Klerikalci proti učiteljstvu. Iz Stajerskih neužiteljskik krogov. Fej vam, podle, podkupljive duie I Niste vredne, da sije solnce božje na take iškarjote! nSlov. Gosp." z dne 19. maja. Na nekaj smo Slovenci na Sp. Štajerskem lahko upravičeno ponosni; na svoje ljudsko šolstvo. Da to šolatvo v narodnostnem in morda tudi tuintam atrokornem oziru ne stoji na višku vseh potreb in modernih zahtev, tega nismo krivi mi kot narod, temveč je temu krira nad nami vladajoča nemška večina v deželi. — Ljudatvo samo kot tako, naše vrle občine, naši slovenski davkoplačevalci so pa za šolstro žrtvovali jako veliko; naatale so po naši lepi domovini šolske palače, ki ustrezajo t vsakem oziru bigieničnim zahteram in omogočajo izdaten pouk. Koder so še nedostatki, se jih bo nedvomno popravilo še v nekaterih letih. Gotoro pa je eno, da ve slovensko ljudstvo z gotovimi izjemami ceniti veliko vrednoat šolske izobrazbe — in da ve ceniti tudi delo in trud učiteljstva. Bilo bi v tem oziru še lahko marsikaj bolje koje; poaebno zadnji časso začeli baš oni, ki bi brez truda svojih učiteljev-rzgojiteljev nikoli ne postali to, kar so, namreč duhovniki, hujskati iz strankarskopolitiških ozirov proti učiteljstvu ter ga ovirati pri njegovem delu, kjer je to le mogoče. To sovraštvo Bitega in izborno plačanega dubovništva sega tako daleč, da je pričelo hujskati nerazsodno kmetiško ljudstvo zoper učiteljatvo, a to zaradi učiteljskih plač. To vprašanje je služilo že parkrat duhornikom za agitačno sredstvo proti naprednjakom, torej proti Narodni stranki, v katere taboru stoji danes malone docela vse spodnještajersko slovenako učiteljstvo. Gotovo iz stvarnih razlogov in iz prepričanja — zakaj kazati se danes pri nas za naprednjaka, nastopati za resnico in prafico, ni Iahko in prinaša marsikomu hude ure. Naša stranka stoji na stališču, da veljajo enake pravice za vse stanove: za učitelje kakor za kmete, za goepodo kakor za delavce. Vsako delo je vredno svojega plačila. V vsaki ustanovno vladani deželi ali državi naj izkušajo ia morajo izkušati vsi stanovi, da sejim bo delil krub. po zasluženju ia pravici. Mi smo veseli, ako si delavstvo izvojuje kak priboljšek za svojo plačo in avoje življenje, podpiramo vedno vrli naš kmetiški stan pri njegovih bojih za izboljšanje — in smo to svojo podporo tudi že izkazali s poštenim delorn. Nismo pa za to nikoli zahtevali kake nagrade, nismo beračili okrog kmetov z žaklji, nismo goljufali starih žeusk in pri testamentih ni«mo prodajali svoje politiške moči, ki so nam jo dali politiško neizšolani kmetje, za denar vladi in Nemeem, kakor to delajo klerikalci. Vemo pa tudi ceniti zahteve uradništya in učiteljstva in bi ga vedeli ter morali ceniti, ako bi tudi baš užiteljstvo ne stalo t našem taboru. Zak»j nehraležnost za duševni krub. izobrazbe je prav tako grda in obsoje rredna kakor nehvaležnost za telesne dobrote. Učiteljstro ima nedvomno prarico kakor rsi drugi stanovi, da skrbi za izboljšanje 8TOjega položaja, ki je v istini žalosten. Ako zahteva reč, kakor se bo dalo t sedanjih razmerah doseči, kdo bi mu to zameril? Vsak svetnik iraa prate k sebi obmjene, kamoli li ne slabo plačan, z obilo rodovino obdarjen slovenaki učitelj ? Zahteva po izboljšaDJu je med učitelji splošna, in zato velja ysemu uSiteljstvu psovka, ki jo je napisalo duhovniško glasilo nSlov. Gosp." ua naslov učiteljstva f BFej vam, podle, podkupljive duSe!" Niamo že nikoli čitali v kakem dostojnem listu take neizrekljivo grde, duhovništvo v resnici poniževalne paovke na naslo? kakega stanu, ki samo zahteva to, kar mu gre. Saj sta stavila dež. odbornik Eobič in predsednik kmečke zveze Eoškar že ponovno predloge v štaj. deželnem zboru za izboljšanje učiteljskib. plač. In vkljub tem gre človek — splošen sum leti na dr. Verstovška — pa napiše v zadnji številki nSIov. Gosp." pamflet, kakor ga ni kmalu zagledal beli dan. Zakaj pravzaprav gre klerikaleem? Zavozili so s svojo obstrukcijo y deželnem zboru popolnoma. Iz same želje po nemškem ovsu in iz same dobiekaželjnosti so že šli natihoma pod kaudinski jarem — ne da bi to komurkoli povedali; izdali in osmešili 80 slovenski narod za večne čase t Gradcu. Ljudstvo bo plačalo vojne stroške obstrukcije — o tej točki bomo še gororili, mariborska gospoda! — in bo imelo le škodo in zasmeb. Elerikalci rabijo sedaj na zunaj izgovor: hajd po učiteljstvu! Mi smo iz stvarnih in narodnih razlogov ostro kritizirali klerikalno umikanje v Gradcu, ne da bi niti najmanj vprašali učiteljstvo kot stan za sret; mi smo z učiteljstvom kot delom našega naroda in naše stranke vred obsodili klerikalno taktiko pri obstrukciji. Ako so res klerikalci tako slabi, da lahko vsaka nasprotna kritika omaja njihoTO stališče, ustari Tsako njihoTO delo? Učiteljstfo nima niti enega stanovskega slovenakega zastopnika v deželnem zboru, naprednjaki sarao enega: glejte, in rendar je po klerikalnem besedičenju nevarnost, da bo dala dežela kar tri milijone za učiteljstvo! Saj imajo rendar soodločevati y prvi vrsti klerikalni poslanci, saj imajo oni o tem gororiti! Cemu torej paujejo? Ako so tako mogočni, dežela itak ne bo ničesar dala; ako pa niž ne premorejo — kakor je re8ničen položaj, ker o izboljšanju učiteljskih plač bo prejalislej odločala nemška rečina, tiata večina, ki so ji klerikalci že prodali slovenski narod na milost in nemiloat — potem pa je bolje niolčati. Vsak pameten človek pa končno sploh ve, da je pri sedanjem finančnem stanju dežele Tobče nemogoče dati učiteljstvu tri milijone. Da pridemo h koncu! Upamo, da si bo zapomnilo učiteljstvo to klerikalno podlost in da bo na njo na primeren način odgovorilo. Naša javnoat pa je doživela noy dokaz brezprimerne politiške podlosti — kakršne so zmožoi res satno tako propadli Ijudje, kakor so oni, ki so se vdinjali duhovništvu za denar in čast z dušo in telesom.