Stev. 21.
V Mariboru, 10. novembra 1893.
Izhaja 10. in 25. dne
vsakega meseca
Stoji za celo leto 3 gld. -pol lota t „ (10
četrt v „ 80 (Posamezne štev 15 kr.) Oznanila, Ikra t natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanila in reklamacije
pošiljajo se upravni š t v u v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste.
Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev'
Izdajatelj ian.-ia.redan.ilc:
M. J. Nerat, nadučitelj.
Tečaj XIV.
Spisi in dopisi
pošiljajo se n r e <1 n i š t v u v Maribor, Reiserstrasse 8.
Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pride ne primerna poštna
znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo.
Mrankovana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi in na oceno poslane knjigo se ne vračajo.
Psihologični listi.
Piše ravnatelj H. Schreiner.
II.
(Dalje od 12. štev.)
Vonj.
Vonjalo je sluznica nove dupline; vonjalni živec razpleta se samo v gornjem obstranskem deblu nosne dupline. Njegovi konci prehajajo tu v vonj a In e stanice, ki so namenjene, da vzprejemajo vonjalne mike. Občut vonja vzbujajo samo plinasta telesa; tekoča in trdna telesa samo tedaj, ako so hlapna. Ako se napolni vsa nosna duplina s kako vonjavo kapljevino, ne čuti se nobeden vonj in še nekoliko časa potem je vonjalo popolnoma oslabelo. Nosna sluznica odloča neko kapljevino (vozger ali smrkelj, ki je za občut vonja velike važnosti, kajti v suhi nosni duplini se ne občuti vonja. Pa tudi če je sluznica bolj na debelo pokrita se sluzjo (kadar si nahoden), ne čutiš vonja. Strastni njuhalci polagoma izgubljajo občut vonja.
Da nastane občut vonja, morajo se torej odločati od dotičnega telesa hlapi, ki pridejo z zrakom, ko ga vdihamo, v nosno duplino; ondi razdražujejo vonjalne stanice. Vsledi tega nastane v vonjalnem živci živčni proces, ki se razširja do možganov ter vzbudi vonjalni občutek.
Tudi vonj nam le malo pripomore k spoznavanju vnanjosti. Eazun pri razločevanji nekaterih plinov, pri čem nos služi kemiku in pri določevanji nekaterih prirodnin (smrdljivi vapnenec in lapor, goreči jantar, nekatere rastline, 11. pr. pasji peteržilj itd.), pri katerih prirodoslovec na pomoč kliče svoje vonjalo, malokaj znanstvenega izvemo s pomočjo tega čutila. Pa še pri teh zasledovanjih nam nos ni nič kaj zanesljiv vodja. Vonjalni občutki so še nejasnejsi od okusnih. Koliko različnih okusov in užitkov poznamo! Tisoč rok se giblje, preiskujejo se vse dežele in vsa morja, da strežejo strastim okusa, da pripravljajo sladkosnede/em vsakojake slasti. Vonj jc skromnejši. On ne pozna nobedne sistematične poželjivosti. Jezik nima ni jedne besede, s katero bi značil kak poseben vonj. Navadno znamo razločiti samo prijetne in neprijetne vonje. Včasih si izposodimo izraze, ki jih imamo za okus; tako govorimo o sladkem in o kislem vonji. Najbolj si še pomagamo, zaznamujoči vonje po znanih vonječih tvarinah. V tem smislu govori se o vonji po rožah, po vijolicah itd. ter pravimo da smrdi po gnilih jajcih, po trohlobi itd.
Pa tudi med posameznimi ljudmi je glede na bistrost vonja in zaznavanja z vonjem velika razlika. Nekateri ljudje jako dobro čutijo in razločujejo različne vonje, dočim so
21
drugi v tem oziru skoro celo brezčutni. O nekaterih divjakih pravijo, da spoznajo po vonji sled človeka kakor pes svojega gospodarja. V najnovejši dobi hoče nek učenjak (!), Gustav Jaeger, pripisati vonju posebno znamenitost v življenji, trdeč, da nima samo vsaka vrsta živalij, ampak vsaka pojedinka, torej tudi vsak človek pojedinec neko posebno vonjavo, po kateri se ravna simpatija in antipatija, Nadalje hoče ta čudak vse življenske prikazni razjasniti s privlačenjem in odbijanjem jednako različnovonjavih tva-rin in se trudi ustanoviti na tej podlagi celo novo zdravilstvo. Nazadnje pa še trdi, da je posebna vonjava vsakega pojedinca njegova duša. Sicer pa so njegovi spisi prav — zabavni in kratkočasili.
Čudno je, da je isti vonj včasih nekaterim ljudem prijeten, drugim pa neprijeten. O nemškem pesniku Schillerji pravijo, da 11111 je naj prijetnejši bil vonj od gnilih jabolk. Nekatere vonjave močno razdražajo živec, osobito za vonjave občutljivim ljudem, tako da se jim gnusi, da jim slabo prihaja, da se trgajo in v omamico padejo. Druge vonjave imajo obratno oživljajočo moč.
Velike važnosti je vonj za telesno življenje. Njemu je dana naloga, da preiskuje zrak, ki ga dihamo. On čuva pluča, kakor okus želodec.
Okus in vonj sta v tesni zvezi. Nekatero tvarine vplivajo na obe čutili; pri vinu n. pr. dišava močno povišuje njegovo slast. Oba nam napovedujeta, kaj je prijetno in kaj ni prijetno, a ne povesta nam, kaj je lepo ali grdo. »Zategadelj se surova poželjivost človeška posebno rada prime teh čutil, pivišajoč njihovo razdraženje s pojedinami in piro-vanjem, s puhanjeui in njuhanjetn tobaka. Kuharstvo proučuje okus, toda samo izkustvenim potem; ni niti jednega obče priznanega učnega pravila na njegovem polji; pri morano je, kar največ prepuščati osebni volji in tradicionalnim navadam. Estetike kuharstva ni. (Lindner)".
Po pravici imenujeta se okus in vonj nižji čutili. Ko bi nam preminula okus in vonj, ne bi zgubili mnogo svojega znanja o vnanjosti. Ko bi iz naših nazorov sveta izginili okusi in vonji, ne bi bili isti mnogo manj jasni niti se ne bi njihova kakovost mnogo izpremcnila.
Sluh.
Organ sluha je uho. Miki, vzbujajoči sluli, se imenujejo zvoki.
Kakor je znano, razločujemo na ušesu tri dele : vnanje, srednje in notranje uho. Uhelj zožuje se v sluhovod, katerega navznoter zapira bobnič (vnanje uho). Izza bobniča nahaja se srednje uho ali bubičeva duplina, ki je po ušesni troblji (Evstahovi cevi) z žrelom zvezana. Na ta način prihaja vnanji zrak v bobničevo duplino, katera je napolnjena ž njimi. Nadalje nahajajo se v bobničevi duplini štiri koščiee (kladveee nakovalce, leča in stremen), kojih prva (kladveee) se drži bobniča, in ki so tako zvezane med seboj, da delajo most od vnanjega do notranjega ušesa. Stremen zapira z dolnjo ploščo tako zvano jajasto okence notranjega ušeca. Razun jajastega okenca nahaja se iz bobničeve dupline še jeden predor v steni proti notranjemu ušesu, »okroglo okence", ki je zastrto z nežno opnico. Notranje uho sestavljajo preddvor, trije obloki in polž, ki so med seboj v zvezi. Vsa duplina je polna vode (labirintna voda). V njej plava kožnati labirint,
V labirintu razprostira se slušni živec, kojega niti v preddvoru in nekaj tudi v oblo-kih končujejo v slušne dlačice; njih se dotikajo slušni kamenčki. Še bolj zapletene končujejo niti slušnega živca v polži, kjer se nahajajo takozvani Cortijevi obločei in dlakonosne stanice. *)
*) Natančneje najdeš uho popisano v knjigi: Dr. J. N. Woldfieh, »Somatologija", poslovenil Fr. Erjavec. Založila »Matica slovenska".
Da nastane slušni občutek, mora se kako prožno telo (struna, napeto opno, zračni steber itd.) tresti. Vsledi tresenja omenjenih teles razdeli se zrak, ki jih obdaja, v oblaste plasti, zaporedoma zgoščene in zredčene (zračne valove). Dospe-li del takšnega vala skozi lijast uhelj in skozi sluhovod do bobniča, vtisne ga nekoliko notri, ako je bila dospela zračna plast, zgoščena, a navzven, ako je bila zredčena. Ker pa se v zračnih valovih hitro zaporedoma menjavajo zgoščene in zredčene plasti, začne se bobnič tresti. Bobuičevi tresi (nihaji) zvajajo se dalje nekaj po slušnih koščicah, nekaj po stenah bob-ničeve dupline do labirinta, kjer stremen strese opno na jajastem okenci in tako za-ziblje vodo v labirintu. Na ta način nastali valovi vode v labirintu potresejo slušne dlačice (v preddvoru in oblokih) ter ganejo Cortijeve obločce (v polži), V slušnem živci nastane v sledi teh mikov neko gibanje, ki se zvaja do možganov. Tukaj še le, na konec vsega procesa, nastane občutek zvoka.
Ne morejo pa vsi zračni tresi vzbuditi občutka zvoka. Da nastane zvok, mora najmanj 16 nihajev v jedni sekundi nastati v zraku; in ako je več ko 40.000 zračnih nihajev v jedni sekundi, se tudi ne morejo občutiti kot zvok. Uho zamore kot zvok občutiti samo 16—40.000 zračnih nihajev v jedni sekundi. V godbi uporabni so tisti zvoki (toni', kojili število tresov (v jedni Sekundi) leži med 40 in 5000.
Manj ko 16 tresov v jedni sekundi torej človeško uho ne more združiti v občut zvoka. Nasprotno pa je očesu mogoče zasledovati nihaje nihajočega telesa (n. pr. ne premočno napete strune), posamezne, dokler se ne vrše prehitro. Pri neki gotovi hitrosti ne vidi več posameznih nihajev, pač pa še more opazovati nihanje kot celoto. Tudi tipajoč se prepričamo, da se trese n. pr. napeta struna, napeto opno, doneč zvonec itd. Toda s pomočjo ušesa ne zvemo samo sploh, da se trese kako prožno telo, ampak uho zaznava vse znake tresenja s čudovito natančnostjo, namreč hitrost ali čas, jakost in način nihanja ali gibanja.
Hitrost nihanja izraža se s številom nihajev v jedni sekundi; čim več nihajev v jedni sekundi, tem hitreje niha doneče telo. IJho zaznava hitrost nihanja po višini tona. Čim hitreje niha doneče telo, tem višji je ton.
Jakost nihanja imenujemo daljavo pota, ki ga vsaka točka nihajočega telesa naredi. Čini večji je ta pot, ali v čim večjih razmahih (Sehwingungsweite, aniplitudo) niha kako doneče telo, tem močnejši ali krepkejši je zvok. Jakost nihanja ali tresenja torej zaznava uho po jakosti zvoka.
Znano je naposled, da uho razločuje jednako visoke in jednako močne tone goslij od tonov piščali, trobe itd. Ton vsakega godbila ima nekaj posebnega, s čim se razlikuje od jednako visokih in močnih tonov drugih godbil. To posebnost imenujemo bar-venost tonov. Fizika uči, da je barvenost tonov posledica različnih načinov ali oblik tresenja. Če se tudi trese več donečih teles jednako hitro in z jednako jakostjo, itak še so lahko različna tresenja v tem, kako se gibljejo (v podobi ravne črte, kroga, elipse itd.), Različnost oblike tresenja zaznava uho po barvenosti tonov.
Sluh je silno tanek čut, zaznavajoč in razlikujoč vsakojake različne mike svojega aparata. To nam dokažajo različni izrazi za zvočne dojme, n. pr. pok, tresk, res k, zvenk, brenk, cvenk, šum, hrum, hrušč, hrup, vrišč, glas, ton, ropot, buka, razbuka itd. in različni glagoli, zaznamujoči različne načine zvenenja. Razun glagolov izpeljanih iz gori naštetih samostalnikov, navedem jih v primer še nekoliko: vpiti, kričati, dreti ali praščati se, vekati, šepetati, čebljati, čebrnjati, šumljati, šumotljati, žuboriti, hrumeti, bučati, vršeti, grmeti, bobneti, hreščati, tleskati, prasketati, klepetati, ropotati, rožljati, pljuskati, čopotati, ploskati, škripati, škrtati itd. Sem spadajo tudi različna zaznamovanja živalskih glasov, n. pr. rjoveti, mukati, vikati, tuliti, beketati, nieketati, mrmrati, kruliti,
cviliti, rezgetati, hrzati, krokati, gugutati, grgulati, c vrča ti, ščrkati, cikati, brenčati, brneti, črčati, žvrgoleti, gostoleti itd.
Teh in drugih zvokov znanstveno ne razlikujemo natanko; mnogi izmed njih so posnemanja dotičnih zvokov in prav zato so nam dokaz, kako natanko uho razlikuje. Znanstveno razlikujemo p o k, ki nastane z jednim samim, hitrim udarom ali tresom, n. pr. pok puške, in dalje trajajoče zvoke. Poslednji imenujejo se, ako nastanejo po nepravilno si sledečih stresih, šum, ropot, hrušč itd. Po pravilnih in pravilno ponavljajočih se tresih nastali zvok imenujemo zven k. Jednostavni zvenki imenujejo se toni. Helmholtz je dokazal, da vsakemu tonu odgovarja v ušesu poseben Cortijev obločec, in da zatorej človek toliko različnih tonov razločuje, kolikor ima Cortijevih obločeev. Ker pa nima vsak človek jednako toliko Cortijevih oblečeev, ne more tudi vsak človek jednako toliko tonov razločevati. Glasoviti skladatelj 11. VVagner razločeval je neki mnogokrat tone, ki so jih drugi poslušalci za jednake slišali.
(Daljo sledi.)
—esss— Peta skupščina
n eze slovenskih učitel jskili «lrnšti!V" v Mariboru.
(Konec.)
Govor gosp. Lebana se je pohvalil z burnim odobravanjem. *)
Gospod predsednik povabi zbor k občnemu razgovoru o predmetu. K besedi se oglasi gosp. Krajnik, ter predlaga, da se celi govor, kakor tudi govor gosp. Schreinerja doslovno objavi v kakem listu, čemur zbor pritrdi.
Gospod Freuensfeld — Ljutomer, se s poročevalcem v obče vjema, vendar izreče nekatere pomisleke glede na predlagane stavke. Zlasti zahteva, da 1. vsebina mladini namenjenih spisov nikoli ne žali no bed nega stanovskega ugleda; 2. da spisi za mladino naj ne bodo tudi preotročje pisani; 3. da bodi jezik po stopinji določen zlasti pri sklad nji. Dalje omeni, da se na narečje premalo gleda. Vsak učitelj naj hi znal narečje svojega okraja.
Tudi gosp. Kosi — Središče popolni poročilo gosp. Lebana z nekaterimi opazkami ter zahteva, da bi težili po jednotni pisavi z ozirom na vso šolsko slovstvo. V to predlaga: „Merodajna oblastnija naj delujejo na to, da dobimo za našo ljudsko šolo skoraj jednotno, od vis. ministerstva potrjeno pisavo, katere naj bi se držale vse ljudsko-šolske knjige ter pisatelji mladinskih spisov sploh."
Gosp. ravnatelj Lapajne — Krško predlaga potem, naj bi se poročevalčevi stavki odobrili in en bloc sprejeli, čemur pa oporekata ravnatelj g. Schreiner in g. Praprotnik — Mozirje. Slednji predlaga: Naj se izročijo poročevalčevi nasveti z dodatki gospoda Freuensfelda in Kosija, posebnemu odseku, ki bode imel o stvari poročati pri prihodnjem zborovanji. Ta predlog obvelja jednoglasno in gospod predsednik sklene potem razgovor o predmetu zahvaljujoč se gospodu poročevalcu in vsem, ki so se razgovora udeležili.
Popravki. V zadnjej »Popotnikovej" štev. popravi v Lebanovem govoru sledeče: Xa str. 306. naj se glasi v 4. tezi: z d rž ujm o (ne zadržujmo). Na istej strani v zadnjej vrsti naj stoji na poj eni (ne napolnjeni). Str. 307 naj se pod 6. čita : »politične časnike, ki časib . ..". V predzadnjej vrsti iste strani: »radi naučili mladino (ne mladini). Str. 309. čitaj v 14. vrsti od zgoraj: odpirajo" (ne odbirajo); a v zadnjej vrsti iste strani: vidik (ne: vedik). Na strani 311. v 15. vrsti od spodaj »da se usedajo" (ne: da usedajo), Druge manjše tiskarske pogreške naj si blagovoli popraviti gospod čitatelj sam.
Potem poroča gospod predsednik o delovanji odseka za šolske vrte ter predlaga predsednikom temu odseku gosp. prof. Koprivnika. Zbor mu pritrdi. Isto tako se vzame na znanje poročilo gosp. 1'raprotnika o delovanji sekcije Slomšekove ter se potrdijo v ta odsek izbrani gg.: ravnatelj Scbreiner, dr. liezjak, Dimnik, prof. Koprivnik, Krajnik, Lapajne, Nerat in Podobnik.
S tem je dnevni red izčrpan in gospod predsednik zakluči zborovanje s prisrčno željo, da bi delovanje V. glavne skupščine naše „Zaveze" obrodilo prav obilo sadu v prid šole in naroda našega.
Druga seja odposlancev.
Po glavnem zborovanji skliče gosp. predsednik gg. odposlanec še jedenkrat k seji, da se določi čas prihodnjemu občnemu zboru in se izvoli novi upravni odbor.
Gosp. St. Jelenec predlaga, naj se vrši VI. glavno zborovanje v 2. polovici avgusta 1894. leta, gosp. Dimnik pa priporoča mesec september.
V daljšem razgovoru podpirata zlasti gg. Nerat in Porekar predlog gosp. Jelenea, kateri tudi obvelja. Z ozirom na volitve predlaga gosp. Podobnik, naj se potrdi stari odbor. Temu nasproti pa želi gosp. Krajnik mesto sebe drugega odbornika. Voli se potem po listkih in je imela volitev ta-le izid: (I. Vojteh Ribnikar, predsednik ; gospoda Ivan Lapajne in Franc Praprotnik, podpredsednika; gg. Armin Gradišnik in Iv. Šega, tajnika* g. Janez Kernc, blagajnik; odborniki: gg. Franc Kocbek, Jožef Freuensfeld in Anton Porekar za Stajarsko, gg. Luka Jelene in Jakob Dimnik za Kranjsko ter gg. Matej Kante, Kristijan Bogateč in Peter Medvešček za Primorsko. Potem se seja zaključi.
Da naše poročilo popolnimo, omeniti nam je še »zabavnega večera", katereja se je poleg »Zaveznikov" udeležilo lepo število slovenskega razumništva iz Maribora in okolice, ki so s tem pokazali, da čislajo in spoštujejo naš stan in vedo ceniti naše težnje po zboljšanji narodnega šolstva našega. Čitalnični pevci in pevke ter tamburaški zbor pa so nam po trudapolnem delu sladili zadnje ure skupnega bivanja z veselo slovensko pesnijo in narodno godbo, tako da nam je čas le prehitro minul. Naj jim izrečemo tem potoni še jedenkrat prisrčno zahvalo! Sploh smelo rečemo, da bodo ostali dnevi V. glavne skupščine udeležencem v najboljšem spominu !
Podati nam je čast. čitateljein še pozdrave, ki so skupščini došli brzojavnim potom.
Evo jih:
Zagreb.. Žaleči što nam prilike ne dopuštaju, da prisustvujemo vašemu svečanju, želimo da urodi obilnim plodom. Živjelo slovensko učiteljstvo! Živijo slovenski narod!
Bii.mri<rk, predsjednik „Saveza hrvatskih učiteljskih društava".
Zagreli. Bog blagoslovio vaš rad! Bio koristan vama i slovenskom narodu! Bratski pozdrav !	Hrvatski pedagoško-knjižemi zbor.
Žižkov. Prisrčen pozdrav vsem pričujočim članom Zaveze! Vsega in najlepšega uspeha jim želi	Lego.
Gorica. Namenjenemu danes v vašo sredo, prekrižal mi je račun neprijeten zadržek. Podite zategadelj ]tre,srčno pozdravljeni vsi predragi tovariši iz cele Slovenske. Bog blagoslovi Vaše delo in pomozi v trdem boji za lepšo prihodnost. Slava značajnemu učiteljstvu! Bog in narod.	Gabršček, urednik.
Gorica. Živeč za iste idejale a nemogoč udeležiti se zborovanja slavne Zaveze, kličemo bratom iu setram: Živeli! Neustrašeno in navdušeno naprej za prosveto naroda ! Obsojamo pa vse sovražne nam nasprotnike.
Slovensko-hrvatski ušiteljski kmetijski tečaj.
1110 m ost. Obžalujoč, da se ne more skupščine udeležiti, kliče zavezo i m zboro-valcem Slava!	Stiasni/.
Poličane. Zborujočim sinom Slave, katere druži narodna in stanovska zavest v „Zavezo", kličemo krepki Živeli!	Učitelji v Polimnah.
Radeče pri Zidaneminostu. Kolegijalni bratovski pozdrav.
Leveč, Kramer.
Sežana. Vzvišena naša naloga mora nas dovesti do ugleda, Pod praporom „Zaveze" delajmo, spoznavajmo se, bratimo se in tirjajmo. Za sežansko učiteljsko društvo:
Kante, Benigar, Strekelj.
Sežana. „Zaveza" bodi naša zvezda vodnica!	Janko Štrukelj.
Tolmin. Na današnjem zborovanji želi najboljših uspehov ter vsklikne zborujočim trikratni živijo.	Vertorec.
Trst. Za nadaljno kulturno delovanje skupuepa učiteljstva za skupnost slovenskega naroda želi srečnih sklepov.	Uredništvvo „Slovanskega Sveta".
Vipava, Vrlim zaveznikom bratski pozdrav. Živila „Zaveza" in nje dični predsednik Ribnikar!	Skala, Uaktelj, Wider, Bisail.
Vojn i k. Zbranim učiteljem narodnjakom srečen uspeh in prisrčno živeli!
Dr. Gregorec, državni poslanec.
Pismo iz Ljubljane: Obžaljujoč, da letos ne vtegnem se udeležiti skupščine slavne „Zaveze", kakor doslej vse trikrati — bivam v duhu med Vami, predragi blago-vestniki omike in prosvete ter Vam kličem: Bog Vas živi in Vam podeli svoj blagoslov, da privedete bedni naš narod na ono stopinjo kulture, kakoršnje se vesele drugi, od
osode božani rodovi! Vse za omiko in napredek!	Vatroslav Holz.
-
Šolski vrt,
vzgoje v al no in učno sredstvo naših ljudskih šol.
Nima še vsaka ljudska šola po Slovenskem svojega šolskega vrta, koder pa so že delj časa, povsod opazujemo njih dober vpliv tako na učečo se mladino, kakor na odrasle ljudi, če ume šolski vrtnar svojo nalogo. Dečki poskušajo svoje spretnosti v po-žlahtnjevanji, obrezovanji in sajenji dreves po grmovji in po pašnikih, dočiin so si poprej rezali šibo in bičnike z mladih sadnih dreves; mladeniči delajo po nedeljskih popoldneh po svojih drevesnicah, ko so poprej pohajkovali po krčmah in postopali po kegljiščih, trateč čas in zapravljajoč denar; gospodarji snažijo drevje in zasledujejo škodljivi mrčeš, česar prej niso delali; deklice gojijo po vrtu in po loncih lope cvetice, kar jih poprej ni veselilo; gospodinje pridelujejo žlahtnejo in boljšo zelenjad, ker so takšno opazovale na šolskem vrtu, one pridno trebijo po domačem vrtu plevel, ker so videle šolski vrt snažen, čist in čeden.
Na šolsko mladino pa še vpliva šolski vrt na več drugih načinov. Deci, živali in rastline na šolskem vrtu opazujoči, vzbuja ter oživlja šolski vrt zanimanje za prirodo, da potem povsod, kjer se ji prilika podaja, rada gleda lope prirodne oblike, nežne cvetke, žive barve, rada opazuje živali v njih dejanji in opravilu ter premišljuje o stvarstvu in prirodnih zakonih. Takšna mladina pa nam ne bo niti trpinčila žival niti kvarila rastlin. V šolskem vrtu mladina dejansko zvršnje nauke o poljedelstvu. To uri njene spretnosti, budi v njej veselje do dela, in čc se delo posreči, zaupanje v lastno moč in spretnost, Na drugi strani krepi in jekleni delo v šolskem vrtu učencu voljo, ako se
mora boriti 's činitclji sovražnimi njegovemu delu, kakor s sušo, mokroto, vročino, mrazom viharji, točo, .škodljivimi živalimi, glivami itd. V šolskem vrtu se uči učenec redu in snažnosti, ako vidi, kako je v vrtu vsaki vrsti rastlin odločeno primerno mesto, kako se vsako delo opravlja o pravem času, kako se skrbno puli plevel in snažijo steze. Ako se izroče v šolskem vrtu posamnim učencem ali skupinam učencev določeni oddelki, gredice ali posamna drevesa, ali druge rastline v oskrbovanje, budi se v učencih vestnost. Ker se gibljejo otroci pri svojih opravilih na šolskem vrtu v čistem zraku, pospešuje šolski vrt tudi telesni razvoj in zdravje šolski mladini.
Šolski vrt podpira in oživlja konečno pouk v prirodopisu. Že tako pripada šolski vrt najboljšim učnim sredstvom. V šolskem vrtu učenci lahko opazujejo, kako prirodnine druga na drugo vplivajo, kako druga drugi služi, kako so med seboj druga od druge odvisne. Tukaj se lahko kažejo in izvajajo pri rodni zakoni, kakor zakon fizijologične primernosti, zakon harmonije, zakon priličevanja, zakon razvoja itd. Šolski vrt daje obilo materijala pouku v prirodopisu, v šolskem vrtu se seznanijo učenci z mnogimi prirodninami.
Res je, da še ni povsod med občinstvom za šolski vrt tistega zanimanja, kakoršnega bi želeli, zlasti so krajrif šolski sveti, katerim se zdi šolski vrt nepotreben in ki menijo, da je škoda za vsak vinar, ki se potrosi za šolski vrt. Ali jaz mislim, če ima učitelj drugače dovolj vpliva na občane svojega šolskega okraja, omehčal bo njih trmo I udi v vprašanji šolskega vrta ter dosegel, da se mu da kos zemljišča, kjer bo napravil šolski vrt, in se mu bo dovolila vsako leto vsotiea, ki je potrebna za oskrbovanje vrta. Naštel bi lahko slučaje iz naše okolice, kjer tudi ni bilo v občinstvu razuma in zanimanja za šolski vrt, ali učiteljstvo teh krajev je vplivno in požrtvovalno, zdaj imamo tam lepe, med njimi vzgledne vrte z vzornimi drevesnicami. Prvi pogoj — da nam nastanejo šolski vrti tam, kjer jih še sedaj ni, in da se spravijo oni, ki že so, v takšno stanje, v kakoršnem naj bodo, je vplivnost učiteljstva na občinstvo, njegova razumnost za novo ustanovitev (institucijo) in požrtvovalnost za dobro stvar. Kakor malo pa je razuma za šolski vrt med občinstvom, tako živo je zanimanje za šolsko vrtnarstvo pri naših viših šolskih oblastih, okrajnih in deželnih šolskih svetih in visokem naučnem ministerstvu; v dokaz temu mnogi ukazi in mnoge naredbe, tičoče se osnove, naprave in oskrbovanja šolskih vrtov. Istotako pospešujejo šolsko vrtnarsko gospodje deželni in večinoma, tudi okrajni šolski nadzorniki.
V sledečih vrstah bom skušal naslikati šolski vrt, kakoršnega zahtevajo strokovnjaki in zahtevajo predpisi naših zapovedujočih šolskih oblastij, da spolnjuje svojo nalogo kot vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol.
Šolski vrt naj bo blizo šole in ako mogoče, ob kakšni veči cesti. Blizu šole zato, da ga učiteljstvo lože nadzoruje, da je mladini bolj pristopen in da učitelj ne zamuja preveč časa, ko vodi učence na vrt in iz vrta. Ob veči cesti naj leži, da mimogredoči vidijo, kako je urejen, kaj v njem raste in kaj se v njem dela, kajti šolski vrt mora občane vspodbujati. Šolskemu vrtu naj bo lega dalje takšna, da ne brijejo prek njega ostri severni in severovzhodni pa mrzli krajevni vetrovi, pihljajo pa naj po njem vetriči in rahle sapice: to pospešuje razvoj vrtnega rastlinstva. Visoki ploti na vetrovni strani torej niso škodljivi, ampak so koristni in potrebni.
Juterno in poldnevno soince naj brez ovire obseva šolski vrt, manj škoduje senca na zahodni strani.
Zemlje mora biti v šolskem vrtu na debelo; živica ne sme biti ne prelehka, ne pretežka, najboljša je peščena ilovka ali pa ilovnata peščeniea. Kjer ni takšne, zbolj-šati sc mora vsaj za rastline več zahtevajoče (karfijol, kapus, nekatere cvetice i. dr.) s peskom, oziroma z ilovico.
-
Šolski vrt mora imeti slednjič v obližji vode, kajti brez zamakanja nekatere rastline ne prospevajo. Kjer ni vodnjaka, potoka, ribnika itd. blizu, skoplje naj se na primernem mestu globoka jama, v katero se lovi deževnica ali kapnica. Z vodo iz močvirja se ne sme zamakati, s studenčnico ali vodnjačnico še le potem, ko je stala 24 ur. Za-mače se po večerih in jutrib.
Šolski vrt naj ne bo premajhen, pa tudi ne prevelik. Najprimerniša velikost mu je 700—1000»s3. Ce je premajhen, se zaradi tesnobe ne da tako uravnati, kakor zahtevajo strokovnjaki; ako je prevelik, daje preveč dela, bolje pa nobedriega šolskega vrta, nego zanemarjenega in zapuščenega. Kjer je preobširen, naj se presežek odreže ter porabi za drevesnico ali zaseben učiteljev vrt.
Šolski vrt mora biti trdno ograjen. Ograja naj mu bo — o zidu ne govorim, ker je predrag — 2m visok plot iz desek, lat ali plank. Če sc pomaže z degetom (terom) ali karbolinejem, še jedenkrat tako dolgo trpi. Žive meje, za katero se še zmirom ogrevajo nekateri šolski vrtnarji, pa ne priporočam. Prvič živa meja dolgo ne zraste, drugič zahteva mnogo skrbi in dela, da sc vzgoji in potem ohrani lepa, tretjič ne da nikdar one varnosti kakor dober plot, slednjič se redi v njej škodljiv mrčes.
Šolski vrt se mora napraviti po določenem, dobro premišljenem, prav natančnem načrtu, kajti mnoge poprave in mnogi sadeži niso samo za jedno leto, ampak so za ves čas, dokler vrt stoji. Načrt se osnuje in nariše po določeni meri tako, da razdele proti za vrt odločeno zemljišče na veče in manjše oddelke. Poti sami naj bodo ravni, ne zakrivljeni (zakrivljeni so za sprehajališča, pa ne za šolske vrte), le v onem oddelku, ki je odločen, da se nasadi na njem gozdno drevje, smejo se nežno zaviti. Poti, po katerih se le hodi, naj bodo široki lw, ožji ne smejo biti, drugače stopajo učenci na robe, če so preširoki, zavzemajo preveč prostora. Ako je mogoče, naj se napravi skoz vrt tudi vožen pot, le-ta dobi širokost 2m. Ona oddelka, ki sta se izbrala za drevesnico in kuhinjsko zelenjad, (vsak oddelek naj obseza po l/3 vsega vrtnega zemljišča) narišeta se vsa — izjemši 3—4dm širok rob ob potih — kot gredi. Drevesnica se še razdeli s hodnim potom na dve polovici. V druge oddelke zareže se ob potih 3—4dm od roba toliko 1 — 11/int širokih gred, kolikor jih je treba za razne kulture šolskega vrta. Robi in pa ostali del vsakega oddelka dobodo pozneje trato in po teb delih (ki se niso porabili za grede) razpostavi se gozdno drevje, gozdno grmovje, lepotičuo grmovje, pritlično drevje, zdravilne in strupene rastline itd. Odloči in zariše se v načrt še prostor za gnojišče, bučelnjak, vrtno uto in dr.
Po tako osnovanem in izdelanem načrtu napravi se šolski vrt. Vrtno zemljišče se na podlagi načrta natanko zineri in deli se zaznamujejo s kratkimi lesenimi kolci, ki se žalujejo v zemljo. Najprej se narode v zmerjenem in razdeljenem vrtu poti. Koder drže, odreže in vzdigne se zemlja z lopatami 3dm globoko ter zmeče na jedno stran živica, na druga mrtvica. Živica se porabi, kolikor je treba, za kompost, ostali del pa in mrtvica se razgrneta po vrtnih oddelkih. Na njeno mesto pride na dno nastale jame vsakovrstno kamenje, ostanki starega, zidovja, stare opeke, debel prod in druga slična roba. Na to podlago se nasilje drobnega proda, po vrhu pa peska. Poti narede se tako, da so na sredi vzbočeni. Za poti pridejo v zgradbi vrta na vrsto drugi deli, kakor trata, drevesnica, trsnica, sajenje gozdnega drevja in grmovja, zdravilnih in strupenih rastlin, naprave, s katerimi se privabljajo koristne ptice itd.
1. Trata.
Povsod, koder ne drže poti, ni gred ali sadežev — tudi po ozkih robih, ki ločijo grede od potov — napravi se gosta trata nizkih trav. Površje se navadno zrahlja (če ni

bilo poprej tukaj njive), z grabljami prav gladko zravna ter poseje s travami: Poa pra-tensis (3/,), Loliimi perene (ya), Anthoxantiim odoratum (pridavek) in z belo deteljo, Tri-folium repens, ki je tiuli samo dodatek mešanici prvih dveh trav.
2. Drevesnica.
Kakor sem že omenil, zavziina drevesnica poprek ys vsega vrtnega zemljišča. Vsaka izmed polovic, kateri loči ozek pot, razdeli se z jamami v 4 jednake dele tako, da pride na vso drevesnico H gred ali oddelkov. Prvi oddelek se jeseni zrigoli na Va—Vj"' globoko, ako mogoče pognoji in posadi pomladi z divjaki Vsi drugi oddelki se pomladi pognojc, navadno zlopatijo ter posejejo ali posade s kakšno poljsko rastlino, recimo krompirjem, fažolom, koruzo, zeljem itd. Prihodnje leto se, zrigoli drugi oddelek in posadi pomladi z divjaki, dočirn se porabi ostalih G oddelkov zopet za kakšno poljsko rastlino. Tako gre naprej; vsako leto se jes^ji zrigoli ter pomladi z divjaki posadi nov oddelek, ostali pa dobe kakšno poljsko rastlino. Ko se zrigoli 7. oddelek, je drevje na 1. oddelku godno, da se izkoplje ter vsadi na mesto, kjer bo kedaj rodilo. Kolikor je še pa negodnega (navadno malo), razpostavi in posadi se po drugih, manjše drevje nosečih gredah. Spraznen oddelek se sedaj zopet zrigoli in pognoji ter dve leti s polj-ščnicami ali zelenjadnicami posaja. Drugo leto pride na vrsto 2., tretje 3., četrto 4. oddelek in tako naprej. Pri takšnem gospodarstvu zmirom dva oddelka v drevesnici mirujeta ter zbirata v novic hranivne tvarine za drevje, s katerim se 3. leto spet vsak posadi. Naglašam še jedenkrat, da je vsak spraznen oddelek na novo zrigoliti ter tisti 2 leti, ko praznuje, gnojiti, drugače zemlja v drevesnici počasi obuemaga in drevje v njej hira.
Glede na prostor za izrejanje divjakov in podlog za pritlikovo drevje omenjam, da se za to lahko od vsake drevesnične polovice odreže na jedni strani i/2 — 1/» širok pas.
3. Domačo trsje.
V krajih, kjer se peča ljudstvo z vinarstvom, gre v šolski vrt nekaj žlahtnih trsov, beline in črnine. Le-tu kažejo se deli trsa, metode vzgoje vanja trte, gnojenje, rez, kop, vez in trebljenje, sploh vsa opravila, ki so opravljati po vinogradu v teku jednega leta; pa tudi sovražnike trsa spoznavati in jih zatirati se uče tukaj. Ako mogoče, napravite se naj tudi jedna ali dve brajdi, da na njih vidijo učenci, kako je streči brajdam.
4. Ameriško trsje.
Sedaj, ko grozi od vseh stranij vinogradom pogubna trsna uš in ko se je spoznalo, da je zasajanje škodljivcu upirajočih se ameriških trt jedino sredstvo, s katerim se pri nas ohrani vinarstvo, pač ni odveč, da se vzgoji v šolskem vrtu nekaj ameriških trsov. Ti imajo namen, da je učenci in odrasli ljudje spoznajo in da se uče na njih trsje požlahtnjevati. Vrh tega dado te trte matice vsako leto obilo potaknic. Priporočam te le vrste: V. rupestris (za peščeno zemljo), V. riparia (za ilovno zemljo), V. solonis (za ilovno z apnom pomešano zemljo), V. Viala (za prvotno zemljo); potem Othelo, Noah, Elvira. Prve štiri ne rode nič, služijo samo za podlage; druge tri so direktni producenti.
5. Drevesnica gozdnih dreves.
Tam, kje ni vinoreje, stopi v šolskem vrtu na mesto domačega in ameriškega trsja drevesnica gozdnega drevja. Vzame se nekaj najvažnejših listoveev (hrast, lipa, bukva, gaber, javor, jasen) in takšnih iglovcev (smreka, jelka, mecesen, bor, limba). Gaber, jasen in limba kalijo še le drugo leto, vsa druga semena prvo. Mlada drevesca ostanejo štiri leta v drevesnici, potem se presade v gozd.
6. Zelenj ad.
Ta oddelek zajema drugo tretjino (prvo drevesnica) vrtnega zemljišča. Napravi naj se v tistem delu vrta, kateri je vodi najbliže Grede se jeseni spraznijo, zlopatijo in če mogoče pognoje (gnoje se tudi lahko pomladi.) Pomladi sc spravi gnoj pod zemljo in grede se z grabljami prav gladko zravnajo, potem pa teptaje vi— I l/im široke oddelke razdele. Po teh oddelkih se nasade karfijol, brokoli, zelje, ovhred, koloraba, čebulj, česen itd., vmes pa solata, ob robih fažol, grah, rajevsko jabolko i. dr. Tu se tudi nasejejo špinača, loboda, kiselica, motovileč, peteržilj, korenje itd. Sadike zeljnic in solat vzgoje sc v parnih gredah ali pa na posebnih gredicah. Parna greda je v šolskemu vrtu prav potrebna (ni treba velike), da se vzgoje v njej sadi\e za rano zelenjad. Če je pa ni mogoče napraviti, odrede se naj zgodnje sadike v sobi v skledicah ali zabojičih, kateri se napolnijo z dobro prstjo, posejejo in postavijo poševno pred okno ter pokrijejo s šipami. Ko dno ozeleni, treba je posode pridno prezračevafi.
7. Kuhinjske »lišavčnice.
To so dišeče rastline, katere pridajajo jedem, da so bolj okusne. Imenujem: Pebtram (Estragou), majoran, prežuljko (Basilicum), črno meto, (Mentha priperita) krbuljo, štratulico (Anthriscus), koper (Dill), koprec (Fenchel), janež (Anis), sivko (Lavendel), meliso, španski poper in druge. Tudi čebulj, česen in peteržilj se lahko štejejo semkaj. Te rastline sade in sejejo se naj na posebno gredo.
8.	Tehnične rastline.
Tehničnim rastlinam se odloči posebna greda. Spadajo pa v šolski vrt, da jih mladina spozna in sc uči, kako jim je streči. Odbero se najvažnejše izmed tistih, ki nam dajejo predivo, olje, barve in sc drugače porabijo tehnično. Navedem: hmelj, tobak, peso, tkalsko ščetico, zaflor, kerines, črno malvo (barvnice), solnčuico, repico, mak, bučo (oljnice), lan, konoplje, (predivnici).
9.	Poljske rastline.
V šolskem vrtu se naj sejejo in sade takšne poljske rastline (žita, sočivje, krompir, nove vrste pese, korenje, repa, krmilne rastline i. dr.), ki so se drugod dobro obnesle, v tem kraji pa so še neznane. Poskusi ž njimi naj povedo, je-li rastlina za ta kraj ali ne. Na tak način se odpro marsikateri izvrstni kulturni rastlini vrata v dotični kraj. Za to skupino rastlin odloči se posebna greda, ali pa se porabijo za nje počivajoči oddelki drevesnice. Na mirujočih oddelkih drevesnice se tudi lahko poskušajo umetna gnojila, kaže vpliv globokega ali plitvega rahljanja zemlje, setvine metode in drugo.
(Dalje sledi.) (Prof. J. Koprivnik.)
--
Razstava učil v Mariboru.
(Dalje.)
V. Računstvo in oblikoslovje. Tudi ta oddelek, pri katerem so se tu in tam pred-očevalc popolnoma nove ideje, je razlagal gospod ravnatelj sam. Geometrična telesa niso bila razstavljena n. pr. samo za zgornjo, ampak tudi za srednjo in celo spodnjo učno stopinjo. Da se na višji učni stopinji zahteva opazovanje geometričnih teles, ni nič posebnega; novo in malokje navadno
utegne biti pa to; da sc tudi na najnižji učni stopinji to tirja. Ako se n. pr. v prvem šolskem letu poseže pri računstvu prilično po kocki, ali po kroglici, se nad tem nihče ne bode spodtikal. Ali je pa bogsigavedi kaj drugega, če sc pri jednaki priliki namesto kocke pokaže prizma ali katero drugo geometrično telo?! Vsled večkratnega opazovanja in imenovanja teles si bodo otroci
njili obliko in ime ravno tako lahko zapomnili, kakor se to zgodi pri najvsak-danejših rečeh. Na srednji stopnji se začnejo po obliki in imenu že znana telesa bolj natančno opazovati. Otroci morajo najti število in lego ploskev in robov itd. in se pri tem ne privajajo samo k temeljitemu opazovanju, ampak tudi k jasnemu in natančnemu popisovanju, kar gotovo tudi v poznejšem življenji ni brez pomena. Na zgorn ji stopinji se pa telesa še bolj natančno popišejo in tudi z ozirom na površino in telesnino preračunijo. V to svrho so bila kaj praktična pojasnila razstavljena, katera so večinoma napravili pripravniki po navodil gospoda ravnatelja. Tu seje videla a) kvadratna deskiea, na kateri jc bilo 9din2 z rudečimi progami prav jasno predočenih. b) lodm2 velika deskiea. Pri tem učilu je bila še tudi jedna 1 dm1 velika in druga 5din- obsegajoča deskiea. Ta deskiea, na kateri se je tudi videlo z rudečimi črtami zaznamovanih 5dm2, se mora položiti na prej omenjeni pravokotuik trikrat, da otrok na najložji in lahko umevni način spozna, kako se najde ploščina tega in vsakega pravokotnika. c) Da jc romb glede na plošče jednak kvadratu z jednako osnovno črto in visokostjo, se je tudi na deskici pokazalo po znanem načinu s trikotom. d) Zelo dobro se je poočitalo, kako se najde telesnina četiristranske prizme, ki je bdm visoka in ima 4x3, t. j. 12dm veliko osnovno ploskev. Predna stran votle prizme se namreč lahko odloči, da se vidi na osnovni ploskvi 12dm* in na notranji strani postranskih ploskev pa z rudečimi črtami zaznamvani dur.
Omenjena geometrična učila so zelo nazorna, in ker se dajo tudi lahko napraviti, nc bode smela brez njih ostati nobedna šola. Omenim samo, da bi glede na razločnost utegnilo bolje biti, ako bi se namesto rujavih dcskic rabile bele, na katerih bi se naj z črni ni i črtami zaznamovali dm.
V pojasnjevanje ploskvenih mer je bil na belem papirji načrtan \ny z 100 d m"-, \dmz 100««', in 1 cm2 z 100mm2. Za telesne mere je pa l>il razstavljen znani dm3 in hn* sestavljen iz 12 palic. Na tej mizi si videl tudi navadne palice različne dolgosti. Ž njimi se otrokom ponazori pojem dolgosti. Da se pa dolgost natančneje spozna, se mora meriti. V ta namen so mere za dolgost, od katerih tudi ni smela na tem mestu mc-terska palica manjkati. Tudi liter, deciliter in ceutiliter — vsak je moral oznanjevati svojo svetovno neobhodnost. Da se zamore številna vrsta od 1—100 prav jasno pred-
očiti se lahko poslužujemo Lavtarjevcga številnega stroja, kateremu je bilo tukaj odmenjeno častno mesto. Prav dobro nam je tudi ugajalo 30 po Lavtarjcvih računicah narejenih tabel. Polovica tabel tiste računske naloge, ki jih mora učenec na spodnji učni stopnji znati iz glave, z zneski vred; na drugih 15 tabelah so pa zapisane ravno tiste naloge, pa brez zneska. — Pre zirati se ne smejo tudi okrogle deskice, katere so razdeljene na polovice, tretjine, četertine itd. tako, da se lahko zložijo na dva, tri in jednake dele. To nazorilo nam dobro služi pri obravnavanji navadnih drobcev. Izumil ga je učitelj Soršak.
VI. in VII. Zemljepisjfi in zgodovina. Nebst der Naturkunde, dem Gesange u. a. gebortnamcntlichdieGeschichte n.Geographie zu denjenigeu Fachern, welche die ideale Seite des Menschen zur Geltung, zu reger Bethatigung zu bringeu im Stande sind, welche den Menschen zu klarer Erkenntnis sciner Stellung im Weltall, in der Menschheit, in seinem weiteren und engercn Vaterlande fiihren kiinnen. Prof. Ehrat.
Iz ravno navedenih besed se pač jasno vidi nenavadna odgojcvalna moč zgorej omenjenih predmetov. Poglejmo si najprej na-zorila za zemljepisni pouk. Tukaj opazimo, da se je s posebno pozornostjo gledalo na domovinoslovje. To pa tudi po vsej pravici. Saj je dovolj znano, da se ves zemljepisni pouk opira na domovinoslovje. Rastavljeno je bilo po sledečem načrtu: 1. Načrt šolske sobe, 2. načrt šolskega poslopja, 3. načrt šolskega kraja, 4. zemljevid šolskega kraja, 5. kulturna skupina, obseza-joča Kozjak, Pohorje, Slov. gorice in Ptujsko polje, (i. zemljevid domače dežele, 7. Avstri-jansko-ogerska monarhija, 8. Evropa, 9. plani-globija, 10. Palastina, 11. črno zemeljsko oblo, na katerem se lahko vpričo otrok napravi stopinjska mreža, 12. globus. — Načrte šolskih sob, šolskega poslopja in šolskega kraja so prav natančno, razločno in okusno izdelali sledeči gospodje: Anton Ornik — Lembach, Klenovšek — Jarenina, Lang — Studence, Pučelik — Frani, Grosslinger — Puščava i. v. dr. — Zemljevid mariborskega okraja je napravil gospod Vodušek iz Frama, zemljevid prej omenjene kulturne skupine pa Grubbauer, meščanski učitelj v Mariboru. Oba zemljevida se odlikujeta po okusnem, jasnem in natančnem delu in presegata mero povprečnosti. Prvo mesto zavzema Grubbauerjevo delo, katero je narejeno po vzgledu Dr. Schoberjcvega zemljevida štajerske dežele. Posebne imenitnosti je
Algeraiissenov zemljevid Evrope, kateri prenočuje le na j važnejše reči in glede na velikost in nizko ceno presega vse navadne zemljevide. 12 prej omenjenih učil naj hi vsaka šola imela; priporočiti se pa morajo še tudi sledeča učila: a) relief domovinskega kraja, ki ga je napravil Klenovšek iz Jare-mine; h) relief Lergetporerjev (Prim. let. »Popotnik" št. 164 str. 11); c) relief avstrij-sko-ogerske monarhije — izdelal E. Schotte, ki je izdelal tudi d) relief Evrope; e) glavne oblike zemeljskega površja — Ferd. Hirt; f) Krajevid (Tableau) Emil Letovšek.
Posebno povdarjati se mora Hardtmuth-ova angleška barvena kreda, s katero se lahko črteži zemljevidov rišejo na tablo in na popir. Takšni čiteži imajo bolj živahno podobo, zatorej vzbujajo tudi večje zanimanje, ko pa navadni jednolični obriski. Te krede ne bo smela od sedaj nobedna šola pogrešati. Zelo dopadli so nam ž njo narisani črteži avstrijskih kronovin, kateri so se Adolfu Gajšeku prav dobro posrečili. Dobro misel zadel je tudi nadučitelj lvarol Peste v-šek, ki je narisal črtež alpskih dežel in se pri tem delu tudi oziral na slovensko terminologijo. Žal da je stvar napravil malo v
premajhni meri. Po našem mnenji bi naj bila vsaka alpska dežela vsaj primeroma tako velika, kakor je bil črtež koroške, dežele, katerega je izdelal Josip Cizel -— Lembah Poleg alpskih dežel se zahtevajo tudi skupine sudetskih, karpatskih in kraških dežel. — Da dobi zemljepisni pouk barvo in življenje, jc treba poleg drugih pripomočkov tudi značilnih zemljepisnih podob. Takšne je priredil Adolf Lehmann. Mora se trditi, da so te podobe glede na odgojevalno vrednost med najboljšimi, kar se pa tiče cene, pa imajo gotovo prvo mesto med vsemi učili jednako vrste.
Tudi za zgodovinski pouk se je izbralo in razstavilo le najboljše in za ljudsko šolo neobhodno potrebno. Videli smo: I. Unilauf-ov zemljevid, ki nam služi pri pouku glede na avstrijansko-ogersko zgodovino; 2. zbirko zgodovinskih in kulturno zgodovinskih Ad. Lehman o v i h podob; 3. Beckerjeve podobe iz zgodovine in 4. Habsburžani.
Najvažnejše so se nam dozdevale Leh-mannove podobe, katere res zaslužijo, da bi se jim na široko odprla vrata vsake šole. Te podobe niso le značilne in zanimive vse bine, ampak tudi nenavadno lepe vnanje oblike.	(Dalje sledi.)

Slo'
Kritični utrinki.
I.
Pred menoj leži IX. zvezek knjižnice družbe sv. Cirila in Metoda z naslovom »Ljubezen do mamice", povest, spisal Josip Matejev. O priliki pete skupščine naše »Zaveze" v Mariboru jc o tej knjigi gospod Janko Leban spregovoril sledeče: »Posebno od družbe sv. Cirila in Metoda se nadejam, da nam pošlje v dežel še več tako izbornih knjig, kakor je povest »Ljubezen do mamice", katero je izdala še pred kratkim. Da, gospoda moja, to je povest, katere sem se jaz tako razveselil, kakor se razveseli otrok prvega zrelega grozda v vinorodnem kraji..." Tudi naši listi in časopisi omenjajo pohvalno to knjižico.
Junak te povesti je Peter, sin siromaške vdove iz Belokranjskega. Zapusti svojo rojstno vas ter se poda na učiteljišče v Ljubljano. Mati ga ne more gmotno podpirati, tre ga siromaštvo. Dobi štipendijo. Njegov prijatelj Anton zboli nevarno in Peter mu streže z vso prijateljsko ljubeznijo. Anton umre. Peter si je pri i.jem nalezel
,7stvo.
I smrtno bolezen, sušico. Revež hira od dne do dne. Zbok tega zaostane v pouku ter mora delati preskušajo, katera pa se mu ne posreči. Ponoviti mora še jedno leto isti razred. Dovršivši pouk na učiteljišči imenovan je bil za učitelja na Groblje. Bolezen se mu shujša. Bliža se mu smrtna ura. Občini Krasje in Groblje se prepirate, ker bi vsaka rada dala Petru grob.
Glavna tendenca tega proizvoda je po-božnost, gotovo temelj pravemu etičnemu značaju, prvi temelj vse vzgoje. Pobožnost bodi vendar zdrava, naravna. Peter je vzor pobožnega učiteljiščnika, kakoršnega v resnici nikjer ni, ni ga bilo in ga tudi ne bode. V njem najdemo bolno sentimentalnost, nenaravno čustvovanje glede na njegovo mladost, kar posebno povdarjam. Nikjer pa ne vidimo tiste žive čvrstosti, jasne radosti, ki je naravno svojstvo zdrave mladine. Značaj junaka zdi se mi torej neresničen, ker je nenaraven. A naj me nikdo krivo ne ume! Bodimo odločni katoličani v besedi in bolje še v dejanji,« vzgajajmo tudi tako mladino
; — ampak, ako osem naj stletui mladenič
zmeraj vzdihuje obrača oči k ncbesom, do r.deva se nam, da to za tako mladega človeka ni prava pobožnost.
Prijateljstvo med Petrom in Antonom ni dovolj utemeljeno. Zakaj sta se prav za prav tako rada imela? Vsa stvar je tukaj nekaj zmedena, nejasna. V obče ne moremo najti, da sta si bila iskrena, udana prijatelja -— vsaj ne pred boleznijo. Anton je sicer rekel: „Rad imam Petra, ali kako bom ž njim hodil? On se pripravlja za učiteljski stan, jaz pa hočem biti slikar. Jaz se moram pogovarjati s takimi, ki so moje vrste in moje misli." Psihologične motivacije popolnoma pogrešam. I11 vendar je Peter žrtvoval toliko časa in truda Antonu. Pisatelj nam slika borbo med prijateljsko ljubeznijo iu ljubeznijo do mamice. Prva nadvlada. Ako čitamo, kako je Peter ljubil svojo mater nad vse na zemlji, da je prav za prav samo iz ljubezni do nje prenašal radovoljno vse nezgode, zdi se nam nemogoče, neumljivo, neverjetno, da ni obiskal matere vsaj nekaj dni j.
Lepa, zanimiva bila bi vsa ta epizoda, ako bi jo zgradil pisatelj po naravnih, psi-bologičnih načelih.
Na 27. strani nam podaje pisatelj dogodek „Volk in jagnje". Zelenec je gotovo že delj časa sovražil Petra. A nenadoma pokaže svojo mržnjo brez vsakega povoda. To je čitatelju neumevno. Tudi tu bi tre-balo motivacije in sicer kakega konkretnega povoda, pri katerem je bila Zelencu priložnost, da je pokazal svojo sovražnost.
Na 42. strani čitamo, da je profesor videl bolnega Petra. Gotovo je spoznal, da se ga je lotila jetika in vendar mu je rekel: „ Učite se ta dva meseca na počitnicah, in ko se vrnete s počitnic, Vas bodemo izprašali. Ako bodete dobro znali, boste zdelali."
Po mojem mnenji je bil tak odgovor neusmiljen. Miru, počitka naj bi priporočal profesor, da popolnoma ozdravi, a ne takega duševnega napora. Zdravje je vendar več vredno.
Trdosrčneje še se nam zdi, kar nam pripoveduje {)isa tel j na 44. strani. Peter namreč ni prebil preskušnje. Mislimo si namreč, da bi bil moral vedeti ta izid profesor, ki je gotovo dobro poznal Petra po njegovih zmožnostih in tudi lahko presodil, ali bo Petru mogoče, da doseže v počitnicah, kar je zamudil. Ako pomislimo: daje bil Peter jeden najsposobniših in znjedno najpridniših; v prvem tečaji je dobil celo najboljše spričevalo; ako dalje pomislimo, da bolezen tudi ni bila taka, da bi mu zmanjšala duševne
sposobnosti in marljivost; saj pravi pisatelj na 44. strani: „In živel je doma kakor puščavnik; nihče ni vedel zanj, nihče ga ni videl nikjer; 011 pa se je učil, učil iz ljubezni do ljube mamice, da bi jim prej pomagal"; najimenitniša pogoja: zmožnost in marljivost imel je Peter in — vendar ni prebil skušnje. V prvi vrsti se zdi tak izid neverjeten, ker ni utemeljen, v drugi pa se temu protivi naše čustvo pravičnosti in človekoljubja. Čitatelj je nezadovoljen v največji meri.
Krona neverjetnosti in nenaravnosti pa je na 66. strani »Čuden prepir". Pisatelj pravi: „In tedaj se je pričel prepir, o ka-koršnem še nisem bral, kolikor se spominjam." Res je, gospod pisatelj, jaz še tudi ne. Človek ne ve, ali bi se smejal ali jezil, ko čita to nenaravno spako.
Ob konci knjige čuti čitatelj občo nezadovoljnost. Zakaj ? Peter je šel na učiteljišče zaradi najpožrtvovalniše ljubezni do mamice; bede in nezgode so mu ovirale pot, a vse je trpel tiho in voljno, nič mu ni upognilo jeklenega poguma; kajti jedna misel ga je vodila povsod, da bo namreč podpora in sreča zlati svoji mamici: a tudi tega ni mogel doseči v polni meri. Ves razvoj povesti posebno glede na otroško čustvo zahteva drugega konca. Kažimo mladini zapreke in ovire tega življenja, kažimo pa tudi končno zmago.
Proč pa s tisto mladini neprimerno sentimentalnostjo. Ali še te ni dovolj v današnji generaciji? Podajajmo rajši čvrstih, krepkih krščansko - katoliških značajev z jekleno voljo, neustrašljivim pogumom, z neupogljivo odločnostjo, kjer gre za pravico in resnico. Čustvovanje v preobilni meri je prazna, medla, a tudi nevarna hrana.
Sicer pa zahtevamo brezpogojno od pisateljev, ki podajajo knjige za mladino, da i/.polnjavajo pravila in načelo, katere tirja tehnika povesti. Ne samo, da se epizode vrste jedna za drugo, temveč notranja, or-ganična vez mora jih spravljati v tok vse povesti, v jednoto. Motivacija mora bili psi-liologična, ako hoče, da je verjetna in naravna. Glede na to ima ta povestica bistvene hibe.
Zamolčali pa ne sinem, da mi je oblika v obče zelo po godu. Gladko teče beseda. Upamo, da se gospod pisatelj ne bo ustrašil naše ocene, temveč da bo pričel drugo delo, v katerem bomo videli vse prednosti, a 110-bedne slabosti povesti »Ljubezen do mamice".
Jos. Freuensfeld.
ItTo-vosti.
„Slovanska knjižnica," Urejuje in izdaja An dr. Gabršček I. sraopič: li a t ni i r. Povest iz češke zgodovine. Spisal Jan Vavra; poslovenil Petrovič. Tiska in zalaga ,,Goriška tiskarna", A. Gabršček v Gorici, Gosposka uliia štev. 9. — Radostno pozdravljamo podjetje, s katerim je stopil gosp. A. Gabršček pred slovensko občinstvo. Kakor je citati v predgovoru, bo naj ta knjižnica „širiteljica prave slovanske vzajemnosti, ki ima glavno oporo v medsebojnem spoznavanji." Prinašala bode v ta namen zabavne in poučne spise vseli slovanskih narodov — bodi-si v prevodih ali pa tudi v izvirniku. Smoter knjižnice jo torej že sam po sebi priporoča. — Prvi snopič tega veleznamenitega podjetja nam kaže za-nimljivo sliko iz češke zgodovine. „Ratmir" je jako lepa povest, pisana vseskozi zamenljivo na podlagi dogodkov o smrti Vladislava I. in vladnem nastopu jednega najboljših čeških vladaijev: Sobžslava I. Glavna oseba povesti je Ratmir, najboljši prijatelj Sobeslavov; v njem nam slika pisatelj vzor zvestega prijatelja in iskrenega rodoljuba, kateremu je ljubezen do domovine prvo vodilo pri vseh dejanjih, kateri žrtvuje dolžnostim do domovine svojo ljubezen. — Prevod se čita gladko, jezik je čist in razun nekaterih neznatnih napak pravilen. — Cena nas je pa z ozirom na
zunanjo opravo presenečila. Kajti prvi zvezek obsega z dodatkom izdajatelja, v katerem nam poda kratko zgodovinsko sliko češkega naroda zlasti časa naše povesti in razpravlja o povesti sami 80 strani v osmerki v lepem razločnem tisku in ta knjiga stane samo 12 kr., gotovo izredno nizka cena, katera pač j vsakemu omogoči naročiti si lepo »Slovanskoknjižnico".
Izhajala bode vsakih 14 dnij v snopičih po 3 do 5 pol . obsežnih. Naročnina za 26 snopičev na leto znaša le 2 gld. 00 kr.; plačevati jo je naprej kajti na naročila brez denarja se izdajatelj ne bo oziral. — Drugi in tretji zvezek sta tudi že izšla, a ker jih še nismo prejeli, tudi ne moremo poročati o njih. — Konečno še jedenkrat prav toplo priporočamo to preimenitno podjetje vsem rodoljubom, zlasti pa učiteljem slovenskim, ki lahko mnogo store, da se knjižnica razširja in vdomači mej narodom.
„Slovensko-nemški Slovar." Izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija \Volfa. Uredil M. Pleteršnik. Sedmi sešitek. V Ljubljani. Založilo in na svetlo dalo knezojškotijstvo. Tiskala Katoliška tiskarna. 1893. — Ta sedmi sešitek obsega tvarino od besede k r u h a r do besede m edč a s j e.

Društveni vestnik.
Iz Sežane. Naše učit. društvo zborovalo je 5. oktobra v Nabrežini. Vseh udeležencev je bilo 24-Predsednik gosp. M. Kante se je v nagovoru spomnil v slednjem času umrših dveh zastopnikov okr. šolskega sveta, namreč gosp. Ivana Simčiča, okr. glavarja in č. gosp. Adolf Harmela, dekana v Komnu. V sošalje vstane zbor raz sedeže.
Dalje poroča zboru, da si je steklo naše učiteljstvo zaslug o priliki glavne skupščine sv. Cirila in Metoda v Sežani z vsestranskim sodelovanjem; pozdravlja društvu pristopivšega, nadepolnega, mladega tovariša gosp. Jos. Ravbarja, zakliče z zborom vred prisrčni živeli gosp. D. Sinkoviču, okr. šolskemu nadzorniku kot vselej dragemu gostu, ki tako rad zahaja k našim zborovanjem ter z delom in svetom podpira naše društvo.
Izkušeni, staroznani šolnik gosp. Fran Tomšič je nam zopet pokazal nekaj praktičnega iz slovnice,
gospod liano nas je pa izvrstno zabaval se svojim naravnim, neprisiljenim humorjem, opisuje spomine s pota k zadnji „Zavezini" skupščini, potem uglo-bil nas v razstavo in zborovanje ter nam naslikal vrline profesorjev na mariborskem učiteljišči in učiteljstva Stajarskega, Glede na to, da so paušalije prepičle, sklenilo se je prositi okr. šolski svet za 50 procentiii povišek in kolikor mi je znano, rešila se je ta prošnja ugodno. Za »Zavezo" se je nabralo 6 ti. 58 kr., koji znesek se je doposlal blagajniku. (Vrlo dobro! Ur.)
Iz Krškega. (Vabilo) k zborovanji »Peda-gcgiškega društva", ki se bode vršilo dne 16. nov. t. 1. ob 10. uri dopoludne v krški šoli z nastopnim vsporedom: 1. Odborovo poročilo o društvenih zadevah. 2. »Nova šolska tabla in klop", razkaže in pojasni gospod Flor. Rozman. 3. Predlagi.
Odbor.
•--
Dopisi in druge vesti.
Maribor. K izpitu za učiteljsko usposobljenost,	Dobili so za pismeni izpit ta-le vprašanja:
ki se vrši te dni pred tukajšnjo izpraševalho komi-	A. z a 1 j u d s k e šol e.
sijo, oglasilo se je 20 kandidatov in sicer štiri za	1. Iz Pedagogike: a) Das Beispiel als Er
meščanske, drugi pa za ljudske šole.	ziehungsmittel mit besonderer Riieksieht auf das
Beispiel des Lehrers. b) Gesetzliche Bestimmungen iiber Schulbesuchserleichterungen.
2.	Slovenski jezik: Vrednost dobre šole.
3.	Iz računstva in ob lik o v 1 o vj a. a) Ein llaus triigt jahrlich 1S90 fl. Zins, die Steuern und \veitere Ausgaben betragen Auvehschnittlich 438 fl., w:e viel i&t das Haus \vert, -n-enu man vom Kauf-betrage 6°/0 Zinsen haben will ? — Bei dieser Auf-gabe ist in kurzen Worten anzugeben, wie sie in der Schule zu behandeln ist. Der Begriff °/o ^ird al s bekannt vorausgesetzt: b) Wenn sicli 2 Stoffe im Preise wie 3 : 5 verhalten und 2S'/2m vom billigen Stoffe 99 fl. 18 kr. kosten, ivie theuer sind vom zvveiten Stoffe 36»i ? cj Ein 4dm lioher Zuckerliut liat an der Grundfl&che einen Umfang von 6dm; wie viel ist er wert, wenn 1 dm3 1'Gkg vviegt und das Kilo-gramm 44 kr. kostet?
4.	Iz realije: a) Nach vvelchen Gesichtspunkten konnen die osterr. Alpenlander mit der ungarischen Tiefebene vergliehenwerden?(Slov. slovenski); fcJGe-sehiehtlicbe Ereignisse, deren Sebauplatz die Steier-mark war; cj Fiir die metkodische Beliandlung der geni. Fledermaus auf der Mittelstufe einer geliobenen Volksscliule ist eine Disposition zu entwerfen und es sind zwei Dispositionspunkte daraus in Fragen und Ant\vorten auszufiihren (Slov. slovenski).
B. za meščanske šole.
1.	Pedagogika. 1. „Der Unterricht sei natur-gema(3". Psychologiscbe Begriindung und historisclie Entwicklung dieses Grundsatzes.
2.	Das intellektuelle Gefuhl und dessen Ptiege. Mit besonderer Riieksiehtnahme auf die Lebrgegen-stande der vom Candidaten gew;ihlten Facbgruppe.
II.	Nemško. Welehen Gebieten der Geschichte und Cultur bat Schiller den Stoff zu seinen Balladen entnommen und welche sittlichen Ideen bat er darin niedergelegt ? — \Velche dieser Balladen eignen sich besonders fiir die Biirgerscliule und warum?
III.	Matematika. 1. Bestimme den wahren Wert des Bruches
Z2 + ax — 2a2 2%' + ax — 3a*
fiir x = a.
2.	Ven 3 Metallstangen enthalt
die erste 4dlcg Gold, Sdkg Silber, \2dkg Kupfer,
» zweite 8 „ „ 10 „ „ 2 „ » dritte 10 „ „ 6 „ „ 14 „ Aus diesen will man durch Legierung eine Mittel-stange erhalten, welcbe 10dkg Gold, 10dlcg Silber und 11 dkg Knpfer enthiilt; wie viel Dekagramm muli man von jeder der drei Metallstangen dazu nelunen ?
3.	Ein Capital von 12.500 fl. ist nach 7 Jahren fallig ; es soli durch gleiehe ara Anfange eines jeden der 7 Jalire zahlbaren Summe getilgt werden. Wie groB sind die Theilzahlungen bei 5% Jahreszins?
4.	Die Kante eines regularen Tetraeders ist gleicli der Diasonale einer Besrenzunesfliiche eines
AViirfels. Wie verhiilt sich die Oberflache des Wiirfels zur Obeiflache des Tetraeders?
5. Eine gerade Pvramide, deren Grdile die MaBzahl h bat, soli durch zwei zur Grunddache parallele Schnitte in 3 gleiehe Theile getheilt werden. Welche Ilohe wird jeder dieser 3 Theile erhalten?
IV.	Z e m 1 j e p i sj e in zgodovina. A. 1. Wio bestimmt man die Rectascension und die Declination der Sonne?
2.	Das Fluflgebiet der Drait in phvsikalischer und cultureller Beziehung. (Mit Skizze.)
3.	Die \vichtigsten Fundstatten von Kohle, Petroleum, Eisen, Gold, Silber und Salz auf der Erde, (Phvsikalische und politisclie Lage derselben, be-nachbarte Stiidte).
B. 1. Die eolonisatorisehe Thiitigkeit der Phoni-cier, Griechen, Deutschen und Englander. (In kurzer Uebersicht.)
2. Die wichtigsten Bestiramungen des AViener Con-gresses; vvelehe Neubildungen oder Grenzanderungen mitteleuropaischer Staaten sind seit 1815 vor-gekommen ?
V.	Oblikoslovje in risanje. JL aj 1. Es siiul die heiden Projectionen einer Halbkugelschale zu zeiclineu, Selbst- und Sohlagscliatten derselben zu bestimmen und deren Gewieht zu bereehnen, wenn fiir dieselbe folgende Angaben gelten: a) Der Radius der auBeren Kugel\vand betragt. 6cm; b) die Wand-stiirke betragt leni; c) das specitische Gew:cht ist 9'8; d) die Halbkugelschale ruht auf der horizontalen Projectionsebene auf.
2. Ein eiformiges Ellipsoid, dessen Rotationsachsc auf der horizontalen Projectionsebene normal steht, ist in seinen heiden Bildern zu zeichnen und in einem beliebigen Punkt seiner Oberflache ist in das-selbe eine beriihrende Ebene zu legen. — Die Achsen des Ellipsoides sind beliebig und ebenso der Punkt der Oberflache ganz allgemein zu wahlen.
bj 1. Ein gerader Kreiskegel ist durch eine be-liebige Ebene nach einer Ellipse zu sehneiden, ferner ist die Oberflache und das Volumen des Kegels zu bereehnen, wenn fiir diesen folgende Angaben gelten; a) Der Kegel steht mit der Basis auf der horizontalen Projectionsebene auf; b) der Radius der Basis be-tragt6cm; c)dieHohedes Kegels ist8cm; d) jr = 314.
2. Ein Oktaeder ist mit einer Geraden zum Schnitte zu bringen, wenn fiir dasselbe folgende Angaben gelten: a) Eine Oktaeder-Diagonale ist lGcnt lang; b) eine Oktaederdiagonale steht zur horizontalen Projectionsebene normal; c) Eine Oktaeder-Diagonale schlieCt mit der vertikalen Projectionsebene einen <) von 30° ein; d) die Lage der sehneidenden Geraden ist beliebig.
B. 1. Eine Korpergruppe — bestehend aus Doppelkreuz, llohlcvlinder, hohler Ilalbkugel und Kegelstumpf — ist in Umrissen perspeetitiseh dar-zustellen.
2.	Ein Gvpsmodell _ Kralbe — ist schattirt zu zeicbnen.
3.	Kino Tafelzeichnung itn groflen Mafistabe nach einer Vorlage ist anzufertigen.
Iz Sežane. Okrajna učit. konfereneija za tukajšnji šolski okraj se je vršila 18. oktobra ter trajala od 1«. ure zjutraj do 1. popoludne. Na dnevnem redu bili so poleg običajnih točk trije referati.
Prvi „o petji'1 s praktičnim poskusom, izvrševal je gosp. K. A. ter dokazoval, da je jedino narodna pesem sposobna za naše šole. Gosp. Anton Leban je govoril v posrednem in neposrednem po- ! uku tako dobro, da je bil naprošen objaviti oni spis v jednem naših učiteljskih listov; krona konferen-eiji pa je bila gspdč. Justina Štrukelj, učiteljica v Komnu, poročevalka o ženskih ročnih delih. Izborila 1 sestava, izhoren jezik — vse izborno! Živila !
Zastopnikom učiteljstva v okr. šolski svet za prihodnjo šestetno dobo sta bila izvoljena stebra kraškega učiteljstva: gg. Benigar in Kante, je torej bil vspešen predlog nabrežinskega zborovanja. Na zdar!
Bilo jo še nekaj predlogov, izmej kojih je najvažnejši oni gosp. Kanteta, da bi se uvele Lavtar-jeve računice; poznamo jih, gorimo za nje, je torej samo ob sebi umevno, da smo glasovali za vpeljevo. Ako še povem, da je pedagogiško društvo v Krškem pridobilo si 31 udov iz naše srede, mislim, da sem v tem skromnem poročilci objavil vse imenitnejše važnosti iz meseca oktobra, tičoče se našega kroga.
Raznoternosti.
(Nove šolske stavbe) Vrli Račanji in Dobra včani sezidali so si za svoje otroke nova šolska poslopja in sicer prvi dvorazrednico, drugi pa jedno-razrednico. V Račah se je novo poslopje v nedeljo 5. t. m. slovesno blagoslovilo in svojemu namenu izročilo, v Dobravcah pa se zgodi to v nedeljo 12. t. m. in se aktivira tam nova jednorazredna ljudska šola. — Tudi v Ljutomeru je velikansko novo šolsko poslopje dodelano in bode tudi v nedeljo 12. t. m. slovesno blagoslovljenje. — Morebiti poročamo o teh slavnostih še podrobneje.
Zamena nadučiteljskega mesta,
Nadučitelj štirirazredniee v III. plačilnem- razredu v trgu ob železnici (10 minut od postaje) želi menjati s kolegom v istem plačilnem razredu. Jako izdaten postransk dohodek daje orglarstvo, namreč 260 gld. na leto. Razven dobrega stanovanja je tudi vrt za zelenjavo. Šolsko poslopje je novo.
V zameno se želi šola z dobrim stanovanjem in mogočimi postranskimi dohodki. Ponudbe naj se pošiljajo uredništvu »Popotnika" pod naslovom: „J. K. 10.'1
Razpis natečajev.
Razpis učiteljske službe.
Na dvorazredni ljudski šoli na Raki je po-polniti drugo učno mesto z letno plačo 450 gld.
Prosilci za to službo naj svoje pravilno opremljene prošnje predpisanim potom semkaj vlagajo do I. decembra 1893.
C. kr. okr. š. svet v Krškem, 6. nov. 1893. št-61i'-	Razpis natečaja.
Na štiri razredni deški ljudski šoli v Brežicah (mesto) umestiti je takoj podučiteljsko mesto z dohodki po III. plačilnem razredu detinitivno, even-tuelno tudi provizorično.
Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje, ki morajo biti opremljene z zrelostnim spričevalom potem z dokazom avstrijskega državljanstva (domov-nico) itd. potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 10. decembra 1893. pri krajnem šolskem svetu v Brežicah.
Okr. šolski sve^t v Brežicah, 20. okt. 1893.
SI. 1284.
Razpis.
Sledeče učiteljske službe je umestiti takoj detini-tivna ali tudi začasno, in sicer
a)	v Ptujskem šolskem okraji:
1.	pri Sv. Lovrenci na Dravskem polj i jedna učiteljska in jedna podučiteljska služba, IV. plačilni razred;
2.	pri Sv. Duhu, poduč. služba, 111. plač. razred in prosta izba;
3.	v H ajdi ni, podučit, služba, III. plač. razred in prosta izba;
4.	na Ptujski gori, poduč, služba, III. plač. razred in prosta izba;
5.	pri Sv. Barbari, podučiteljska služba, IV. plačilni razred in prosta izba;
(i. v Cirkovcah, podučit, služba, IV. plač. razred in prosta izba;
b)	v Oimožkem šolskem okraji:
1.	pri Sv. Bolfanku jedna učiteljska in jedna podučiteljska služba, IV. plač. razred, prosta izba ;
2.	v Središči, podučit, služba, IV. plač. razred, prosta izba.
Prosilci in prosilke naj vložijo svoje redno podprte, zlasti z zrelostnim, oziroma s spričevalom učne vsposobljenosti in z dokazom avstrijskega državljanstva opremljene prošnje potom predstojnega okrajnega šolskega sveta do 10. decembra t. I. pri dotičnem krajnem šolskem svetu. Okr. š. svet Ptuj - Ormož, 31. oktobra 1893. 1—2	Predsednik: Scherer s. r.
Vsebina. I. Psihologični listi. (H. Schreiner.) (II.) — II. V. skupščina ..Zaveze slovenskih učiteljskih društev" v Mariboru. (Konec.) — III. Šolski vrt. (I.) (Prof. J. Koprivnik.) — IV. Razstava učil v Mariboru. (II.) — V. Slovstvo. (Kritični utrinki.) (I.) (J. Freuensfeld.) — (Novosti.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. — VIII. Natečaji.
Lastnik in založnik: „Zaveza"
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. (Odgov. J. Otorepec.)