za prihodnje poslovno leto so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik, Ignatz Zamernik; podpredsednik, Pregor Rose; tajnik, Frank Okoren; podtaj-
pik, Fr. First; zastopnik, John * |Krže; blagajnik, Matt Robnik; gospodarski odbor: Luka Trh-jen, Anton Mehle in Fr. First, ,st; redar Anton Repeš; zastavonoša, za amer. zastavo, Jakob" Podbrežnik, za društveno Ignatz Klamčnik. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani John Graheka ob 10. uri dopoldne. S sobratskim pozdravom. .Frank Okoren, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. sv. Jožefa št 58 v „ Irwin, Pa.
Naznanjam članom našega društva kot sem že poročal, da je naše društvo glasom Oklepa letne seje pristopilo k centralni bolniški podpori K. S. K. J. Radi tega poročam članstvu, da plača vsak član meseca januarja $2.50 pristopnine v ta oddelek, da bo potem vsakdo opravičen do podpore že od 1. februarja 1921.
Pri tej priliki prosim članstvo, ako je le mogoče, da mi to svoto nemudoma dopošljejo, ker moramo to pristopnino nakazati na glavni urad Jednote, kajti s poslovanjem bolniške centralizacije se prične že dne 1. januarja 1921.
Nadalje se vabi vse člane iz Irwina in bližnje okolice ter vse prijatelje ini tukajšnje rojake k domači zabavi ali Sil-vestrovi veselici vršeči se dne 31. decembra 1920 v Pleasant Valley dvorani. Začetek ob 6. uri zvečer.
Ta veselica bo zelo zanimiva s svojim bogatim in interesant-nim programom kakor sledi: Ples figovega perja. Potrkova-nje s kozarci. Da se ne bo ke-do pritoževal čez želodec, se bo postreglo z "ričetom" kračo in kislim zeljem, žganci, s kislim mlekom ter tavžentrožami.
Menda s čajem teh rož 1 Dober tok! Dp. stavca!) in seveda tudi s "kofetkom." Godba bo pa kakor nalašč, za mlade in stare, luštne in fletne. Ako kedo tega ne verjame, pa naj pride dne 31. dec. sam pregle-dat. Na veselo svidenje zadnji dan tega leta na nasi zabavi! Srečno novo cto!
Thos. Oblak, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada dr. Sv. Srca Jezusovega št. 70, St. Louis, Mo. Naznanjam, da smo imeli glavno sejo dne 19. decembra, ki se je vršila v lepem redu na kateri jo bila tudi volitev uradnikov za 1.1921 na dnevnem redu.j Odbor za 1921 je sledeči:! Predsednik, Blaž Belobrajdič, j 2214 So. 4th Str.; podpredsed- ] nik, Matt PavlišiČ; I. tajnik, j Rudolf Gmbrijan; blagajnik. John Mihelčič; zastopnik, Anton Bukovitz, 3400 S. 2nd Str.; nadzorniki: Josip Tratnik, Fr. Drmačič in Jakob Judnič; predsednik bolniškega odbora, Karol Lavše; reditelj John De-sina.
Novoizvoljenim uradnikom jn članom(icam) želim srečno novo leto 1921, da bi v složno-sti delovali za napredek društva in Jednote. Živelo članstvo K. S. K. Jednote! S sobratskim pozdravom,
John Mihelčič, tajnik. NAZNANILO. Iz urada dr. Mar. Zdr. Bolnikov št. 94, Sublet, Wyo., se tem potom naznanja, da se je vršila glavna letna seja dne 12. decembra. Na tej seji so bili izvoljeni sledeči odborniki za pri hodnje leto:
Predsednik, Joe Rakun; podpredsednik John Zebro; tajnik, Frank Cirej; zapisnikar Konst. Podlesnik; blagajnik in zastopnik, Aloiz Vrešnik; nadzorniki: Anton Ročnik, Martin Hriber-nik in John Kočevar; bolniška obiskovalca JTonst. Podlesnik. in Anton Podmeninšek ;reditelj John Solar.
Srečno novo leto vsemu članstvu K. S. K. Jednote.
Frank Cirej, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada ar. Sv. Joiefa it 110, joa^berton, O.
Tem potom se naznanja vsem onim Članom, ki se niso vdele-žili zadnje, ali glavne letne seje, da so bili. na imenovani seji izvoljeni sledeči uradniki za leto 1921:
Predsednik, Matija Mihelčič; Podpredsednik, John Gerbec; tajnik, Joseph Lekšan, zapisnikar, Frank Beg; blagajnik, John Sega; zastopnik, Albin Poijanec; nadzorni odbor: Chas. Brundki, Anton Ožbolt, Anton Gerbec; zastavonoša Albin Bronski; bolniški nadzornik, John Ujčič; društveni zdra vnik Dr. Pierson. -
Društvene seje se vršijo ravno tako kakor dosedaj, tretjo nedeljo v mesecu, začetek pobiranja asesmenta ob eni uri popoldne, otvoritev seje točno ob dveh. Seje se bodo vršile v navadnem prostoru v slovenski dvorani na Mulbery St.
Želim vsem članom imenovanega društva kakor tudi ostalemu članstvu K. S. K. J. srečno in veselo novo leto. ^ .
S sobratskim pozdravom,
Josip Lekšan, tajnik. NAZNANILO.
Naznanjam vsem članicam dr. Presv. Marij. Srca št 111, Barberton, Ohio, katere se niso udeležile seje meseca decembra, da so bile izvoljene sledeče u-radnice:
Predsednica, Jennie Okolish; podpredsednica, Antonio Bata j; tajnica, Annie Sigmond; zastopnica, Uršula Dormish; blagajničarka, Marv Znidaršič.
Nadalje se prosi vse članice, da bodo tudi za naprej tako redno plačevale mesečne prispevke kakor so dosedaj. Dosti deklet je prišlo zadnji čas iz starega kraja; katere ste v njih bližini in ki jih poznate dajte jim priporočati naše žensko društvo, da se vpišejo; nekaj jih je že pristopilo, katere pa niso Ae, jih pa dobimo v našo sredo, ker le s tem nam je zagotovljen napredek.
Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. Ln jim želim srečno in veselo novo lteto.
Jennie Okolish, bivša tajnica. NAZNANILO.
Tem potom se naznanja, da je inielo «jroštvo sv. Družine v Wilardu, V^is., dne 5. decembra volitev društvenega odbora. Za leto 1921 je izvoljen sledeči odbor:
Anton Toleni, predsednik, Tioga, Wis.; Anton Debevc, podpredsednik; Ludvik Pero-sek, tajnik, Box 15, Tioga, Wis. Frank Kobal, zapisnikar; Josip Pekolj, zastopnik in blagajnik, Box 12, Willard, Wis.; nadzorni odbor: John Snedec, Josip lile, Rev. 'John Novak; Gregor Seliškar, ravnatelj.
Imeti smo tudi glasovanje radi pristopa v bolniško centralizacijo, a žal, da je glasovanje propadlo. Društvo še v nadalje bolniško podporo izplačuje ini sicer $1.00 (en dolar) dnevno. Kot tajnik moram priznati, da maLokje,. ali pa morda nikjer ne vlada med Članstvom tak red in sloga kot pri nas. Tu ne slišiš žal bese-le pri sejah. Tako bi moralo biti pri vsakem društvu. Tu li nobenega nasprotstva ter vlada res prava bratska ljubezen.
Želeč vsem članom K. S. K. J. posebno pa članom društva sv. Družine srečno Novo leto!
Ostajam s pozdravom,
Ludvik Pernšek, tajnik. NAZNANILO.
Iz urada društva sv. Janeza Krstnika št 143, K. S. K. J. Jo Het, 111., se naznanja, da je imelo goriomenovano društvo svo-io glavno, ali letno sejo dne 19. ^ec. na kateri so bili izvoljeni v odbor sledeči:
Predsednik, Joseph M. Grill; nodoredsednik Matthew H. Vertin: ta in i k Steve G. VertiinA blagajnik, Matthew H. Rogina;
zapisnikar, Joseph Avsec; za- zastopnika dr. sv. Roka št 15 stopnik Rev. John Plevnik; ,K. S. K. J.. Math Klarich, kar
ravnatelj, Frank Papež;.nadzornik, Michael Staudohar.
Voščim vsem članom in članicam Jednote srečno in uspeš-po Novo leto, posebno pa članom -društva sv. Janeza Krstnika št. 143, K. S. K. J.
S pozdravom ostajam Vaš so-brat/
Steve G. Vertin, tajnik.
Chisholm, Minn.
Me, članice društva sv. Ane št. 156 K. S^K. J., Chisholm, Minn., f*mo sklenile prirediti dne 23. januarja 1921 znano narodno igro "Domen".
Vpoštevajoče dejstvo, da je tako malo razvedrila med tukajšnjimi Slovenci, smo se zdramile iz spanja, ter se namenile prirediti našemu občinstvu lep večer. Po igri bo tudi prosta zabava in ples.
In ker je dobiček namenjen v korist ter obstoj našega društva, si na te mmestu dovoljujemo opozoriti društva v okolici in tudi po "Rangu" (kot: Gilbert, Hibbing in Eveleth), da naj bi bili tako prijazni, da ne bi prirejali kakih veselic ravno isti večer; kajti ako se to zgodi, bomo to smatrale kot zavistno nasprotstvo.
teri je 14. dec. nepričakovano zbolel; ko je nekaj pomagal svojemu hišnemu gospodarju pri domačem delu je onezavei-čen padel na stopnicah ter na mestu nezavesten obležal, nakar so takoj zdravnika poklicali, pa brez uspeha; ker ga tudi zdravnik ni mogel spraviti nazaj k zavesti je bil nato pre-peljaan v bolnišnico, da bi o-kreval, pa žal tudi tam ni bilo več pomoči za njega, ker je od prvega- trenotka ponesrečbe zmeraj spal, ter dne 17. dec. v Gospodu preminul.
Naj omenim, da smrt pokojnika je marsikogar iznenadila v pittsburški naselbini, ker je bil jako dobro poznan, posebno pri slovenskih katoliških društvih, in ker je bil kot zastopnik dr. sv. Roka št 15 K S. K. J. v Allegheny, Pa. Zato ga tudi naše društvo zelo pogreša, ker je marsikaj za to društvo dobrega storil.
Pokojni Matija Klarich je spadal še k drugim različnim katoliškim organizacijam ter je bil vedno zvest katoličan; bil je vedno miren, ljubil je slogo med narodom; bil je pa tudi vedno vesel; imel je pa svoje tajnosti v srcu, če bi se
V velikih skrbeh smo bile, bile njegove tajnosti izpolnila,
bi bil po ljudskh sodbah se danes živel.
Pokojnika tudi pogrešajo nje-
kako dobiti fante za moške vloge in učitelja; toda hvala Bogu, vse je šlo kot po "žnori
Učenje je prevzel strokovnjak govi znanci posebno v okolici, in neumorni delavec na narod- kjer je imel trgovino (tobakar-nem polju g. John Gersich, ali no) na 832 E. Ohio St., N. S. po ♦domače '' Calumetski Ger- Pittsburgh, Pa., kjer je vsake-sich"; fantje so se pa zbrali v ga prijateljsko sprejel. Zato mnogem številu, za kar jim vsa pa je bil žalosten pogled na
čast! « Ker misli tiaš "direktor" Mr.
(prerano umrlega posebno pogled v krsto; marsikdo bi bil Gersich nastopiti med odmori rad njemu potožil svoja čutila z nekaterimi pevskimi točka- do njega, tudi bi ga bil prosil mi, bode tudi vodstvo petja morda odpuščanja, ali bilo je saan vodil. Torej ste vse čla- že prepozno, nice, ki imate posluh za petje Matija Klarich je ostavil čist
prošene, da se zglasite pri sestri Mrs. Ivani Ostrah, kjer boste dobile natančno pojasnilo, ker Mr. Gersich nima toliko časa vseh posebej vabiti. Torej na noge pevke za našo milo slovensko pesem! Več o tem prihodnjič.
Vsemu članstvu K. S. K. J. želimo srečno in uspešno novo leto.
Mary Babnik, tajnica.
N. S. Pittsburgh, Pa.
Cenjeni sobrat urednik!
Prosim vas za nekoliko prostora, ker imam važno ter žalostno novico za sporočiti in sicer o smrti našega sobrata in
življenski značaj za seboj; saj jo zmeraj svoje dolžnosti izpolnjeval, vse je rad storil, kar je zamogel; nikdar se ni rad prepiral, ni pa imel priložnosti se z besedami posloviti od svojih prijateljev. Za njim žalujejo 2 sestre Ln eden brat v stari domovini; v Ameriki pa dva bratranca in ena sestrična, ter žena, katera je vzela razporoko od njega. Bodi pokojniku lahka tuja žemljica!
Koncem mojega dopisa pozdravljam vse člane in članice-K. S. K. Jednote in želim vsem skupaj srečno Novo leto.
Član dr. sv. Roka, št lfr
K. S. K. J. v Allegheny, PaJ
99
VABILO
Slovenski pevski zbor "Soča1
CHICAGO, ILL.
priredi svoj prvi
CONCERT
V NEDELJO DNE 2. JANUARJA 192L
V Bohemian-American dvorani, 1436-40 W. 18th St VSPORED:
1.—Pozdravni	govor ...;...— ................***
2.—Lustspiel,	Overture .	Keler Bela Igra Orkester pod vodstvom g. Fr. Šinkovec
3.—Na	dan..............................Jak. Al jaš
Poje Slov. Pev. Zbor "Soča" pod vodst. g. Iv. Kovačiča.
4.—Ptička,	samospev iz opere—Poje ga. M. Nemanich, —na glasovir spremlja g. prof. Arao M. Hess.
5.—"Pogled	v nedolžno oko"—P. H. Sattner; A. M. Hess. Poje Slov. Pev. Dr. "Lira" pod vodst. g. prof. A. M. Hess
6.—"Ljubezen",	samospev iz opere,
Poje ga. Kamila M. Beretshnik iz San Francisco, CaL
7.—Pastirče	k.............................Jos. OerbiČ
Poje Slov. Pev. Zbor Soča pod vodstvom g. Iv. Kovačiča.
8.—'Oblaku',	samospev-A. Aškerc; Poje gdč. E. WalkerJ
9.—Večer	na Savi—Eisenhut; Poje ženski Pevski Zbofi "Jugoslavija" pod vodstvom g. prof. Adolf Erst
10.—"Slavček",	samospev —S. Gregorčio-P. H. Danks Poje g. Ludvik Skala, Na glaaovirju sprem. g. Iv. KovačiS
11.—Katricar-Vasilj	Mirko; Poje Pev. Društvo "Slovan" iz Pullman, 111., pod vodstvom g. J. Ti sola.
12.—Sweet	Brier, Overture ...........L. P. Laurendean
Igra Orkester pod vodstvom g. Fr. Šinkovec.
13.—•'Planinska''—A.	Foereter; Poje Slov. Pev. Zte>r "Soča" pod vodstvom g. Ivan Kovačiča.
14.—Prosta	zabava in ples.
ZAČETEK OB 3. URI POP. . VSTOPNINA 75* Pri plesm bode sviral orkester Fr. Šinkovca. .
^^ ODBOrf

Paganski misijoni.
(Za "Glasilo K. S. K. J." na-pisal Ksaver Meško.)
Sv. Trije Kralji so prvi pa-gani, ki jim je zasijala s tisto čudežno zvezdo zarja prave ve-tam
L LETNI KONCERT
Pevskega zbora "Soča" v Chicago, HI.
»e vrši v nedeljo dne 2. januarja ob 3. uri pop. v Bohemian American dvorani, 1436 W. 18
Street	*
Na tem koncertu bo nastopi- j 1%e» tam betlehemskem hlevu
lo več povabljenih pevskih dru- J Pa iz obličja božjega Deteta po. morja, ne neprodirni jgozdovi,
štev. Jako zanimiv bo tudi polna luč, popolno spoznanje »e zverine, ne glffd, ne žeja, ne
nastop operne pevke Mrs. Ka-1 prave vere. Tudi paši predni
mile M. Boršečnik iz San Fran-	■
možje in kaki mučencil S plam-tečo ljubeznijo v srcih, z gorečo molitvijo ha ustnicah, s križem v roki ali ob strani se podajo na najdaljše poti v neznane, divje najnevarnejše kraje. Ne vročina, me mraz, ne slepa, m najbolj divje gorovje,
ne
cisoa, Cal., katera se sadaj na-
ki so sedeli v temi in smrtni senci" (Luk. 1, 79) nevere. Luč haja v Chicagu. Mrs. Kamila sv. vere, ki sveti sedaj nam, ki M. Boršečnik bo pela na tem razsvetljuje in ogreva naša sr-
koncertu dve krasni pesmi in sicer eno slovensko in eno angleško. Mrs. Boršečnik je že tudi večkrat nastopila kot o-perna pevka v starem kraju v slovenskih gledališčih v Ljub ljani, Mariboru in Gorici.
Prijatelji krasne slovenske pesmi dobro došli na ta kon cert!
Cenj. čitatelje opozarjamo na današnji tozadevni oglas.
KAM PA NA SILVESTROV VE6ER?
Nikamor drugam ne, kakor na plesno veselico in zabavo, katero priredi Mladeniski zabavni klub "Slovenec" v Jolietu, v dvorani ali domu K.S.K. Jednote. Začetek^ ob . 8. uri zvečer. Vstopnina %55c vpo-števši vojni davek. - Za pijačo in zabavo bo vsestransko preskrbljeno.
Pridite, da se bomo v veseli družbi poslovili od starega leta in pozdravili nastop novega.
Prijatelj zabave.
OBJAVA
St. 1430. Iz generalnega konzulata SHS v Chicago.
Počenši od 1. januarja 1920 vsi nasi državljani iz Črne Gore in iz pokrajin bivše Avstro-ogrske monarhije (torej tudi iz Slovenije in Hrvatske) bodo morali plačevati $3.10 pristojbine za potni list, ako potujejo v staro domovino. Računa se namreč po 60c za vsakih 6 mesecev počenši od leta 1919 in 10 centov za prošnjo.
Podaniki iz predvojnih po^ krajin kraljevine Srbije, ki niso obnovili potnega lista morajo, kot dosedaj plačati za vso-ko leto $1.20 od dneva, ko so dospeli v Ameriko.1 Isto velja tudi za Macedonce, toda samo od leta 1912. Generalni Konzulat Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev 115 S. Dearborn St.
(Adams Express Bldg., Room 223 Chicago, 111.
DAROVI ZA NOVE ORGLJE V LOŠKEMPOTOKU.
Za nove orgije v Loškem potoku na Kranjskem so darovali sledeči rojaki in rojakinje ži veči v Kansas City, Kans., in sicer doma iz fare Loški potok: Mrs. Frances McNeil $5; Josip Rus $2; Frančiška Miku-lich $2; Antonia Kostelec $2; Marija Košmerl $1; Marija Levstik $1; Ivana Rus $1; Fr. Lavrič $1; Marija Kobe $1: Iz drugih krajev: Jim Kaižar (iz Škofje Loke) $2; Apolonija Truden (iz Novega mesta) $2; Anton Kostelec (iz Metlike) $1; Margareta Šajnič (iz Starega trga) $1 in Mrs. Geršič 50c. Vsega skupaj se je nabralo $22.50.
S tem izrekam iskreno zahvalo vsem darovalcem in daro-valkam in naj jim sv. Lenart, patron naše fare povrne.
K sklepu pa še pozdravljam vse rojake(inje) iz Loškega potoka ter želim, da bi se še po drugih naselbinah oglasili s kako svotjo. Darove naj se po* šilja na: Č. g. Rado Miglič, Tabor p., Loški potok, Kranjsko Jugoslavija.
Frančiška Mikulich, , 64 N. 5th St., Kansas City, (Advertis.)
ca, naše življenje, naše delova nje, naše veselje in naše trpljenje, je zasvetila našim prade-doni iz Ogleja ih iz Salcburga in po sv. solunskih bratih Cirilu in Metodu.
Kaka neskončna dobrota da je luč sv. vere, čutimo in vemo vsi. O tem danes ne l#>mo govorili. Za vsako dobroto bi pa morali biti hvaležni, torej tudi za dobroto sv. vere. Kako pa naj skažemo to hvaležnost proti 3ogu, ki nas je brez vseh naših zaslug poklical k pravi veri? Je mnogo načinov j eden pa je, da pomagamo k luči sv. vere onim, ki še sede v temi in smrtni senci. Saj imajo tudi ti me-umrjoče duše, tudi za te je trpel Gospod Jezus Kristus, tudi ti so naši bratje in sestre. Naša dolžnost je, da jim pomagamo iz zmotejr resnici, iz nevednosti k spoznanju, iz nižin greha k luči krščanskega življenja. Pomagamo pa jim, če podpiramo misijone.
Pomagajmo jim in podpiramo misijone prvič zaradi Boga, ker s tem množimo čast božjo. Iz spoštovanja, iz ljubezni, iz hvaležnosti* do Boga. Bog je naš Gospod in Gospod vesoljne-
pomanjkanje stanovanj,ne naj-odurnejša bivališča jih ne morejo zadrževati in odvračati, ker jih "sili ljubezen- do Kristusa." (II. Kor. 5, 14.) ,
Le borimo n. pr. v prelepi .knjigi dr. Ehrlicha "Katoliška cerkev, kraljestvo božje na zemlji," ki jo je izdala za leto ,1919 Mohorjeva družba potovanje jezuita Dirrhaimtf 1.1717 v .državo La Plata v Južni Ameriki (str. 50). Na ozkih dvo-kolesnih vozovih z volovsko vprego so potovali od 9. septembra do 23. novembra skozi nepregledne stepe ali pustinje, pragozde in močvirja do vznožja visokih And. Od 14. decembra do 14. januarja 1718 so jezdili na mezgih po vratolomnih gorskih stezah do mesta Potosi, kjer so jih Indijanci sprejeli kot poslance nebes. Od tam čpet na mezgih po strmih obronkih, po ozkih stezah, ob ze-vajočih prepadih. V gorskem mestu Santa Kruz, Sv. Križ, so opravili duhovne vaje, da so se s tem pripravili za še strahovite j so pot v še bolj divje kraje, kjer se je med drugim bilo treba za Vselej odpovedati kruhu* in vino. Kuhana koruza in voda je bila njih jed in pijača. Tri tedne so bili na rekah Rio Grande in Rio Mamore, nato so prodirali peš skozi neskončne gozdove in močvirja. Štirikrat
nesnage, smradu in mrčesa ob najhujši nesramežljivosti in surovosti, sredi kričečih otrok, la-jajočih psov, možakov tobakar-jeV in prepirljivih žensk so oz-nanovali misijonrji vero Kristusovo. . In koliko mučencev je med temi širitelji imena Kristusovega, mučencev, ki prosijo v nebesih za vse, ki misijonsko delo podpirajo! Da omenimo le enega iz najnovejše dobe, škofa Hamerja, ki je bil mučen ob boksarski ustaji leta 1900, ko je bilo na Kitajskem umorjenih 30,000 katoličanov. Boksarji so ga mučili od 20. do 25. julija. Porezali so mu najprej prste desne roke, izpulili so mu lase, gologlavega izpostavili pekočemu solncu, dregali ga s Sulicami in s sabljami, sipami mu pesek v grlo, izbili mu zobe, odrli mu kožo s prsi4n pripeli verigo za gola rebra. Tri ure
ga sveta. In Bog je nas Oče Jih je napadel krvoločni ameri
vesoljnega sveta. Vsi narodi, vsa ljudstva, vsi jeziki bi ga naj častili in slavili od solnčnega vzhoda do zahoda naj bo slav-ljeno ime gospodovo. (Ps. 112, 3.) "Če sem jaz oče, kje je moja čast t" (Melah, 1, 6.) Kako pa ga naj častijo, če ga ne poznajo in vanj ne. verujejo? "Ali kako bodo verovali vanj, o katerem niso slišali? Kako pa bodo slišali brez oznanjeval-ca?" (Rimlj. 20, 14.) Vsak, kdor podpira misijone, širi čast božjo, ker deluje na to, da bi več src in več ust dajalo čast in slavo Gospodu in Očetu v ne besih.
Pomagajmo in podpirajmo misijone drugič zaradi misijonarjev. Glejte, ti so zapustili dom in svoje drage, dostikrat bogastvo in složno, prijetno življenje iz ljubezni do neumira jočih duš, pokorni besedi Gospodovi: "Pojdite po vsem sve-u in učite vse narode" (Mat. 28,19.) A kako pogostoma tožijo, da ne morejo delovat^ kakor bi radi, ker jim manjka sredstev. Če hočejo oznanova-ti Kristusa »križanega pri ka-cem divjem narodu mora-;o navadno najprej prido-)iti glavarja, navadno še druge vplivne može. S čim pa? Z darovi. Kako pa morejo te deliti, če ničesar nimajo? Zdaj e treba odkupiti otroke, zdaj užnje. Kako pa, če ničesar nimajo? Potovanja stanejo; reba je vsaj najpriprostejše Hrane. Treba dostikrat spremljevalcev, pomočnikov. Od-tcod vzeti, če ne pomagajo verniki doma? Kako bridke tož-t>c beremo pogostoma v misi-onskih listih, v pismih misijonarjev in sester, ki delujejo med divjaki: Dosegli bi lahko ;o, storili ono, če bi imeli sredstev, denarja. Pa "nimamo" Mi pa pogostoma zapravljamo denar za malo potrebne, za nepotrebne reči. Ali ne bi storili mnogo modreje, če bi "ga naložili v ti hranilnici, kjer nam bo nosil obilne obresti za večnost!
Naj nas nagiba k radodarno-sti za misijone veliko trpljenje, nadčloveško zatajevanje misi-onarjev. Kaki junaki so ti
Lanski tiger, enkrat se jih je otila strupena kača. Šele oktobra 1718 so prišli do indijanskega plemena, ki so bili namenjeni k njemu, 'k Moksos Jndi-jancem.
Torej strašne poti, pomanjkanje hrane, pijače, prenočišč, počitek pod milim nebom, kolikor je med divjimi zverinami in strupenimi kačami počitek mogoč to je usoda in delež teh iskalcev neumrjočih. duš.
Francoski misijonar Chau-mount opisuje svojo pot k Hu-roncem v Severni Ameriki tako: "Proti hudim zimskim viharjem nismo našli nikjer zavetja. Toda v zaupanju na Boga, ki so mu pokorni viharji in morja, smo korakali pogumno naprej, vkljub mrazu in utrujenosti, čeprav smo na ledenih tleh neštetokrat padali. Moja kolena nosijo še sedaj sledove teh padcev. Toda kaj je vse to v primeri stem, kar je trpel za me Gospod Jezus! Srečnega se bom štel, ako si zlomim v njegovi službi roke in noge." Ko so prišli k Huroncem, spet nove težave. Indijanci so stanovali v 35 vaseh in v približno 700 kočah. Misijonarji so morali pozimi od koče do koče, ker poleti so bili domačini razkropljeni po gozdovih, kjer so lovili divjačino ali ob rekah ribe, ali so bili ma vojnih pohodih, živež in druge potrebščine so si morali misijonarji nositi na hrbtu. Ko so prišli do indijanskih vasi, so jih imeli Indijanci za čarovnike, ki prinašajo nesrečo,'in so jim zapirali hiše, da so morali ponoči prezebati pod milim nebom. Če so se vrnili v koče, so jih domačini sprejemali sovražno in so jih na vse mogoče načine psovali in zasra-movali. V podolgovatih, barakam podobnih nizkih kolibah je bilo bivanje za omikanega človeka strašno. Po dvajset družin je stanovalo v eni kolibi, gorelo je po kakih deset ognjev. Gost dim je napolnjeval vso sobo. Ob plapolajočem ognju so opravljali misijonarji brevir in so skoro oslepeli vsled gostega, ščemečega dima. V teh zakajenih luknjah, polnih
cenga v Mongoliji, nazadnje ga nabodili na priostren kol, mu slekli kožo še s hrbta, odsekali mu zaporedoma noge, roke, ušesa in nOs, 25. julija pa se ga zažgali.—Kakor ta veliki mučenik, jih je tekom stoleti, trpelo nešteto, trpe in bodo trpeli zaradi imena Kristusove
ga.
Kakor v prejšnjih časih so težave in nevarnosti za misijonarje velike in neštete še dan današji. Vsak pa, ki podpira misijone, pomaga tem junakom in mučencem krščanske ljubez ni in je deležen zasluženja njih molitev in njehovega trpljenja.
Podpirajmo misijone tretjič zaradi ubogih paganov. Saj so najrevnješi med revnimi, naj-nevednejši med nevednimi, najpotrebnejši med potrebnimi So pa tudi, kadar jim zašije luč prdve vere, pravi gorečniki Kako ginljiva so poročila misijonarjev, kako prihajajo taki izpreobrnjenci po dneve daleč 1: sv. masi. S kako angelsko po-božnostjo sprejemajo sv. obhajilo. In s kakim junaštvom dajejo življenje za Gospoda Jezusa, ki jih je sprejel za svoje daje mo, da imajo vse za zlato, samo da Kristusa pridobi jo" (Fil. 3, 8.)
Poglejmo samo v daljnq Indijo. Leta 1813 je dal tam podkralj v Toukimu pomoriti nad 10,000 kristjanov in požga ti vse katoliške vasi. 25,000 kristjanov je izgubilo na ta način svoj dom. Bežali so v nedostopne hribe, a so jih lovili z divjimi psi; kateri pa so srečno ušli so umirali od lakote po močvirjih in divjih gorah in puščavah.—A gorečnost indijskih kristjanov je bila tolika, da jq, bilo med 1000 mučenci samo 6 odpadnikov. .Vsi stanovi, vsak spol, vsaka starost so dali svoje svete. Osemnajst letnega se-minarista Tomaža Tiena so bičali z bambosovimi šibami, naposled ga zadavili. 73 letnega katehista Tomaža Toana so krvavo bičali, pa ga vteknili v jarem, da ni mogel nič zgeniti, in so mu roke trdo privezali navzgor. Dvanajst dni so ga pustili golega na pekočem solncu, da ga je razjedalo tisoče Iro marjev in mušic, končno je od lakote umrL
Zanimiva je zgodba teh krščanskih anamštkih vojakov. Avgust Huy, Nikolaj The, Dominik Dat so se pisali. Prijeli so jih 1. 1839. Ko se rabel-jem kljub najgroznejšem trpinčenju ni posrečilo, da bi jih odvrnili od krščanstva, so jih upijanili in tedaj so zatajili križ. Sodnik pošlje o tem zmagoslavno sporočilo kralja Minh-Menhu. Prezgodnje veselje! Ko so se vojaki streznili, se se vrnil pred sodnika in so preklicali svoj odpad. Sodnik jih ni hotel poslušati. Pa se napotijo v glavno mesto, da bi da bi dali samemu kralju pismeni preklic. Pa jim niso dovolili pred kralja. A vojaki se
niso dali preplašiti. Čakali so, da se je kralj nekega dne peljal iz svoje palače, in so mu izročili preklieno izjavo. Kralj je najprej osupnil, nato zbesneL Dal je vojake spraviti v čoln. Zunaj na mdrju so jih 13. junija 1839 žive zažgali in pometali v morje.
V vasi Dai Tsin je bogat plemič zasnubil 15 letno deklico Tu. A ta mu je odločno povedala: "S paganom ne maram živeti," Razjarnjeri pagan da izkopati grob, da bi jo živo pokopali, če se ne ukloni njegovi volji. A deklice tudi to ni opla-šilo. Pokleknila je s štiriletno sestrico ob rob groba, tam leže ter zakliče: "Zdaj me lahko za-sujete!" In so jo res zasuli.
Celo najrevežnejša mladina med pagani ima svoje mučence. Samo en zgled. Ko je L 1859 sodnik petim malim gojencem misijonarjev naznanil smrtno
se ga tako vlačili po mestu.Tu- obsodbo, so od veselja ploskali
rokami in vzkliknili: /'Zdaj gremo v svojo domovino.'1 Zvezali so jim z vrvmi roke in noge in jih vlekli na morišče. Tam so nahujskali na nje divjega slona, ki jih je z rilcem metal v zrak in jih naposled poteptal (24. julija 1859.)
Brezkončna je vrsta mučencev izmed izpreobrnjenih paga-ncv. In vsi ti prosijo sedaj pred prestolom Jagnjeta za vse tiste, ki so jih izpreobrnili in ki so s svojimi darovi pomagali, da so prišli k luči prave vere in po nji k večni luči.
Naposled pomagajmo in podpirajmo misijone zaradi nas samih, zaradi naše častne in večne sreče. Res, imamo mnogo potreb tudi doma. A izkazano je, da tam, kjer veliko darujejo za misijone, darujejo mnogo tudi za domače potrebe, za cerkev, za sirote in ubožce. In če je veliko dobro delo, ako doma damo siromaku kaj, ga nasitimo, je še večje dobro delo, če damo in žrtvujemo kaj za rešitev neumrjočih duš. Naj nam bo torej tudi pri darovanjih za misijone ravnilo besede starega Tobije mlademu To-biji: ''Kakor premoreš, tako bodi usmiljen. Ako veliko imaš, da ja j obilno, če imaš malo, si prizadevaj, tudi malo rad podeliti. Zakaj dobro plačilo si nabiraš za dan potrebe". (Tob. 4,8-10). Zakaj Gospod, ki pravi: "kdokoli da piti komu kozarec mrzle vode, resnično vam povem, da ne bo izgubil plačila';, ne bo pustil neplačanega enega,najlepših del usmiljenja, dela za neumrjoče duše paga-noV.
Temelji krščanstva.
(Nadaljevanje) Spisal dr. Ivan Svetina.
c) Tudi za to lahko najdemo zgledov, kako različne stvari, ri nimajo razuma in med katerimi ^ ni nikake neposrednje zveze, delujejo druga za drugo.
Nekatere žuželke raznašajo cvetlični prah z ene rastline na drugo in tako pospešujejo oploditev, ne da bi vedele za to.
Nekatere puščave v vročih krajih so navidezno brez koristi, a v resnici izpolnjujejo jako važne namene. Prvič so naravne peči za oddaljene mrzle j še kraje. Od pekočega soln-ca razbeljeni pesek do visoke stopnje razgreva zračne plasti, ki se potem v mogočnih tokih razlivajo v mrzlejše kraje, prinašajoč seboj dobrodejno toploto. Drugič pa tako segreti zrak na poti čez širno moje vsrka mnogo-vodenih hlapov, ki jih dvigne in nese čez najvišje gore. V mrzlejših krajih se hlapi ohlade in zgoste v vodene mehurčke in kapljice, ki kot blagodejni dež namakajo rodo-vita polja in napajajo studenec, da tek voda nikdar ne preneha.
2. Umne uredbe na svetu more povzročiti le umno bitje.
Pri umnem delu namen in
prihodnji uspeh vpliva nadelo; n. pr. pri zidanju hiše je vse delo uravnano po načrtu, kakšna bodi hiša. Edino možen način, kako more namen in prihodnji uspeh že naprej vplivati na delo, je pa le ta, da biva ta namen in uspeh v mislih umnega bitja, ki hoče to uresničiti, na kar misli. Umno delo torej jasno kaže, da je kdo na uspeh dela mislil in po tej misli delo uravnal.
Torej je neko umno bitje, Id je povzročilo umne uredbe na svetu.
„ 3r Svetni tako bitje, da bi mogel sam povzročiti vse svoje umne uredbe.
Ni namreč bitja na svetu, ki bi imelo toliko uma in moči, da bi moglo zamisliti in uresničiti umne uredbe sveta. Človek je sicer umno bitje, ki svoja dela uravnava po pameti; a njegov um in njegova moč sta omenjena in svetovni red je bil uravnan, preden je človek nanj mislil in še preden je bil kak človek na svetu.
Morda pa so svet uredili pri-rodni ali naravni zakoni? A kdo je dal naravi take zakone, ki delajo in ohranijo red? Ti zakoni so sami še umnejše delo, nego bi bilo urejevanje sveta od slučaja do slučaja. V umetnem stroju, ki opravlja nmmi dela, n. pr. v veliki elektrarni, ki, proizvaja in na vse strani razpošilja elektriko, da izvršuje najraznovrstnejša dela, tudi delujejo prirodne sile po stalnih zakonih. A kdo bi odrekal umnost izumitelju stroja?
4. Ker torej svet ni tako bitje, da bi mogel sam povzročiti svoje umne uredbe, mora biti izven sveta drugo bitje, ki * je povzročilo umne uredbe na svetu.
Učite se, predragi, iz današnjega premišljevanja naravo, v kateri živite in se gibljete, opazovati tako, da boste v njej spoznavali in občudovali božjo modrost in tako večkrat mislili na Boga. Razen navedenih zgledov brez dvombe tudi sami . zasledite še mnogo pojavov in dogodkov v naravi, ki vam bodo pričali, da vlada in vodi svet vipja moč neskončno modrega Boga, in radi boste pritrdili besedam psalmista, ki opazujoč naravo poln občudovanja kliče: "Kako veličastna so tvoja dela, o Gospod, vse si v modrosti naredil!" (Ps. 103, 24.) Amen.
(Dalje prihodnjič.)
DOBER ZAČETEK NOVEGA LETA.
Ako novo leto dobro in pravilno začnete ga boste tudi dobro končali. Zdravje je najbolj poglavitna varščina napram vsem neuspehom; radi tega ne morete novega leta boljše začeti, kakor da greste v lekarno ter kupite steklenico Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Uspehi tega vina so bili natančno opisani v . pismu z dne 13. dec. 1920 iz Zelienople, Pa.: "Naša hiša je bila vedna bolnišnica, do dveh let nazaj, ko smo poskusili Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino in Trinerjevo Angelica grenko toni-ko. Ta dva zdravila sta vse premenila in izboljšala. Moja Žena, ki je tehtala samo 120 funtov 1. 1918 tehta sedaj 170 funtov; tudi jaz sem zdrav kot riba, ker imam vedno dober tek za uživanje jedi. Hvala Vam torej za vaša zdravila."— Malo besed, a te so odkrite in pomembne. Seveda morate zahtevati pravo (izvirno) Trinerjevo grenko vino, kdor jemlje ponarejanja, ta se* vsakdo sam moti.—Joseph Triner Co., 1333—1345 S. Ashland Ave., Chicago, 111._(Advertis.)
Poslužite se lepih nagrad K S. K Jednote!
AGITIRAJTE ZA K S. K JEDNOTO!
"GLASILO
Izhaja vsako sredo.		
Lastnina Kranjsko-Slovenskc Katoliške Jednote t Združenih državah • ameriških.		
1004 N. Chicago^St	Uredništvo in upravništvo: * Telefon: Chicago 1048.	JOLIET, ILL.
	Naročnina:	
		
Za inozemstvo ........	✓	.............$3.00
OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES QF AMERICA Maintained by and in the interest of the order.		
Issued every Wednesday.		
1004 N. Chicago St	OFFICE: Telefon: Chicago 1048.	JOLIET, ILL.
For Members, per year	N Subscription price:	
		.............$2.00
For Foreigm Countries .		.............$3.00
igm4		
Pri tej priliki izražam vsem cen j. dopisnikom in sotrudnikom v imenu gl. odbora iskreno zahvalo za izkazaflo naklonjenost n se Vam priporočam še v bodoče. Pri tem naj Bog balgosloVi naše in Vašp delo! Končno $eli podpisano uredništvo še enkrat vsem cenj naročnikom(icam)
Srečno, zdravo, veselo in uspešno Novo leto!
IVAN ZUPAN, I urednik "Glasila K. S. K. Jednote."
^
Profitarstvo s premogom.
Vlada ogoljufana za milijone dolarjev.
Nedavno smo priobčili kratek uvodnik kako premogovni baroni y družbi verižnikov kradejo denar iz žepov ameriškega ljudstva, s tem, da delajo
•
propagando na fronti oslabena in podkopana. Te amerikan-ske čete se še niso do cela priučile v temeljiti taktiti na bojnem polju, večkrat so jim bili na poti "tanki,'' na kar so se skupaj zbirale cele trume in kolone. Na ta način jih je dosti padlo zadetih od krogelj iz naših strojnic. Ako bi bila vojna še dalj č*ysa trajala, bi se bilo gotovo vporabljalo bolj praktične načine od strani A meri-
, samo-
stojneži 2287, komunisti 1737 kancev. Amerikanski vojak je
I ^M« m Ji i* ■ /» i A	1 •	,
hU \t	hnin n« «™JkratJe 640» MTOdm socialisti
polkovniku % D. B. Wentz-u, načelniku zveze premogarskih družb. Wentz se sedaj izgovarja, da mu je vojni tajnik Baker naročil, da mora na vsak
način preskrbeti in kupriti za'bil v spopadu ali boju na svo-'^1 vlado 1,000,000 ton premoga, jem mestu, kakor njegov angle-kojega se bo rabilo pri morna- ški tovariš, kajti Amerikanci rici in armadi tekom letošnje so, kakor znano v obče telesno ;zime. Za enlkrat je polkovnik | dobno izvežbani. v ,Wentz v resnici kupil 250,000 ■ Zadržanje vjetih vojakov je
IZID VOLITEV V LJUBLJANI.
Dobili so: JDS 3196, SLS 1762, NSS 1189, JSDS 1158 in KSJ 1498 glasov.
Izvoljeni so: dr. Tavčar, dr. Gosar,* Ivan Deržič in dr. Lei mez.
Ljubljanska okolica: Vseh
voliloev 10,840, oddanih glasov
10,839. Klerikalci 4423,
Ob sklepu leta.
Letošnji koledar nam kaze samo še dva dneva v tem letu, I Ukazali smo, da moramo kar nastopimo zopet novo, ki se bo pisalo 1921 po roj*tvu ^
na
Gospodovem.
„ I—------ ------- Vse to se
I vrši sedaj, ko jo vojna že davno minula in navzlic znani Lever-jevi anti-profitareki postavi cb časn ko so kongresniki in senatorji zbrani v Washingtonu Dokazali smo, da moramo letos
ko bila A-
Kes, kako hitro nam potekajo dnevi, tedni, meseci in letol^ka se dejansko v vojni. Komaj smo isto dob«) započeU in se ga dobro privadili, pa profitarstvo epremogom nam Zatone v večnost. Kakor moreka pena, aH rosna kaiplja "i se n,kdar prej tako lepo ove-• je naše življenje v primeri z večnostjo. Kako resnično in lepo telf.kot dandan^, nam je naj-nam v tem priča slovenski pesnik rekoč: "Dolgoet življenje ma uganka Za časa vojne našega je kratka. Odprta noč in dan so groba vrata. Nam ■»*> poatalo gotovo■ 10 krat
j 8 j	___ r	.	veo premoga kot sedaj, pa smo
dneva ne pove nobena prstka I...	_	. ,	' ,. .
Marsikoga izmed naših sorodnikov, prijateljev in sobratov, Sf tedaj kupovali po bolj ,nizki je stavil začetkom tega leta mnogo upov, in načrtov v bo-	Letošnjo zimo mo-dočnoet - danes ni več med nami, ker ga že krije črna zemlja * F«««. v °hicagu Pla" Iz današnjega uradnega poročila gl tajnika razvidimo, da za mehkega, in Je letoe naša K. S. K. J. izgubila 89 članov in članic odraslega, *18-«0 za tono trdega premoga, ter 25 članov(ic) Mladinskega oddelka. K številu umrlih od- K>d te svote spravijo prem^ raslega oddelka je prišteti še dva člana, kojih mrliški listi še gareke^ družbe, razni prekupci niso dosli v glavni urad. Torej smo izgubili tekoče leto 116 m verizmki vec kot polovico v članov (ic) iz obeh oddelkov. Lahko bi rekli, da je to število 8™.!« nenaaite žepe In pn veliko, ker nam je vsak posamezni sobrat (sosestra) drag(a) vsem tem mora ljudstvo mirno in nenadomestljiva(a). Hvala Bogu, moramo pa priznati, da v tipeb, oziroma plačevat, ode-obče že več let ni-kruta smrt tako prizanašala naši podporni cene. Ne samo to, ti o-organizaciji, kot baš tekoče leto. Pred 2. leti ob tem času jih <jeruhi so uvedli ze tak sistem, je nesrečna influence en sam mesec toliko pobrala Naša dolž- da moraš tedne m mesece čaka nost je, da se ob zatonu leta iskreno spominjamo vseh naših Ji na naročeni premog, pravno pokojnih sobratov in sosester, da zanje molimo, ter. jih ohrani- bi ga rad plačal po vsaki ceni.
mo še v bodoče v blagem.spominn.	" ker	ra.b'8. P"; h,sl'
Od ustanovitve (L 1894) ni bilo v zgodovini naše podp. p"3111 strokovni listi vedno pi-
organizacije še nobeno leto tako važno in pomembno kakor baš sejo, <> norm^ pr^ijah
I 1920 za njen razvoj. Ozrimo se samo na nekatere važne ^ga in mehkega premoga.
očke, sprejete na minuli konvenciji:	Kje pa so ti ogromni skladba
1.)	Uvedba bolniške centralizacije.	" h	na trg, oziroma kon-
2.)	Preosnova asesmenta za dosego solventnosti.	> zumanflom v rokeT
3.	Inicijativa, referendum in odpoklic.	Škoda da v Amerik, mma
4.	Enakopravnost članic.	mo v veljavi gotov.h p^tav
5.	Plačevanje stroškov delegatom na konvenciji.	kakorsne so dandanes v Nem
6.)	Povečanje posmrtnine v Mladinskem oddelku navzlichji, ^^^
staremu asesmenta. ^	^^ , R g fc Jednoti. ^ništva. V raznih evropskih
8.! Razne druge točke v svrho propagate za našo Jed- J™* ^reZgl Gorje
"0t0Ako natančno prevdarimo vse te velevažne sklepe minule onemu ki bi skušal to postavo
(XIV ) konvencije moramo [^^if^tot v^J AfcftoE
koče leto v resnici opohalno leto, na kar smo vsi lanKO ponosni	, .	v. .	. e
hint iew v « .. . i	'	,	r cena, dasiravno živimo v zdru
in veseli da bo isto doprmasalo bogate sadove ._ _ .	Hrvavah K«kor s
Z leto n 1921 nastopamo "Novo dobo" za K. S. K. Jednoto, zeni"	Kafor 8 r--
dobo demokracije in dobo napredka, kar bomo z združenimi mogom, tako izzemajo profitar uoou uemuivi. *	co i: 7 ir. nrwlh1 m verizmki denar iz naših
močmi in v lepi bratski slogi gotovo dosegh. Za to nam prea	dru^om hlami
vsem iamei novi glavni odbor K. S. K. J., ki nastopi ze cez ne- ^P^ tudi pri drugem blagu Si svoja mesta. Zadnja konvenčna zbornica si je gotovo ^veda, živimo pao v svobod izbrala najboljše izmed dobrih moči, katerim je poverjena težka^zeli, kjer lahko vsakdc in odgovorna iialoga voditi K. S.-K. J. nadaljna 3 leta na pod- svobodno venzi ter goljufa. LTpravU odobrenih po zastopnikih članstva K. S. K. J.	Premogovni baroni pa nisc
ldgl K;, novih glavnih upnikov Čaka težko delo in odgo- ^J^^Slfi l uTstv^" vornost, ampak tudi uradnike(ice krajevnih društev.	samo amenskega ljudstva,
Iz dosTej priobčenih poročil^ minulih decemberskih volit- §»Pik naso slavno vlado, vah razvidimo da je ostala pretežna večina starih in že večlet- f ^av te dm se vrsi v Washing nfh odbornikov na svojih mitih še za prihodnje poslovno leto, ™, D. C zanimiva Calder-kar je pa novih, bodo pa gotovo tudi kos svoji nalogi.	I ' ^vestigacija kjer je to
Sam glavni odbor s pomcxgo odborov krajevnih društev pa zad^	na sled gi-_____ ^nVn t.cr« kar zeli: ori ^anft?kl slepariji. Senator Odder je dognal, da so važne pre-
($11.00) tona; pri tem je bil ,opravičen do 50c provizije pri
vsaki toni; torej je sam polkovnik naredil pri tej kupčiji $125,000. •
Bes, nekaj tega premoga je plačala vlada po $6.90 ostalega pa po $11.00, čeravno je bila prodajna cena p^moga na mestu ali kjer se je-premog pro-duciralo od $3.27 do $3.87 tonia.
Tako mečejo gospodje v Washingtonu milijone dolarjev na novaš nas, davkoplačevalcev. Radovedni smo, če bo prihodnja (republikanska) vlada tudi tako delala!
seveda ne more na svoje lastne roke tega doseči, kar zeli; pri tem mu morajo iti tudi vsi drugi ali posamezni člani (ice) na pomoč; vsi od prvega do zadnjega; še le potem bo z združenimi močmi prvo leto po naši jubilejni konvenciji v resnici uspešno, ki naj n&dkrili vsa druga leta. Vsled tega naj naredi sleherni član(ica) K. S. K. J. že danes sledečo novoletno zaobljubo:
Da bom pridobila) to leto najmanj enega novega člana (ioo) za odrasli in Mladinski oddelek.
Da bom točno plačeval (a) društvene in Jednotine prispevke.	-	— v • i,
Da bom šel (šla) sleherni mesec na društveno sejo. Da bom točno izpolnjeval (a) društvena in Jednotina pra« vila.	•
Da bom čislal(a) in spoštoval(a) odbor krajevnega društva. tako tudi gl. odbor K. S. K. J.
O Da se bom v resnici ravnal (a) po geslu naše podporne-matere "(K. S.*K. J.): Vse za vero, dom in narod! *
In končno, da bom rad čital ter širil "Glasilo K. S. K. Jednote!"
" • • •
Z--današnjo izdajo zaključuje "Glasilo" svoj VI. letnik. Ker je minula konvencija poverila uredniško delo pri "Glasilu" še za nadaljna 3 leta, bode podpisani urednik še v prihodnje skušal s pomočjo novih gl. uradnikov, odborov krajevnih društev in drugih sotrudnikov delati po svoji najboljši moči, za proepeh in napredek naše dične K. S. K. Jednote. -
mogovne družbe zadnje 3 me-scce prodale vojnemu departmental ogromno količino premoga po $11.00 tona, ki je veljal v premogovniku samo $3.50 tona; torej se je naredilo pri eni toni $7.50 ali skoro 300 procentov dobička na rovaš davkoplačevalcev. Poleg tega je dobil nek uradnik še 50c provizije ker je premog • tako drago? za vlado kupil. Ni torej čuda, koliko milijonov dolarjev je romalo v žepe profi-tarjev in vladnih agentov pri tej kupčiji; vojni department je namreč zahteval 1,000,000 ton premoga, da bi ga tekom zime ne zmanjkalo.
Načelnik te izpraševalne komisije, senator Calder in njegovi drugi tovariši so bili zelo t! razočarani, ko so prišli tej ogromni goljufiji na sled. Glavno krivdo pri tem pripisujejo
AMERIKANSKI VOJAKI V SVETOVNI VOJNI.
V nekem nemškem farmar-sfiem listu, izhajajočem v državi Iowa čitamo sledečo zanimivo kritiko o naših (ameriških) vojakih, kako so se zadržali v minuli svetovni vojni:
To nepristransko kritiko je spisal bivši nemški prestolonaslednik Viljem in se glasi sledeče:
"Ameriški vojak je bil samo improvizacija (v naglici storjena zadeva)'; vendar pa moralno pripoznati, da je bila ta im-}rovizacija dobro pogodena, ali izvršena. V predvojnem časti e bila ameriška armada nepomembna in malenkostna, ker je obstojalo njeno delovanje samo v izvrševanju vojaške policijske službe in v bojih proti Indijancem, roparskim tolpam ter pri obrambi obmejnih des-peradov (Mehikancev). Kot jezdeci in v rabi orožja so bili Amerikanci dobro izvežbani.
Ker so Amerikanci stopili v vojno šele kasneje, oziroma bolj pozno, je bilo to zanje velikega pomena ter koristi. V tem času (dasiravno samo 18 mesecev), so se ameriški vojaki priučili mnogo koristnega in praktičnega od zavezniških čet na francoskem bojnem polju, kjer so se le te borile že več let. Prestati so morali iste preskuš nje ter težave kot druge zavezniške armade. xGlavni položaj v minuli vojni se je v prvi vrsti opiral na artilerijo v raznih ofenzivah; mnogo municije ter dosti novega, izpočitega moštva, ki je imelo nastopiti v kritičnih trenotkih. To so pa baš Amerikanci najbolje izvršili. Vojna takta je bila sicer pri-jrosta in navadna. Bobnanja za naipad, "tanki", ročne granate in, orožje skoraj ni več i-gralo kake vloge. Na podlagi neprevidne postavodaje je A-merika skupaj zbrala veliko človeško maso ter isto spravila na Francosko. Tam so ameriške vojake francoski pod častni rik in častniki izpopolnili v vežbanju, da je bilo mogoče gotove ameriške divizije postaviti na bolj mirne fronte, da se privadijo vojne taktike. Na ta način so Amerikanci nadomestili razne francoske divizije, da so iste drugje lahko izvrševale svoje napade. Ta korak Amerik an cev je bil največje vrednosti, kar jih je ententa dosegla v minuli svetovni vojni.
Ofenzivno so Amerikanci nastopili še le proti koncu vojne ali tedaj, ko je bila na naši (nemški) strani moč v zvezi s
miki so nam pripovedovali, da v Ameriki ni bilo dosti zanimanja za vojno; Amerikanci so baje pričeli z bojem samo vsled prizadevanja neke dobro organizirane propagande.
Osobito velike uspehe so A-merikanci dosegli na tehničnem polju. Med te moramo prištevati prevoz velikih transportov na Francosko v tako kratkem času. Na Francoskem ee je naenkrat zgradilo velika pristanišča in železnice tako, da je bila zemlja preplavljena a-meriških inženirjev tdr tehnikov; tudi velikanske mase vojnega materiiaLa je poslala A^ merika na Francosko.
Koncem konica moram sledeče povdarjati: "Amerikanski vojak je bil improviziran, am pak pri vsem tem je imel dobre militaristične čednosti, ter je bil hraber in izvežban bojevnik."
Poročilo o volitvah - v Jugoslaviji
Dosedanji ipd v celi državi.
Belgrad, 30. nov. — Po zadnjih vesteh, ki pa še vedno niso popolne je izid volitev v državi nastopen: radikalci 95, demokrati 86, demokratski disi-dent 1; komunisti "53; socialni demokrati 9; narodni socialisti 2; Radičevci 47; kmečka stranka 44; slov. ljudska stranka 22; hrvatska zajednica 4; muslimani 25; izven-stranke 1.
Ljubljana — Število glasov addanih pri volitvah v ustavodajno skupščino, po okrajih na Kranjskem dne 28. novembra je sledeče:
Cirknica: Vseh volilcev 2478, oddanih krogljic 2477. Dobili so klerikalci č$p6, socialdemokrate, kmetski samostojneži 335, demokratje 253, komunisti 149 in narodni socialisti 27 glasov.
Črnomelj—(Bela Krajina): Vseh volilcev 3828, oddanih glasov 3828. Samostojneži socialdemokratje
1086, socialdemokratje -1025. klerikalci 1002, komunisti 413,	ar ^nion Korošec m
demokrat™ 212 in	dr- JosiP Hohnjec. Od socialde-
Novo mesto: Vseh voliloev: 7291, oddanih glasov 7273. Sa-mostojneži 3282, klerikalci 2897, demokratje 343, komunisti 299, socialdemokratje 262, narodni socialisti 190.
Radovljica: Vseh volilcev 6500, oddanih glasov 6500. Klerikalci 2251, komunisti 1585, samostojneži 977, socialdemokratje 655, demokratje 545. narodni socialisti 488.
IZVOLJENI POSLANCI NA KRANJSKEM. j
V kranjskem volivnem okrožju so izvoljeni naslednji poslanci: Od Slovenske Ljudska Stranke Janez Brodar, Josip Gostinčar, Josip Nemanič, Janez Stanovnik, Karel Skulj in Anton Snšnik; od Samostojne kmet stranke Jakob Kušar, Ivan Majcen, Ivan Pucelj, Janko Raj ar: od komunistov Marcel Žorga, Valentin Mlakar, Vladislav Fabjančič; od socialistov Etbin Kristan in od demokratov dr. Gregor Žerjav; od narodnih socialistov nobeden.	|
IZID VOLITEV NA ŠTAJERSKEM.
Maribor, 29. novembra. Jo dosedanji ugotovitvi (manikata še volišči Kokarje in Pilštanj) je razmerje glasov v mariborskem volivnem okrožju naslednje: '	4 28.894, Soc. dem. 21.284, Samostojna 17.322, komunisti 5658, JDS 4589, NSS 2368, Prekmurska stranka 1971.
Potemtakem odpade na Slovensko ljudstvo osem ma^a, tov (6 in 2 kvalificirana), na Jugoslovansko socialnodemoka stranko pet (4 in 1), na Samostojno kmetijsko stranko štir-e (S in 1), na komuniste dva 1 in 1), na Jugoslovansko demokratsko stranko eden, in na Narodno socialno stranko eden. Demokratje, narodni socialisti in prekmurska virstvena (gospodarska) stranka niso dosegli količnika, demokrati in narodni socialisti so pa z ostanki dobili po en mandat, na prekmursko ni odpadel noben ' mandat. Od SLS so torej izvoljeni Ivan Roskar, Prane Pi-šek, Jožef Klekl, Martin Kra-nje, Vladimir Pusenjak, Jožef Skaberne, dr. Anton Korošec in
demokratje 212 in lmrodni so cialisti 90. *
Kamnik: Vseh volilcev 2714, oddanih glasov 7210. Klerikalci 3484; samostojneži 1584, komunisti 1063, demokratje 461, socialdemokratje 308 in narodni socialisti 220. -
Kočevje: Vseh volilcev 5437. odanih glasov 5437 Klerikalci 285U samostojneži 985, demokratje 576, komunisti 487, socialdemokratje 330, in narodni socialisti 199.
Kranj: Vseh volilcev 9035. oddanih glasov 9035. Klerikalci 4781, socialdemokratje 1166, samostojneži 1143, demokratje 904, komunisti 713, narodni socialisti 329.
Krško. Vseh volilcev 8297, oddanih glasov 8288, samostojneži 2917, klerikalci 2821, komunisti 1034, socialdemokratje 1029, demokratje 296, narod ni socialisti 191.
Litija: Vseh Volilcev 6431, oddanih glasov 6429. Klerikalci 2862, komunisti 1662, samostojneži 1045, narodni socialisti 342, demokratje 270, socialdemokratje 248.
mokratov so izvoljeni Etbin Kristan, Filip Kisovar, Jožef Kopač, Rudolf Golouh in dr. Milan Korun. Od kandidatov samostojne so izvoljeni Ivan Urek, Josip Drofenik, Ivan Mermolja in dr. Bogumil Vos-njak. Od komunistov sta izvoljena Miha Koren in dr. Milan Lemež (njegov namestnik je Ferdo Vesel). Izvoljena sta tudi demokrat dr. Vekoslav Kukovec in narodni socialist Ivan Deržič.	%
Splošni izid v Sloveniji
Klerikalci.............58,924
Samostojna kmetska ...32,963
Socialdemokratje ......29,576
Komunisti .............16,299
Demokratje ............12,285
Narodni socialisti...... 6,190
Število poslancev v Sloveniji Ljubljana: SLS 1, SKS—> Kom. 1, JDS 1, NSS 1.
Kranjska: SLS 6, SKS 4, Kom. 3, JDS 1, NSS—.
štajerska: SLS 8, SKS 4, JSDS 5, Kom. 2, JDS 1, NSS 1.
Skupaj: SLS 15, SKS 8, JSDS 6, Kom. 6, JDS 3, NSS 2. Skupaj 40 poslancev.
Ustanovljena
Jolietu,
i
f
\
in
Jolietu, 111., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana državi Illinois, dne 12. januarja, 1896. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. Telefon 1048.
od ustanovitve do "S. decembra 1920 skupna izplačana podpora $1,897,636.20.
GLAVNI URADNIKI:;
Glavni predsednik: Joseph Sitar, 1004 N. Chicago St., Joliet, III. I. podpredsednik: Math Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. IL podpredsednik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave.. North Chicago, III Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111. Pomožni tajnik: John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St., Waokegan, III Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, 9206 Commercial Avi, So. Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Irec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:	J
Josip Dun da, 804 North Raynor Ave., Joliet, IIt	. •
Martin Nemanich, 1900 W. 22nd St., Chicago, 111. •	#
Math Kostainšek, 3002 No. 3rd Ave.. - Virginia, Minn. , John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. v Frank Frančič, 8205 National Ave., West Allis, Wis.
POROTNI ODBOR:	\> ! i i
Mihael J. Kraker, 719 E. 3rd St, Anaconda, Mont	'
Geo. Flajnik, 4413 Butler St, Pittsburgh, Pa.*	' :,;,.„.
Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, St
PRAVNI ADBOR:	• i
Anton Burgar, 82 Cortlandt St, New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, O. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEE>NOTEw: Jran Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet 111 Telefon Chicago 1048. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poiiljajo na tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, I1L, dopise, drefcveoe vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. S K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet I1L
Uradno naznanilo*
NAZNANILO ASES. 1-21. ZA MESEC JAN. 1921.
s.	Imena umrlih članov in članic«
Zaporedna štev. smrtnega slučaja v tekočem letu*
85.
7586 FRANK MUSTAR, star 51 let, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, HI., umrl 10. nov. 1920. Vzrok smrti: Obistna bole zen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 2. jan. 1905. R. 36.	! • .....„ i - r '
U-	St. 86.
2640 FRANK ZtJPAN, star 45 let, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont., umrl 16. nov. 1920. Vzrok smrti: Ponesrečen pri padcu v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 26. aprila 1901. R. 26.
št. 87.
1344 ANA PETRASIC stara 60 let, članica dr. sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., umrla 23. nov. 1920. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Zavarovana za $500,00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 40.
. št. 88. /
10572 MATH PANIJAN, star 36 let, član dr. Marije Sedem Ža losti 50, Allegheny, Pa., umrl 20. nov. 1920. Vzrok smrti:
I Pljučnica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. marca 1906. R. 22.
št 89.
2498 IVANA STRAJNER, stara 57 let, članica dr. sv. Jožefa 58, Irwin, Pa., umrla 8. dec. 1920. Vzrok smrti: Jeterna bolezen. Zavarovan za $500.00. Pristopila k Jednoti 16.maja 1905. R. 43.	.1

>
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
Zaporedna številka 123.
1707 MATH. F. KOBE, član dr. sv. Petra 30, Galumet, Mich., poškodovan 24. aprila 1917. Opravičen do podpore $250.00 za nerabljivo desno roko.,	, >
št: 124.
2786 KATARINA COP, članica dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., operirana 30. okt. 1920. Opravičena do podpore $50.00.
125.
4103 KATARINA DROBNIK članica dr. sv. Jožefa 56, Lead-
\ f ville, Colo., operirana 6. dec. 1920. Opravičena do podpore $50.00.
126.
19426 VID HORVAT, član dr. sv. Mihaela 152. So. Deering, 111., operiran 10. avg. 1920. Opravičen do podpore $50.00.
št. 127.
22774 PAVEL PLESA, član dr. Presv. Srca Jezusovega 166, So. Chicago, 111., operiran 28. sept. 1920. Opravičen do podpore $50.00.
MLADINSKI ODDELEK.
Zaporedna štev. 94.—Leta 1920-23. 6256 LUDVIG SEME, star 4 leta, 6 mesecev in 19 dni, član dr. sv. Jožefa 56, Leadville, Colo, umrl 1. nov. 1920. Vzrok smrti: Davica. Bil je član 9 mesecev in 1 dan. iStarost prihodnjega rojstnega dne 5 let. Pristopil 31. jan. 1920. Opravičen do posmrtnine $58.00 kateri znesek je dne 1. • dec. 1920 pok. očetu nakazan.
št. 95.—1920-24. ®89 MARTIN KIRIN. star 2 leti 8 mesecev in 8 dni član dr. . sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., umrl 2. avg. 1920. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Bil član 1 leto, 2 meseca in 2 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne 3 leta. Pristopil 1. jun. 1919. Opravičen do posmrtnine $48.00 kateri znesek je bil pok. očetu nakazan dne 1. dec. 1920. m	štev. 96.-1920-25.
5923 GEORGE BALKOVEC, star l^let 4 mesece in 23 dni, član dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Mont, umrl 4. nov. 1920. Vzrok smrti: Operacija ina slepiču.. Bil član 1Q mesecev in 28 dni. Starost prihodnjega rojstnega dne
16 let. Pristopil 6. dec. 1919. Opravičen do posmrtnine $450.00, kateri znesek je bil pok. materi nakazan dne 22. dec. 1920.
Joliet, III:, 27. dec. 1920.	JOSIP ZALAR, gl tajnik.
KOLIKO STENSKIH KOLEDARJEV POTREBUJETE?
Stetoski koledar K. S. K. Jednote, katerega je določila minula konvencija, je dovršen. Izgotovila ga je znana tiskarna stenskih koledarjev Gerlach Barklow Co. v Jolietu. !{a koledar je nekaj umetniškega in krasnega, radi tega naj bi ga ne manjkalo v nobeni hiši članstva nase Jednote. Naročili smo ga toliko, da-ga bodo lahko dobili tudi člani ki nimajo družin.
Ker nam pa še niso vsa društva naznanila, koliko teh stenskih koledarjev želijo po številu družin in samcev,radi tega ponovno prosim vsa ona društva, da naj to glavnemu uradu prej ko mogoče sporoče.	4
Vsem društvom, ki so dosedaj že naznanila število istih, smo stenske koledarje razposlali deloma po ekspresu, deloma po pošti tekoči teden.
Društvene tajnike (ice) se prosi, da naj koledarje članstvu razdelijo. * _ JOSIP ZALAR, gl tajnik. ; .. * f • __i*
PREUREDBA ASESMENTA.
Dasiravno sem že pred nekaj tedni razposlal krajevnim društvom primerno število tabelic o plačevanju assementa za posmrtnino, ki stopi s 1. jan. 1921 v veljavo na podlagi razklasi-fikacije, navijam še enkrat na tem mestu plačilno lestvico, da naj si isto vsak član (ica) izreže ter jo pri sebi^hrani.
Posebno važnost je treba polagati pri članstvu razreda A; to so člani (ice), ki so pristopili k Jednoti pred 1. januarjem leta 1915. Asesment takega člana (ice), naj se po novem računa po razredu, oziroma po bližnji starosti dne 1. januarja 1915. Ako je n. pr. član, rojen 3. julija 1875> pristopil v Jednoto dne 20. sept. 1907, spada na podlagi razklasifikacije v 39. razred, ker je bila njegoya bližnja starost^dne 1. jan. 1915 devetintrideset (39) let; tak člam prestopi za 7 let v višji plačilni razred.
Pri članih razreda "A'.' ki so nad 55 let stari naj se raču-ina samo asesment 55 let starih.
Važno! Člani (Ice) razreda "B", ki so pristopili k Jednoti od 1. jan 1915 dalje plačujejo asesment po starem.


v
PLAČILNA LESTVICA K. S. K. J.
za smrtninsko zavarovalnino
(Sestavljena po pre3pisu N. F. C. Rate) Zavarovalnina za:
Starost	$250.00	$500.00	$1000.00
	Asesment	Asesment	Asesment
16	.21	.41	.82
17	.21 s	.42	.84
18	.22	.43	1 .86
20 21	.22 .23 i . .24 ^	.45 .47	. 90 .93
22	.24 •	.48	.96
23	.25 ^	.49	.98
24	" .26* " • '	.51	1.01
25	.26	.52 '	* i. 1.04
26	.27	.54	1.07
27	.28 •.	.56	^ 1.11
28 •*•	.29	.57	1.14
29	.30	.59	1.18 -N
30	.31 '	.61	1.22
31	.32	.63	1.26
32	-.33	.66	1.31
33	.34	.68	1.35
34	.35	.70	1.40
35	.37	.73	1.45
36	.38	.76	1.51
37	.40	.79	1.57
38	.41	.82	f.63
39	.43	.85	1.69
40 „	.44	" .88	1.76
41 - .	.46	.92	1.83
42	.48 '	. »96	1.91
43	.50 <	1.00	1.99
44	.52	1.04	2.07
&	.54	; 1.08	2.16
46	.57	1.13	2.25
47	.59	1.18	2.35
48 n'	.62	1.23	2.45
49	.65	1.29	2.58
% 50	.68	1.36	2.71
51	.71 ,	1.42	2.83
52	.75	1.49	2.97
53	.78	1.56	3.12
54	.82	1.64	3.28
55	.86	1.72	3.44
VAŽNA OPOMBA: K tej svoti je treba prišteti za vsakega člana(ico) še 25c (petindvajset) centov; in sicer: 15c za upravne stroške vpoštevši naročnino "Glasila" ter 10c (deset) centov za poškodninski in operacijski sklad.
JOSIP ZALAR, gl tajnik.
Maroiseov božični večer.
Spisal Andre Theuriet. (Konec.)
Pridržala ga je tudi pri malici, ki se je zdravnik ni branil, ker mu je jahanje povzročilo v želodcu praznino; šele ob petih se je spet pripravil za odhod.
Ob petih popoldne po zimi je že noč in gospod Maroise je že jezdil po strmi bližnjici, ki križa montavoirski gozd, kar je zaslišal za seboj po kamenju topoli, kopit in za tem klic: "Hop! ho! hop!" Zdravnik se je obrnil vznejevoljen in je zapazil v temi kmetiškega fanta, ki je na vso moč dirjal. -
"Ste vi gospod zdravnik? se je oglasil tekač, kakor hitro je prišel do sape.
"Da," je odvrnil Maroise ne preveč vljudno; "kaj pa je že spet!" —
"Poslali so me po vas radi Forgette, ki leži v težkih bolečinah."
Prvi zdravnikov magib je bil oditi domov.
"Wagi," je zarenčal, "noč je tli, pota so slaba in moj konj je utrujen. Reci Forgetti, naj -pride jutri k meni.'9
"Kako bo prišla, saj ne more, gospod zdravnik, ona je težko bolna!"
"Hm..kaj pa ji je pravzaprav t*'
"Nabirala je trhle veje pri Kaau de la Maucienne. Kar je privozil dvokolesni voziček. Ko se mu je hotela izogmiti, je padla na kolesnice in povozilo jo
"Vrag," je prestrašeno vzkliknil zdravnik, "ali stanu jo daleč od tut"
"Slabe četrt ure, gospod zdravnik, v vasi Grand'combe."
_ _*' Pojdimo,'9 je zavzdihnil zdravnik, "kazi mi pot!"
Ivan Maroise je po imenu poznal Forgetto, saj je bila znana po vsej okolici — (nesrečna žena, ki se je klatila po gozdovih po ne preveč poštenih o-pravkih, izmed katerih je bilo še najnedolžnejše pobiranje gozdnega sadja: jagod, malin ali drenulj, ki jih je potem prodajala po fdšah. Vedel je tudi, da je taka žena bolj^ slaba kli-jentinja, toda bilo bi nečloveško, če bi ji odrekel pomoč in zato je vzpodbodel konja in sledil godrnjaje vodniku.
Cez dvajset minut sta prišla v Grand 'combe, kjer so se v
- "Oprostite, gospod zdrav*
n i k," je šepnil najstarejši drvar,-" ali je zelo nevarno t"
"Obe mogi sta zlomljeni," je odgovoril Maroise v istem tonu, "toda to bi še ne bilo usodno. A ona ima notranje telesne poškodbe in vsak trenotek se ji lahko ulije kri."
.Umirajoči imajo oster sluh in divje zroče črne Forgettine oči so mogoče iz zdravnikovih listnic razbrale smrtno napoved, ki jo je Maroise šepetal, kajti Fo: -getfa je zavzdihnila s slabim glasom: "Konec je, kaj ne? Sama 'čutim. To me peče v pr-sih... Ah, Moj Bog! Saj bi mi bilo še vseeno, le če ne bi imela ubogega deteta!" — Kot da jo ! je otrok razumel, je začel krčevito jokati.	%
"Kdo bo zanj skrbel, kadar ne bo več mene T Kdo mu bo dal jesti!" Medtem so se njene široko odprte oči preplašeno o-zirale po drvarjih, ki so stali pri vratih, kot da hočejo razbrati v njih sočutja; toda zmedeni pogledi so se ji umikali in obrazi so ostali neizprosni.
"Ne smemo pustiti, da bi u-mrlo od glada," je nadaljevala že bolj pretresujoČe, "ubogo dete, moje ubogo dete... Ah —umiram!" Njena glava je padla na vzglavje iz mahu, na njenih ustnicah se je prikazala rdeča pena, še zadnji bolestni krč je zvil njeno strto telo in konec je je bilo. Zdravnik se je obrnil k njej in ko jo je še en^' krat potipai, je . zašepetal: "Končano je...99
Počasi so se približali drvarji k mrliču. Motrili so jo z očmi od bojazni široko razprtimi in molčali. Medtem je dete v svoji zibelki jokalo in klicalo mater.
Dasiravno je bil zdravnik Maroise v svojem srcu sebičnež, se je vendar čutil ob tem prizoru omehčanega.
"Glejte," je šepetal, "mati je mrtva in ta otrok ne sme tu ostati! Preden odidem, hočem zvedeti, kdo izmed vas ga vzame za svojega... Pomislite, da to ne bo za dolgo, kajti saj ga bomo takoj poslali v zavod za najdenčke v Lamgiesu."
»Toda navzlic temu načrtu se ni nikdo zganil; njihovi pogledi so bili povešeni in vseh izraz je jcazal neusmiljenje.
*4 Ker se že mora otrok odpeljati v najdeniščnico," je jezno poudaril ineki rusolasi drvar, "bi bilo pametneje, da ga takoj damo:županu..zakaj če zvedo upravitelji najdeniščnice, da
temini veje visokih bukev krep- je otrok že na varnem pri usmi-ko upirale s težkim snežnim ke- ljenih ljudeh, bodo dejali: 'Naj-pam. Izfca ovinka sta opazila bolje je, če ostane pri njih za
PREMESTITEV DRUŠTVENEGA SEDEŽA.
Glavni predsednik K. S. K. Jednote je ugodil prošnji društva Marije Piomočnice št. 17, ter dovolil premestitev društvenega sedeža iz Huntington, Ark., v Jenny Lind, Ark.
JOSIP ZALAR, gl. tajnik
POŠILJATE V LISTIN NA VRH. ZDRAVNIKA.
Vse listine spadajoče v delokrog vrh. zdravnika K. S. K. Jednote, naj se s pričetkom prihodnjega leta pošilja roa: Dr. Jos. v. Grahek, 843 E. Ohio Street, N. S., Pittsburgh, Pa.
JOSIP ZALAR, gl tajnik.
USTNICA UPRAVNIŠTVA.
A
Vsa društva, ki so imela ter koci mesec svoje glavne (letne) seje in volitev odbornikov, s temi uljudno prosimo, da nam izvolijo saj do 10. januarja do-poslati imena in naslove novo-
izvoljenih uradnikov (predsednika, tajnika in zastopnika), tako tudi čas in kraj mesečnih zborovanj za prihodnje leto. Ta imena bi radi imeli pravočasno na rokah zk sestavo novega imenika krajevnih društev.
slabotno migljajooo luč, ki je padala skozi okna na pol v zemljo vdrte ogljarnice.
* ' Dospela sva,'' je šepnil fant, '1 ti* stanuje Forgetta."
Zdravnik je skočil s konja, ki ga je privezal ob osamljeno drevo, nato je odstranil situ podobno ograjo, ki je zapirala vrtec na prostoru za oglje, nakar sta vstopilo v kočo.
ni.
Pri omamnem svitu lojeve sveče, pritrjene v kup grude, je zagledal zdravnik še mlado ženo, zavito v raztrgano obleko, z razpuščenimi lasmi, pepelna-to sivim obrazom, bolestno vzdihujočo na ležišču iz praproti in mahu. Štirje drvarji so prihiteli k njej, ko so izvedeli o nesreči, se gnetli okoli ra-njenke, toliko, da je niso zadušili in čakali tu pol iz radovednosti, pol iz sočutja. Na koncu koče vzporedno s Forgetti-nim ležiščem je jokalo poldrugo leto staro dete v majhni posteljici ;z bičevja.
Gospod Maroise je jezno odstranil radovedneže, ki so se u-maknili do vrat, potem je stopil k ženi iin je nalahno potipai shujšano njeno telo, čez katero je šla dvokolesnica. Forgetta je slabotno ihtela. Ko se je zdravnik vzravnal, je izražalo njegovo obličje temne slutnje.
vedno* in ga ne bodo sprejeli."
"Kar se mene tiče," je odvrnil najstarejši drvar, "imam že sam pet 'kričačev', ki jedo za deset ljudi in imam z njimi dosti skrbi, da jih redim... Žena bi me prav prijazno sprejela, če bi ji prinesel še šestega!"
Ostala dva drvarja, ki še nista bila oženjena, sta se zakli-njala, da imata že sima preveč opravil. Kratkomalo, nikdo ni hotel naložiti nase takega bremena.
Zdravnik Maroise je bil v veliki zadregi, kajti hotel se je spet vrniti domov, toda obenem se je sramoval oditi, ne da bi uredil to zadevo z otrokom. Dete, utrujeno od jokanja, je polagoma utihnilo in u spanju so se njegova usteca odpral v lahnem nasmehu.
Ivan Maroise ga je utrujen in ozlovoljen mehanično opazoval. Bil je presenečen, ko je uvidel, da je dete» v boljšem stanju, ,kot bi pričakoval, sodeč po njegovi materi. Navzlic bed-mosti, v kateri se je otrok rodil je bil popolnoma zdrav in kazal, da bo krepak. Imel je kot murva črne oči, kodraste lase, majhna usta in bister izraz.
'"Zato se fantiček ne sme tu pustiti," je premišljeval zdravnik, "zakaj to je vprašanje (Dalje na 7. strani.)
===
VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Umrli so v Ljubljani:— Jakob Knavs, kočar, 60 let. — Marija Japelj, hči komtoristke 5 mesecev.—Marijan Osolnik.
delavkin sin, 3 leta. — Anton Zorman, delavec, 29 let.—Andrej Lotrič, ključavničarski pomočnik, 63 let.—Angela Tomšič, žena mizarskega pomočnika, 50 let. — Helena Lorger, . žena premogarja, 30 let.—Karel Čož, posestnikov sin, 18 Mr
Umrl je v Kamniku dne 18. nov. ponoči č. g. Nikolaj Križaj, župnik v p., v starosti 75 let. Naj počiva v miru!
V Krškem je umrl dne 22. novembra po kfatki bolezni g. notar dr. Jurij Pučko.
Umrl je v Tržiču 23. nov. g. Franc Pretnar, čevljarski mojster. Bil je predsednik strokovnega društva čevljarski u-službencev in uslužbenk. Stal jc ob zibelki jugoslovanske strokovne organizacije in bil nekaj let njen odbornik. Naj počiva v miru!
Umrla je v Dobrunjah pri Ljubljani gospa Frančiška An-žiČ, mati g. stolnega vikarja Antona Anžiča. Naj v miru počiva!
Umrl je v Škoji Loki 20. nov. p. Karl Kemperle. N. v. m. p.!
Umrla je na Vel. Poljanah poštna upravitelj ica gdč. Ana Picek, tki je kaj zvesto opravljala svojo težko službo in poleg tega sama stregla svoji nad 80 let stari materi, katera že več ni mogla iz postelje. Naj v miru počiva!
Umrl je dne 19. nov. t. 1. po dolgi mučni bolezni g. dr. Flo-rijan Kukovec, odvetnik v Slovenski Bistrici. N. v. m. p.!
Umrl je 26. nov. gozdarski svetnik in predstojnik urada za zagradbo hudournikov g. Vladimir pl. Šuklje, sin* g. dvome-
_■
vembra vaški fantje in dekleta. Spili so poleg več litrov sadjevca tudi 5 in. pol litra žganja; tudi plesali so. Ob 1. uri zjutraj so jeli zapuščati hišo. Mladi 1. 1903 rojeni čevljarski vajenec Jožef Šubic iz Zg. Brda -je rekel, da preden je nameraval oditi, da bi spil še pol litra žganja, če mu ga kdo plača. France Tavčar iz Poljan št. 27 mu je nato rekel, da mu kupi pol litra žganja s pogojem, da če ga ne bo izpil, ga bo moral sam pacati. Mladi Šubic je ponudbo sprejel in izpil pol litra in odšel proti domu; hodil je še sam in je dvakrat padel, toda ko je prišel s svojim tovarišem Francetom Kovačem do hiše v kateri je stanoval, se je zgrudil brez zavesti in so ga odnesli v hišo, v kateri je ležal 24 ur popolnoma v nezavesti in je opolnoči na 19. nov. na posledicah zastrupljenja z alkoholom umrl. " Mrliča j so prenesli v mrtvašnico in ga pokopali na pokopališu v Poljanah.
Roparski morilec prijet Narednik orožniške postaje v Mengšu g. Adolf Babič je dne 7. novembra letos aretiral Josipa Oprešnika, rojenega 1. 1896.y Sp. Kašlju, ko se je potikal po Vel. Mengšu. Oprešnik ni imel nobenih dokumentov. Med zaslišanjem je Oprešnik povedal, da je bil soudeležen pri roparskem umoru, ko je dne 19. marca 1919 Rudolf Flis z vojaško puško z dvema streloma usmrtil v Dravljah nekega posestnika in dostavil, da se je potepal okoli in se preživljal s tatvino. Orožnik Alojzij Zupančič je nato s pomočjo domžalskih orožnikov aretiral Rud. Flisa. Oprešnika in Rudolfa Flisa so orožniki izročili sodišču.
Velik vlom v 2alcu. Vlomlje-
mu daje na znanje, da je izgnan iz Losinja na otok Krk, kjer je župnik doma. Karabinijerji mu niso dali več časa, kakor pol ure za odhod, talko da ni mogel urediti najnujnejših
vitev Avstrijske državne oblasti in uprave, izjavljamo, da je z današnjim dnem končano naše poslanstvo in,da odslej uprava obeh pasov plebiscitnega o-zemlja preide v polni meri na
zadev. Z župnikovim izgonom zakonito postavljena oblastva
ga svetnika in bivšega kranj-l "<> je bilo v trgovino Vizovišek
skega glavarja pl. Šukljeta.
Povoženi pastir. Dne 14. nov. jc pasel 14 letni Ivan Gabrovec iz Toplic št. 70 v bližini železniške čuvajnice št. 582 med Zagorjem in Savo koze, katere je
Žalcu. Rokovnjači so odnesli blaga v vrednosti 182,000 K.
Poročil se je g._inž: Jan Rataj z gdč. Vido. Sokličevo iz Ljubljane.	^.
Na sv. Gori pri Gorici pridno
fant pustil same na paši in od- delajo. Kapela bo precej pro-šel na železniško progo. Med- .stoma. Samostan bo imel pri-tein, ko si je Gabrovec poprav Mižno 16—18 prostorov. Pre-ljal gamaše, sta vozila vlaka hiterji kapele je prav tam, št. 46 s Save- proti Zagorju in < j(.r je bilo pročelje kapele srca št. 381 iz Zagorja proti Savi in ezusovega. Pročelje kapele in st s tem pri km 386-650 križala, nmostana gleda v hrib Sv. Va-Gabrovec in preslišal blizanje lentina. Prav lepo se vidi iz vlakov in ga je vlak št. 46 za- Gorice. Ako bo vreme ugodno, del in ga vlekel nekaj korakov o v kratkem vse pod streho, naprej. Mrliča šo prenesli v .Mogoče bodo prihodnjo spom-mrtvašnico v Zagorje in so ga ;ad že odprli božjo pot.'Ljudje pokopali na zagorskem pokopa- ^ precej obiskujejo Sv. Goro. lišČu.	—« « * £no nedeljo je bilo približno
Pretep pri igri. Na Robnem ' oseb. Radi bi imeli službo so nekega večera igrali v dve ^ožjo, pa jim ni bilo dovoljeno, skupini razdeljeni igralci kar-1 Pravijo, da se mora slovesno te. V kuhinji so igrali mav- odpreti božja pot. Zdaj ima na šelj, v sobi so pa tarokirali. Ob <v Gori gostilno zidarski moj-11. uri ponoči sta se pri mav- ^er Leban iz Grgarja. Pod šlju sprla oženjeni Jakob Vi- azvalinami so dobili sedem die in Anton Urh. Ker Vidio ni !.*osov velikega zvona. Mogoče hotel v banko založiti 24 kron, odo še kaj dobili. Zdaj odko-je potegni Urh nož, ga zasadili tavajo na koncu samostana pri v mizo, zagrabil Vidica za vrat' dvorišču. Peskaje veliko. Vrt in mu grozil s pretepom, če nmiieravajo precej razširiti, ne bo plačal. Ker Vidic le ni ho- *>odo potabili oni materi-tel plačati, ga je Urh okloftal,'katerega je vse polno. Apno kar je Vidica tako razjarilo, da zdaJ že v dragic. Drva so je Urha z nožem težko poško- -nbrali tam okolu. Vodo so do-
^daj imeli iz vodnjakov na Sv.
doval. Tudi Janetz Sodja iz Ribnega št. 54 je dobil z nožem dve rani na roki. Mavšljali so precej visc-ko: dajali so 'po 4 JiTpne v banko. Urh je zmerjal tudi Jožefa Vidica, ga udaril z roko in ga davil. Urhove fane so mogoče smrtnonevarne.
Poizkušeni roparski umor. V $v. Lenartu je 1.1898 v Trbovljah rojeni France Višnikar poskušal umoriti 51 letnega go-štaca Antona Haceja in mu je oropal obleko in denar v skupni vrednosti 4629 kron 26 vin.
Hlada žrtev alkohola. Pri Frančiški Kržišnik v Hotav-ljah št. 20 so se zbrali 18. no-
Gori.
Samostojni divjaki. V Rate-iki fari pri Škofji Loki so samostojni pobalini sneli-Kristusa s križa in nalepili na križ ,svoj volilni plakat. Ljudje z gnusom obsojajo to bogoskran-stvo.
Kako misli Italija izvajati Rappalsko pogodbo. Kraljeviča, 23. nev. V Suski, davčna občina Mali Lošinj, je takoj pb sklepu pogodbe v Rappalu do-šlo vojaštvo s karabinijerji v stanovanje župnika Pavla Sa-belja in mu izročilo dekret komisarja v Lošinju, s katerim se
je hudo prizadeto gospodarsko društvo v Suški, ki je pod njegovo up?avo lepo napredovalo. —Iz Martinščice so izgnali župnika Dragotina Hlačo, kateremu so tudi izročili dekret. Župnika so odvedli z eskorto. V Martinščici ni niti enega Italijana, ampak samo naši ljudje ki so sedaj brez duhovnika in brez šole.
Konsum sladkorja v Jugoslaviji. Po računih naših ministrstev trgovine, financ in prehrane potrebuje Jugoslavija letno 8000 vagonov sladkorja, kar iznese, če vzamemo, da je prebivalstva 12 milijonov, 6 kg na glavo v letu. Ako odštejemo razmerno množino sladkorja, ki se porabi v industrijske svrhe, moramo računati, da odpade za osebno potrebo na glavo 5 fcg sladkorja, kar znači le eno četrtino predvojnega kon-suma. Ker sami pridelamo letno le 3000 vagonov sladkorja* bomo morali uvoziti 5000 vagonov, največ iz Češke. Češki sladkor stane po današnjem valutnem kurzu 27 do 30 naših kron. Če vzamemo to ceno za bazo, bomo izdali letno samo za sladkor eno milijardo in pol na ših kron. Potem ni čuda, da j naša trg. bilanca pasivna.
Bankovci po 1, 2 in 10 kron. Da se potegnejo novčanice po 1, 2 in 10 kron iz prometa, stopi v veljavo po volitvah v konstitu-anto.
Tatici perila pred sodiščem.
Jožefa Jančar iz Laz in Barbara Justin, roj. Fuehrer, sta v Bizoviku ukradli Frančiški in Mariji Janežičevi perilo, katerega vrednost sta prvotno eeni-li na 12 do 13,000 kron, a pozneje izjavili da cenita vse ukradene reči skupaj le na štiri tisoč kron. Jančarjeva je šla krast, Justinova je pa pazila in bi bila zažvižgala, če bi bila videla, da se vračata Janežičevi jlomov, ki sta odšli v Ljubljano po perilo, ker sta perici. Jančarjeva je 6dnesla ukradene reči v Zalog, kjer je, kakor je rekla, del ukradenega perila skrila, ostali del je pa odnesla v Zagreb seboj, kjer jo je zagrebška policija aretirala in pripeljala v Ljubljano. Obe že večkrat kaznovani tatici sta bili v Ljubljani obsojeni in sicer vsaka na 15 mesecev težke ječe poostrene s trdim Ježiščem in postom mesečno.
Nemško barbarstvo. Poro čajo, da je v Sinčivesi pocestnici Mariji Kigler od 15. do 31. oktobra po vrsti poginilo 37 svinj in vOl v približni skupni vrednosti 20,000 kron. Poginulo živino je preiskal živino-zdravnk Kulterer iz Veliikovca, ki je sedaj na Sp. Štajerskem in ki je ugotovil, da je živina poginila vsled zastrupljene hrane. Kigler in njena družina so se izkazali kot zavedni Slovenci, radi česar se Jrdno sumi, da so se Nemci maščevali nad družino s-tem, da so zastrupili živino. . *	j .
Proklamacija prebivalcem plebiscitnega ozemlja. Koroškjt dala 18. nov. sledeči razglas: plebiscitna komisija je pred svojim odhodom iz Celovca iz-"Pri plebiscitu, ki se je vršil dne 10. dktobra 1920 v smislu določbe čl^ia 50. mirovne pogodbe Sant-Germainske, je pas I. celovškega ozemlja izrekel z večino glasov svojo voljo, da se združi z avstrijsko državo. Isti člen pa določa, da v tem primeru vse celovško ozemlje ostane konečno pod Avstrijsko državno oblastjo. Z ozirom na to podpisani predsednik in člani Medzavezniške Plebiscitne Komisije, potem ko smo se prepričali, da je zagotovljena vposta-
Avstrijske Republike. Ko pa so izvršeni nalogi izročamo u-pravo Avstrijski vladi, hočemo
s posebnim in slovesnim poudarkom opozoriti ^na določbe Saint-Germainske mirovne pogodbe, ki se tičejo zaščite narodnih manjšin pod jamstvom Zveze Narodov, nadalje državljanstva, in posebno člena 92, ki ustanavlja, da se ne sme nobenega prebivalca ozemlja bivše Avstro-ogrslke monarhije vznemirjati ali nadlegovati, zaradi njegovega političnega zar držalija po izbrahu^vojne. atrijska in Koroška vlada sta po svojem zastopniku pri Med-zavozniški Plebiscitni Komisiji v javnem razglasu formalno izjavili, da sprejmeta načela, ki po podlaga teli določb ter da sta pripravljena držati se jih. Av strijski delegat pa s tem ponavlja že dana zagotovila. Mi odlagamo oblast, ki nam je bila po mirovni pogodbi poverjena ter trdno upamo in smo uverje-ni, da bosta prebivalcem celovškega ozemlja zagotovljena mir in sloga, ki sta pogoj za njih napredek in blagostanje v bodočnosti, ako se bodo omenjena načela pravično in velikodušno a-porabljala. (Slede samo nemški podpisi članov komisije).
siiitaia bivšega ministra in milijonarja socialnega demokrata Antona Kristana, kako kroti kot minister puntarske delavce. In tako dalje—grozot in kričečih neslanosti dovolj in čez mero.
Tudi vse ulice so bile ob ju-trih nastlane z letaki, slavečimi to, ono stranko, proklinjajoči mi vse drage stranke.
Pravijo, da papirja ni. A tu ga je bilo za vozove. In lahko je tako drag, da ga navadni Zemljani že kupiti ne moremo, ko vsega pokupijo po verižniš kih cenah posamezne stranke.
Bogu slava, da so volitve končane. Izid je kajpada zelo čuden. Čudijo se vsepovsod da so toliko glasov dobili komunisti. In tolažijo se, da pri hodnjič ne bo več tako. Resnica pa* bo menda, da jih bo še več, če—konštituanta ne bo marljivo delala- in ne bode prišel kmalu red v strašni kaos naše države.
Pismo iz Ljubljane.
28. november, nedelja, voli tev dan. Vse mimo po ulicah Niti ne čuti se, da so volitve Le na vratih javnih poslopij 11 pr. šol so veliki napisi, da je tam volišče s tem ali s tem številom. Pred voliščem stoji na u-lici stražnik .--in kaka skupina mož, ki se mirno pogovarjajo. Kakih izzivanj ali napadov ni. Duhovnik gre mimo mimo socialnih demokratov in komunistov, a mu nihče ne reče žal besede. Lepo je to. Posledica pač tudi tega, ker so bile že včeraj zaprte vse gostilne, so danes in bodo jutri. Saj naše ljudstvo ni slabo, dokler — ga ne razbesne divji duhovi alkohola. ,
Kakor je danes mirno, vsaj na zunaj, tako nemirno je bilo zadnje čase. Shodi podnevi in ponoči. Narodni socialisti, mlada stranka, ki se silno giblje je imela v "Unionu" shod za natakarje, ki imajo dolgo v noč delo, od 1—3 non6či. Če pridejo ljudje v tako poznem času 11a shod, ko bi bili potrebni po vrednem delu počitka, je pač to znamenje, da se silno zanimajo za politiko za volitve.
Na zunaj, na ljudeh se pač nemir zadnjih časov ni ravno kazal posebno vidno. Tem huje na oglih in na trotoarju cest. Vsi ogli so bili vsak dan pre-lepljeni z notimi plakati, v ka terih je slavila vsaka stranka svoje delo, poveličevala svoj program in svoje namene, nasprotnike pa vlačila v prah, teptala v blato. Novosti tega volilnega boja so bili plakati s slikami. Socialdemokrati so nalepili plakat s trebušatim duhovnikom s cerkvenim nabiralnikom v roki. Slika ni bila ne umetna, ne duhovita, ne resnična: nikoli še nisem videl v Sloveniji, da bi duhovnik ofer pobiral. Narodni socialci so imeli boljši plakat; boj korupciji. Naslikali so vse driige stranke jLr: so vtisnili vsem pečat korupcije, podkupljivosti, verižni-štva, navijanja cen, osebnega koristolovstva, koritarstva, o-bogatenja. Komunisti so nalepili lepake, popisane s cirilico in z latinico, poliskane z istra-danci, ki umirajo od gladu, z invalidi, ki za svoja junaštva sedaj padajo na cesti od lakote, z grozotami vojpke. Naša krščanska stranka je spet na-
1. decembra, sreda—£)eževen dan, ljubljanske ulice polne blatil, da ni večjega v najgrši rovtarski vasi.
Drugo ^obletnico praznujemo danes v Jugoslaviji, kar se je dne 1. decembra 1918 ob osmih zvečer posebno odposlanstvo Narodnega Veča v Zagrebu, ki je bilo tedaj najvišja oblast za Slovenijo in Hrvatsko, pokloni lo v Belgradu regentu Aleksan dru ter ga prosilo, naj sprejme Srbija pod svoje okrilje tudi Hrvate in Slovence, in naj on v imenu Njegovega Veličastva kralja Petra slovesno proglasi ujedinjenjo troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zakaj so pač naši in hrvatski zastopniki storili ta važni, od ločilni zgodovinski korak T Za to, ker so uvideli, da je naša rešitev in naša moč edinole v združenju v edinosti.
Zgodovina nas uči, da so bili vsi narodi in tudi Slovani moč-n\j le, kadar so bili edini.
Ko so se pradedje troimenega naroda, Sloven i od Rimljanov, Venedi, od Grkov, Sklave-noi imenovani, dvignili iz prvotne svoje domovine,na ruskih stepali severno od Karpatov med Vislo, Dneprom, desno in zapadno Dvino, so bili se ne-oelabljeni po notranjih bojih. Zato so tudi s tako močjo butali ob Wata bizantinskega cesarstva, da se je za vlade Just inijana I. (527—565) in njegovih naslednikov, zlasti Hera-klija (610—641) tresel pred njimi sam Carigrad, ki so ga ope-tovano napadali in oblegali.
Znano je dalje, kako zmagovito So se bojevali združeni severni in južni Slovani pod Sa-mom (623—658) čigar kraljestvo je segalo od srednje Labe in gorenje Visle na severu do Save in Kolpe na jugu, zoper Franke in Avare. Saj je poklical francoski kralj Dagobert celo Longobarde na pomoč zoper Sama. A brez uspeha: Franki so bili od Slovanov pri Wogitisburgu na zapadni češki meji popolnoma premagani L 630.
V 9. stoletju je združil veliki Ljudevit Posavski (810—823) Slovence, Hrvate in Srbe pod svojim krepkim žezlom. Od Slovenskega Triglava in Soče doli do srbskega Timoka se je razprostirala njegova država. Spet se je sijajno pokazalo kakšna moč je v združenju. Da bi si Franki podvrgli močno utrjeni Lisek, središče Ljudovito-ve oblasti, so pošiljali nadenj vedno nove tmme. Ko se je 1. 822 pomikala že deseta vojska iz Italije proti Sisku, se je Ljudevit zbal, da njegove hrabre čete, ki so že tolikokrat kljubovale številnim sovražnim trumam, toliki premoči ne bodo kos. Umaknil se je iz Siska na jug k Srbom, hoteč počakati u-godnejše prilike za boj. Na nesrečo Jugoslovanov ga je v primorski Hrvatski nenadoma do-
hitela prezgodnja smrt. In zdaj ni bilo več moža, ki bi s močno svojo osebnostjo družil Jugoslovane in se ustavljal Frankom. Tako je zavladala zlasti Slovencem spet nemška sila.
Ujedinjeni smo, združeni vsi trije bratje, Bogu čast in slava. Da se pa sklenjena vez ne zrahlja, je treba ljubezni. In treba previdnosti. V&rce boli človeka, če vidi, kako se množijo dogodki, ki bi to vez mogli če ne pretrgati, kar Bog odvrni, vsaj nevarno zrahljati. Kako naj krepi to vez, če naroče jugoslovanski zdravniki pri bratih Čehih zdravila, jim Čehi tudi brateflko ustrežejof a jim naš carinski urad zaračuni kar 200,000 K carine f Tako da bo stala steklenica sirolina, ki so nam jočtehi dali po 7 K, pri nas ,70 K! Ali so zdravila v Jugoslaviji tak luksusT Naj pomislijo odgovorni možje! In če cevi za centralno kurjavo v kaki bolnišnici leže pri carinami v Mariboru že pol leta, bolniki pa od mraza umirajo!
Bratje, za Boga svetega I nikar tako!	i
Na praznik ujedinjenja rim je treba prositi nebo najbolj goreče za eno: naj da naši mladi državi modrih krmilarjev.
Ali jih po nedeljskih volitvah bodemo dobrK f
Ksaver MeSko.
NAŠIM JUGOSLOVANSKIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Leto 1920 se bliža svojemu zatonu; tem povodom si štejemo v prijetno dolžnost, da se vam vsem zahvaljujemo za izkazano nam naklonjenost v tem letu, ki je omogočila sijajen promet pri našem denarnem zavodu.
Leto 1920 je- bilo težko v raznih ozirih. Pretežni čas smo morali prestati'v začasnem lesenem poslopju; ta urad je bil premajhen, kar je povzročilo vedno gnečo, vsled tega tudi nismo zamogli vseh naših poslov tako točno izvrševati, da bi Vam bolj naglo postregli Dalje so bile razmere v Jugoslaviji v obče bolj slabe; vsled tega smo imeli dosti sitnosti in zaprek, ko smo pošiljali Vaš denar Vašim dmžinam in prijateljem v staro domovino. Vseeno smo pa mi storili naj->oljše, kar je bilo mogoče; nismo se strašili stroškov in izgu->e časa, da smo z največjo skr-jjo pošiljali Vaš denar v domovino navzlic vsem zaprekam.
Za nas vse pa nastopa z letom 1921 boljša doba. Kmalu se >omo preselili v naše staro poslopje, ki je bilo povsem predelano na najbolj modemi način. En poseben oddelek bo rezerviran za izključno vporabo naših jugoslovanskih prijateljev in odjemalcev; v tem oddelku bo Vaš rojak Mr. Jakob Osbolt vedno Vam na razpolago, da Vam bo šel na roke pri raznih poslih; z njim se boste vedno lahko pomenili v svojem jeziku. Poleg splošnih bančnih poslov, vam bo pošiljal denar v Jugoslavijo za vaše ljubljene, bo prodajal parobrodne karte za vse prekmoreke proge, in o-skrboval tudi drage posle, ka-koršne boste od njega zahtevali. Zglasite se torej pri njem, vesel bo ako vam more iti na roke in vam ustreči kar zahtevate. Mi želimo, da bi bilo leto 1921 eno izmed najbolj uspešnih, da bomo pa to dosegli, Vam obljubujemo prijetno in uljudno postrežbo, ter točno in skrbno izvrševanje vaših poslov.
K sklepu želimo vsem našim številnim prijateljem ter odjemalcem sirom Minnesote: prav vesel Božič in srečno ter uspešno Novo leto 1921.
Z velespoštovanjem
- FIRST NATIONAL BANK
(Prva Narodna Banka Chisholm, Minnesota.
n i v
»vanje s 5. strani.) ubja in vesti." !" je zaklical proti 44aH imate pogum tukaj otroka te žene T" " je odvrnil rusolasi badljivo, "gospod zdra-kako da zahtevate naj ga mi tedimo, mi, bedni ljudje, ko Be Se vi, ki nekaj imate, otresa-i iq takega bremena?... Ne zamerite, toda vi bi bili prej dol-žai vzgajati ga kot mi..." "Da," je zaklical zdravnik do tega dejanja iz Iju-do bližnjega, kakor tudi namiljen j«, "jaz ga vzamem
in jaz bom skrbel zanj!" Istočasno je stopil k zibelki,
il dete in ga zavil v svoj
<
"Ah!... To je prav, gospod nsel" je vzkliknil drvar, petih otrok, "težko mi je pustiti otroeiča tukaj." "To je piava krščanska lju-jn," je pristavil drugi dr-r, "vi ste vrl mož." <4Da, človeka tako usmilje-srca težko kje najdete!" sta ponovila oba mlada drvar-
^TT/> K. R. K. JEDNOTK
€)f\
, Bed aj, ko se je zdravnik odločil za to dejanje, so se začutili jm olajšane, kot da jim je od tzeto težko breme. Obrazi so m jim razjasnili. Med vzkliki pohvale in pritrjevanja je sko-£1 zdravnik na konja in odjezdil držeč otroka zavitega v svoj plašč.
IV.
Ko so potihnili klici drvai^jev T temini, je zdravnik polagoma izgubljal mehko razpoloženje, povzročeno po njihovih čestitkah, in vedno bolj se ga je oprijemala realnost. S severne straži je vlekel hud veter. Maroise je drgetal v svojem dolgem, kermetično zaprtem plašču. Deta je pod gorko plaščevo podlago trdno zaspalo, ležeče kot v kakem naslanjaču, med sprednjim delom sedla in zdravnikom.
"Hm, hm," je slednji zakaš-Ifal in vzpodbodel konja, "da-aes je volčji mraz ki rdvno ta egleduh bo vzrok, da si bom nakopal nahod!... Hitro, hitro, qavka!..." — Potem je premišljeval: "Ha, kako bi me qprejela Mihaela, če bi prišel prehlajen, kaj sele, če začuje o-trokov jok?... Lepo božično iarilol... Vsa divja bo in gotovo bo spet prepir... Zdi se ■i, da sem napravil veliko neumnost!"
Čim bolj se je manjšala razdalja, tem počasneje je zdravnik jezdil. .Ko pa je začni iz lalje božično zvonenje in spoz-w& po lučcah, da je že blizu Auberivea, se je čisto polago-M pomikal. S tem je hotel pridobiti nekaj časa, da se pripravi na prvi udarec hude tfrežnice. Čeprav si je zatrjeval, da mora biti vsak človek froboden gospodar sam nad se-g in da bi bilo potrebno to do-edati Mihaeli, vendar ni bil manj kot umirjen« da je bil brez skrbi pod nadvlado ice. Premišljeval je, na način bi se opravičil, H pri-ni do nobenega sklepa in ob-ga je neprijetno neugodje Čeprav je rjavka stopala poli, je vendar dospela do hiše. tvnik je skočil 8 konja bo-kot kak solarček, ki se je il s težkimi slutnjami iz šo-in je, ves čas držeč otroka pri nalahno odprl vhodna ita. Ko je prišel do hleva, tavaje našel v temini skrit odložil svoje breme v to-li izbi, potem pa je hitro odšel dvorišče, kjer je počil z bi-kot da se je pravkar vrnil im. Sele Čez nekaj časa je ihitela Mihaela z lučjo, ko je ičula konjski topot, in kričala hlapcem, ki naj bi konja izlet "Ste vendar prišli!" za vpila osomo nad zdravni-dočim se je hlapec mudil konju.
Vraga!" je pomislil zdrav-"njen glas na obeta nič do-
brega!'.' Potem je rekel glasno in kar najvljudneje: "Da, jaz sem, Mihaela, kdo drugi bi pač
bil ob tej uri?" "
"Da, res je," je strežnica resno ponovila, "že skrajni čas je, da se posten človek vrne domov. .. Je že dolgo, kar vas čaka večerja, in pečenka menda ne bo več dosti vredna... No, le hitro! Nočem si nakopati bolezni stoje tu na prostem!"
Zdravnik je stopil s težkim srcem v obednico. V kaminu je vabljivo prasketal ogenj in to ga je nekoliko ojunačilo navzlic ledenemu molku strežnice, ki se je sukala okoli mize, kajti •njen molk je kazal slaba znamenja. Zdravnik se je grel pri kaminu in premišljeval, kako bi ji razjasnil ves položaj, kar ga je Mihaela, ki ga je naskriv-nem opazovala, vprašala: "A, kje pa je vaš plašč, kje je?"
"Moj plašč?... Zdi se mi, da je ostal v izbi pri'hlevu... Pozabil sem ga tam iz raztreseno-sti... Sicer ni nič hudega, a še zdaj sem pod vtisom dogodka, ki se mi je pripetil, ko sem se vračal iz Rouellesa..."
Spet mučna tišina. Mihaeli se ni prav nič mudilo zvedeti, kaj se je njenemu gospodu pripetilo na poti, in to pomanjkanje radovednosti je spravilo gospoda iz ravnotežja, zakaj ravno s pripovedovanjem je hotel omiliti dogodek s Forgetto.
"Prav gotovo, na ta način ne bo šlo!" je premišljeval boječe, "da le ne bi mali začel vekati, preden vso stvar razložim! — Kako, moja draga," je vsiljivo-mehko nadaljeval, "ali nisi prav nič radovedna?"
'/Zakaj pa naj bi bila?" je odvrnila strežnica,"41 ali me kaj brigajo vaše zadeve?. .*. Hvala Bogu, ne vtikam se v tuje stvari in vem, kako se moram vesti. Če me ne poznate dovolj od .drugih strani, me morate vsaj za to spoštovati. Niso mi mar vaše osebne skrivnosti."
"Toda to ni nobena skrivnost, draga!... To je zadeva, M te bo zanimala in ki se moraš zanjo pobrigati... Misli si..."
"Vaša večerja je pripravljena, gospod Maroise," ga je Mihaela zaničljivo prekinila.
"Misli si, je iznova ponavljal gospod zdravnik, 44 ko sem zapustil grad, kjer me je gospa d'Eriseul zadržala dalje časa kot sicer, so me poklicali k neki nesrečni ženi, ki jo je povozilo; bila je v skrajno bednem stanju. .. Človek bi se zjokal!"
Sedaj je zdravnik brez prenehanja pripovedoval svoj dogodek pri Forgetti, obup umirajoče, brezbrižnosti drvarjev in koočno smrt matere ob strani zibelke, kjer je jokalo njeno dete. Tu je prenehal in plašno pogledal strežnico, ki jo je stvar vidno zanimala in ki je poslušala s solzami v očeh. "Seveda," je rekla in mignila z ramami, "vi ste posnemali za-rknjenost drvarjev in pustili o-troka, da se tam prehladi... Saj vas poznam.. .Sebičnež ste se že rodili, sebičnež boste tudi umrli!... Ah, kako so možje hudobni! Da, mesto srca imajo kamen v prsih."
"Toda Mihaela," je začudeno ugovarjal zdravnik, "pomi sli, ti drvarji še zase nimajo, da bi se preživljali In ta otrok bi jim bil pretežko breme."
"Moj Bog," ga je nasprotujoče prekinila Mihaela,44 to pač razumem, da so drvarji taki, ali vi, gospod, ki ste preskrbljeni in vrhutega se zdravnik, kako da ste mogli pustiti otroka, ne da bi vam bilo težko. •. ubogo siroto brez matere!"
*1 Saj ne pravim, da mi ni bilo težko, toda kaj? Človek ne more vedno poslušati svojega srca! Edina pametna misel je bila, otroka zanesti k županu, da ga da v otroško zavetišče."
" Ah. saj sem pričakovala kaj takega!" mi je segla strežnica vsa razburjena ▼ besedo, "kaj
-^e, uati dete v ubežnico, da gS tam izpridijo sredi potepuhov l1 To je lepo od vas! Sedaj se vidi,1 da niste nikdar ljubili drugega nego samega sebe!"
"Ali, vraga," je vzkliknil zdravnik, čigar obličje se je zjasnilo in čigar oči so se bistrile, kolikor bolj se je strežnica 1 jutila, "kaj bi pa ti naredila na mojem mestu?"
"Jaz gospod," je odvrnila Mihaela s svetlikajočimi se očmi, z rokami ob bokih, in z obličjem, ki je izražalo zaničevanje do zdravnika, "jaz ne bi storila ne prvega, ne drugega, ampak bi zavila otroka v prve cunje, ki bi jih dobila, ga prinesla domov im' ker mi Bog ni dal lastnih otrok, bi ga vzela za svojega! Glejte, tako bi ravnala jaz, jaz, ki nisem drugega kot trpeča reva!.. .Toda vi, gospod vi, ljubite raje sebe in nikdar se ne bi domislili kaj podobnega! Le bedni ljudje imajo usmiljenje s siromaki."
"A, misliš?" je zavpil zdravnik in skočil proti hlevu z gibčnostjo mladeniča. .. "Počakaj malč!" V treh skokih je dosegel izbo, kjer je spalo dete za-vito v plašču. To je bil čin pol minute in strežnica se še ni zbudila iz začudenja, ko je Maroise prinesel dete zavito v plašč, vzklikajoč: "Glej, Mihdela, tu je mali!' * Mihaela je vsa začudena gledala z odprtimi usti. Svit plamena v peči in svetilke jc prebudil otroka, ki mu je najbrže ugajalo to bleščanje, kajti nalahno se je smehljal. Strežnica se je hotela iz svojega nagnjenja do nasprotovanja iznova jeziti na svojega gospodarja, ki jo je opazoval vzhiče-no in zmagoslavno; toda pri pogledu na tega fantička s črnimi očmi, kodrastimi laski in z ljubkim nasmeškom je srce
Vanqte svoje otroke SEVERA'S
Cough Balsam
<**•}•	Bal »»m m Bljofe). p01
SEVERA'S COLD AMD GRIP TABLETS ,
OtVNOVi TfcbUti
prvblada incrtpfrs 06 prt prehladu *
Kadar potrebujete
Jako NOTARSKO DELO, n. pr. Pooblastila, pobotnice bon-de, kupne pogodbe, razna izjave i. t. d., se obrnite v vseh slučajih na mene in jaz vam bom zadevo povoljno uredil. Posredujem tudi pri odvetniških poslih.	^
VILJEM B. LAURICH slovenski javni notar,
registriran pri S. H. S. konzulatu.
IStO W. 22ad Place
Chicago, HL nasproti slovenske cerkve
.stare strežnice drhtelo do raz-burjenja. Njene oči so se osol-zile, nagnila se je na otroka in ga poljubila, nakar je jokala od ganjenja.
V tišino obednice je zanesel zimski veter »kozi dimnik daljno zvonenje, ki je vabilo k pol-nočnici.
"Mihaela, ali ni lep?" je rekel Maroise, "in ali bi prav storil, če bi ga pustil v koči pri Grand!combe?"
1' Lep* je kot Jezušček,'' je odgovorila strežnica in si brisala oči s katunastim robcem, "jaz bom njegova botra, imenovali ga bomo Božidarček. Jaz ga bom vzgajala, jaz!..."
In sledeča svoji nasprotoval-ni naravi je pristavila: 44Ne bom ga vzgojila v takega sebič-neža, kot ste vi!" i —
"Dobro, dobrol" je vzkliknil zdravnik raz vesel jen, "najprvo pa mu dajmo kaše ; potem mu boš pripravila posteljico poleg sebe... Večerjajva skupno in pijva na (njegovo zdravje. Tako bova počastila Jezuščka in pri moji veri, že dolgo, dolgo nisem praznoval božičnih praznikov tako veselo!"
w. F. SFVFRA co. Cfcf AR rapids, iowa
NOVI ZAKON.
Dne 7. februarja 1921 stopi v veljave novi zakon, ki prepoveduje tujcem prihod v Ameriko. Kdor ima torej koga v stari domovini in ga želi dobite sem, obrne naj se nemudoma na nas za vse potrebne listine, dokler zakon se stopi v veljavo in ni še prepozno. Ne odlašajte ker iaa hiti.
MLADIC * VERDERBAR, 1394 W. 18 8t. Chicago, III
Začimbe, zelišča in najrazno vrstnejša
domača zdravila
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. , MATH. PEZDIR P. O. Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
pre-
^olitvenilsii
V zalogi imam:
"Rajski Glaspvi", ▼ platno rez. $ .90 "Rajski Glasovi", t usneje vez $1.90 "Skrbi sa Mo", v pitmo m %Uk> "ST«ta m\ v .platno vezano $1.00 "Sveta ura", v nanje vezano $2.00 Naročila priložite denar ali pa Money Order.
MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Stat, NEW YORK, N. Y.
KAKO SE U6ITE ANGLEŠKO
Vzemite v roke angleško knjigo ali časopis, beležnieo (note book) in Angleško-slovenski besednjak, ki ga je sestavil dr. Kern. Vsako neznano besedo poglejte v besednjaku, kako se izgovori in kaj pomeni; zapišite neznane besede v beležnik in jih večkrat ponovite. V par mesecih boste imeli lep zaklad angleških besed, katerih bi ne dali za stotine dolarjev. Cena besednjaku je $5 s poštnino vrtd. Vsaka hiša bi morala imeti to knjigo. Naročite jo na ta naslov: < 0
Dr. F. J. Kern 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Tstotako lahko naročite za $1.-25 Zormanove pesmi, ki bodo ugrajale t&ladim in starim.
AGITOtAJTE ZA K. S. K. JEDNOTOI

Dobro premis ite
koma bodete poverili svoje notarska posle. So ljudje, ki Vam mnogo obljubijo, a ničesar ne storijo. Jaz ne prodajam šif kart, tudi ne pošiljam denarja na vse strani sveta, niti nisem bankir, temveč opravljam edi-nole notarska dela, v katerih imam večletno skušnjo.
4 4 Ni vsaki kosec, ki koso no si", pravi pregovor; ravno tako tadi ni vsak* notar zmožen opravljati notarska dela.
Kadar želite koga dopremiti iz starega kraja in potrebuje t* tozadevne listine, tedaj se obr nits aa mene., Isto storite, kadar potrebujete pooblastila kupne pogodbe, pobotnice, in razne druge notarske dokumente. Moje oene so pravične in moja delo garantirano.
ANTON ZBAŠNIK,
javni notar,
ltt Bakawall Bldg., PitUurgh. Pa, (nasproti korta) ali pa zvsčer na domu 208—57th St. nasproti slovenske cerkve-)
Telefon: Canal 6027-FRANK GRILL'S DAIRY Prva slov. hrvatska
mlakam^.
1818 W. 22. St. Chicago,
HL Se priporoča našim gospodinjam. Mleko raz-važam na dom.
te
Zastav«, bandore, regalije in zlate znaka za društva ter člane
. S- K. J.
izdeluje EMIL BACfcMAN 2107 S. Hamlin Ave. Ghiaafo, HL
Priseljevs£je"v Ameriko povedano.
Amerikanski konzulati v Evropi ne bodo imeli pravice izdajati dovoljenja za potovanje v Ameriko po 4. marcu 1921.
Kdor hoče imeti svojce v A meriko, naj si da hitro pri meni narediti potrebne listine, tako da oseba v starem kraju dobi dovoljenje od amer. konzulata pred 4. marcem 1921.
MATUA 8KENDER
5227 Bntler St., Pittsburgh, Pa. ftifkarta iz Trsta t New York stane $85.00.
Za vrlo malo svoco $2.50 lahko pošljete denar v domovino brzojavnra potom.
To je edini način, ca presenetite vaio družino in prijatelje ie pred Božičem.
Njih edino upanje, je da se jih bomo jm praznike spomnili, ne pozabite jih torej, ker odprtimi rokami pričakujejo pomoči od vas
EMIL KISS, bankir
132 Second Ave. New York, N. Y.
Pozor gg. Tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete nova društvene pravila, lično izdelana pisma, kuverte, vabila in vstopnice za veselice, ali kak druge tiskovine, obrnite se na največjo slovansko unijako tiskarno v Ameriki, na
NARODNO TISKARNO
2142-60 Blue Island Ave , Chicago, 111.
Ta Vam bode izgotovila vse tiksovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi prikladne Nakaznice za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in durgih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila članov po skladih, ali razredih.
Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačnol
ANTON NEMANICH IN SIN
1000 N. Chicago Street
JOLIET, ILL.
S tem uljudno naznanjava oenj. rojakom v Jolietu in okolici, da sva dobila zastopništvo kot agenta največje parobrodne družbe
'The Cunard Steamship Co. Limited"
ter prodajeva po izvirnih cenah vozne liste te družbe iz New Yorka do Trsta, Dubrovnika, Havre Cherburga, Hamburga, Rotterdama, Liverpoola in Gdanskega.
Ta družba ima najboljše parnike, ki plujejo čez atlantski ocean. Fotniki se vozijo tudi v m. razredu v posebnih kabinah. Hrana in postrežba na parnikih te družbe je izborna.
Dalje naznanjava, da sva dobila zastopništvo kot agenta te družbe pri pošiljanju denarja t staro domovino. Vsaka pošiljatev, katero poverite nama se izplača naravnost po raznih uradih te velike parobrodne družbe.
Kdor hoče torej potovati v Evropo, ali dobiti kakega sorodnika v Ameriko, naj se obrne na nas, in bo gotovo dobro poitrežen. Vsa pojasnila glede cen "šifkart" in kretanje parnikov dajemo brezplačno.
Cenjenemu občinstvu se najtoplje priporočava
ANTON NE1HAN1CH IN SIN.
te
■ Pošiljam denar y staro domoyjfl<
Si	PO NAJNIŽJEM DNEVNEM KUBZU.
K liram direktno zvezo z Ljubljansko kreditno banko
!' JOSIP ZALAR
S
m	' J O LIE T ILL.
WM8ii8ii88iiiii«iii«««»y«««K«iiiai8ai»|
if	SREČNO, VESELO IN V8PEŠNO
Ker m« je več rojakov naprosilo, naj jim preskrbim* nekaj pravih sta-rokrajskih ko«, sem jih naročil pa|r »to 1» kose >em že dobil: Kedor želi katero, naj si jo takoj naroči in ob) jed-nem pošlje denar.	j
Ena/kosa z rinčeo in ključem
vfed .........',2............(. $2.75
Test kos skupaj ali več, vsaka...$2.50 Garnitura klepalnega orodja ----$1.50
ALOIS SKUU, 323 Epsilon Place.
Brooklyn, N. Y.
MOHORJEVE KNJIGE ZA« LETO 1921.
Rojakom v Jolietu, HL, tako tudi sirom Amerike naznanjam, da imam v zalogi Mohorjeve knjige za 1 1921. Cena za Joliet $2.00; izven Jolieta pa $2.20. Naročilu priložite denar.
MARKO BLUtH, 505 N. Bluff St., Joliet, HI. Te knjige ao dobijo tudi pri Josip Muhič-u, 506 Summit St., Toliet, ni.
daleč domov na obed in hoditi ha ta način brez potrebe osem vrst na dan; zato so obedovali zvečer, ko so se vrnili v ostrog. Nalogo so jim dajali za ves dan, tako obilno, da jo je arestant komaj opravil do večera. Najprej je bilo tr§ba nakopati in navoziti glino, nanositi vode in samemu preteptati iz nje jako mnogo — menda dvesto, če ne poltretjinsko — opek.
_(Dalje prihodnjič.)
NAZNANILO IN PRIPOROČI FRANK IN JULIJA HT7ELL naznanjava vsem Slovencem v Bridgeport, Conn, da sva odprla novo slovensko grocerijo na. w
324 Spruce Street. Pri nama dobite dobor blago in prijazno postrežbo po najnižji ceni. ^ Pridite in prepričajte sel Svoji k svojim!
Houo l*tn 1921
želi vsem svojim številnim prijateljem in klijentom, kakor tudi ostalim rojakom,
VZNEMIRJAJOČI KAŠELJ
Hripavost, segačenje v grlu in mnogo in različnih bolesti vsled prehlada in vnetja bronehialnih cevi, je treba takoj zaustaviti, da se izogne resnim sitnostim in komplikacijam.
Severov BalzanodProti Kašlju
(preje Severov balzam za pljuča)
;TT*r*>	bo, če ga takoj vzamete, preprečil slabe
Pw^ajjJSr	posledice prehlada, pomagal kašlju, ubla-
KfVFDii	žil vnetje in odvrnil mnogo trpljenja. -
JVW^J	Prijeten za zavžitek bodisi za otroke ali
Cniltfh	odrastle. Imejte ga pri roki v vaši omari
jJ^JHS	za zdravila, pripravljenega za prihajajoče
' BdlSdUl	zimske mesece. Po vseh lekarnah.
;	;	\ dvojnih merah: 25c in 50c.
i1 Severjev novi slovenski Alamanah za 1921
' |K,:HP -»	ie izicl
' ^BKHWB ' Dobite Iztis naiega novega Almanaha od *	, > svojega lekarja. Zastonj, samo vprašajte
— — ( , zanj. Ce ga ne dobite v vašem okraju, pišite na nas direktno -on priložite za 2c pošt
70 Ninth Avenue
CHICAGO, ILLINOIS
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive bank
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delaju špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi._ »
——■-—^ "1 Ml pl«£*J*»« m branike oio*
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. čujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
^^fflraP^i ® SI B E) jtofSlSS ** jih pripišemo k glavnici 3 BIH -Wwl »ko jih ne dvignete.
Naša banka je pod nazoest-
IŠSŠSč'^ ^ 11 & SlBlfi	TOm ***** zdrn»i|ilL dršav m
Brezvestni mešetarji naatavl-
—"--~~	'	nevednostjo ljndstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar ▼ staro domovino!
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek $360,000/»
'sn nrmrrra rep si SI Si IS SI Si S? 12 SI Si (k) Si (£1 SI SI SI SI SI £1 SI SI SI SI S) SI SI SI S3 SI si s3 OD BD SI pc t*l de! ffii fij c?j t*j ts tr cf1 IB ro hd t*j l£j ku gs1® IE gq123IE IE HIE lE IE IE IS IE CE ie ie le cd tbj is ej ee
1	POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!	|
g******	ALPENT1NKTURA je qajuspešneja na svetu za	S
Vgv fjf-'j rast in proti izpadanju las. Alpenpomada za brke in	®
' ft^^gf brado; kurja očesa in btfadovice v 3 dneh popolno-	g
[g	'X ma odstranim; rumatizem v 6ih dneh popolnoma o-	g
'*	^ zdravim. Bruslintintura od katere postanejo sivi	£
ffi f^^J	lasje popolnoma naturni; rane opekline, potne noge	S
§jj	in za drugt bolezni imam jako uspešna zdravila; pi-	ffl
*	šite po cenik in KOLEDAR, pošljem jih zastonj.	|
^ JAKOB WAHČlO, 6702 Bonna Aveue N. E.	i
|	CLEVELAND, OHIO.	|
SiSiSiSiSiSiSigiSi Sv*Si SSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiSiS«
w Ali ste izvršili svojo dolžnost? ] s
m	Si
Ali ste kaj pomagali svoji trpeči družini v starem kraju?
Ako ste, torej jih ne smete tudi v bodoče pozabiti!	^
g	NX POZABITE,	s
* da se z nami niste nikdar prevarili; naša postrežba je bila	M
Si vedno izmed najboljših. Vsled tega pošiljajte vedno de-	Bi
Sgi nar po našem posredovanju, kar vam nikdar ne bo žal,	K
yi ker naše cene so najižje i denar je izplačan v starem kraju	S3
ig najkrajšem času, kar vam dokažemo s potrdilom, pod-	£
pdsaiiim od samega prejemnika.	^
^ Jemljemo denar na vloge in plačujemo po 4%.	Si
Si	Si
Prodajamo šifkarte za vse proge; našim potnikom pri-
bavljamo potne liste in vse potrebno za potovanje BREZ-
w PLACNO.	;	%	m
Si	%	Si
p ' Dopremamo rodbino iz starega kraja brzo indigurno ^
^ ter izvršujemo vse javilo notarske posle.	p t y.
Si V vseh slučajih pridite k nam osebno, ali nam pa pi- K Si šite na naslov:
J NEMETH STATE BANK »
® Glavni urad	Podružnica *
Si 10 East 22 nd St.	NEW YORK CITY	1597 Second Are. W
Si te Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si SI Si K Si Si Si Si Si s