Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 15. marca 1936. Leto 53. ETOVALEC GLASILO KMETIJSKE DRUŽBE v LJUBLJANI »/, strani Din 800 . Oameljne. n št Vid nad Liub'iano . . „ 1'— K"ietiiska šola Orm. p. Novo mesto..................jiihel 0'75 Osolnik Anton. Muhaber 5, p. Novo mesto............„ 0-50 Zefran Janez. Gotna vas 18. p. Novo mesto............, 0'25 Ocvirk Matevž. Oistriška vas, p. Št. Jurij ob Tabom ... „ 0'50 KmetiisVa šola Št. Jurij ob južni žel................0-50 Finžgar Jožef. Sv. M?rieta na Dravskem polju..........- 0*50 Šumer Marija. Poljčai" . . » 0"50 Ratej Jernej. Suha^ol t> Lice . .• 057 Ekart Štefan. Sp. Jablan", p. Cirkovce.......kresnik 0'65 Fkart Štefan. Sp. Jablane, p. Cirkovce..............jubel 0-57 Fršu' Franc. Mihove' 14 p. Cirkovce.......oneidovec 0'70 Fkart Štefan, Cirkovce . . . kresnik 0-40 Žabkar Anton. Črne. p. Brežice..............jubel 0-75 Kordik Karol, Hrastje 33 p. Limbuš................•• Fras Franjo, Dobrenie. p. Pesnica .............- 0'50 Flajšhaiker Josip J^lenče 22, p. Pesnica...... . » 0-53 Naslov pridelovalca Sorta površina v ha Prelog Franc, Zagojiči 1, p. Moškanjci......oneidovec t*— Vinarska in sadjarska šola v Mariboru..............jubel 0'50 Graščina Novi klošter. p. Sv. Peter v Savinjski dol. * 075 Stopar Rudolf, Mežica 12, p. Mežica................„ 0'50 Pratnekar Maks, Mežica 7 . . „ 0-50 Tea Zupane, Marenberg ... „ 0 50 Ravnikar Anton, Šmarje. p. Šmarje-Sap......oneidovec 125 Ravnikar Anton, Šmarje, p. Šmarje-Sap ...... jubel 0'50 Slapšak Josip, Boštanj ob Savi „ 0-57 Erjavec Alojzij, Radna 12, p. Boštanj ob Savi .... - 0'56 Bauman Štefan, Race, p. Fram » 0 63 Gjerek Štefan, Dokležovje 22. p. Beltinci.......kresnik 0'25 Lah Josip, Osluševci 3. p. Vel. Nedelja............jubel 025 Korpar Josip, Osluševci, p. Vel. Nedelja......kresnik 0'50 Korpar Ferdo, Osluševci, p. Vel. Nedelja............„ 0-25 Udir Josip, Sp. Besnica, p. Kranj................jubel 040 Pavlič Stanko, Strmica 7, p. Nova vas-Bloke .... oneidovec 015 Kmetijska gospod, zadruga, Št. Vid pri Stični..........jubel 1- Kmetijska gospod, zadruga, Št. Vid pri Stični.....oneidovec 1 — Antončič Anton, Male Dole, p. Št. Vid pri Stični..........t'— Kmetovalci, ki žele dobiti dober semenski krompir in niso prosili za dodelitev semena ban-sko upravo, se laihko obrnejo naravnost na navedene pridelovalce. Na podlagi priznavalnih zapisnikov in poročil posameznih čTanov priznavalnih komisij, je prišla Osrednja komisija za semenogojstvo do soglasnega zaključka, da bo treba v bodoče posvečati največjo skrb odbiri domačih sort: oneidovec, kresnik in pozni rožnik, ki se na naMh trgih najlažje raz,pečajo in se vsi odlikujejo z dobrim okusom. Kresnik in rožnik zahteva zlasti zagrebški trg. Jubel ima slabši okus, kar mu vrednost znižuje in je tudi nekoliko podvržen stebelni bakte-rijozi (črna noga). Za letos se bo še priznaval, obenem pa se bo s sortnimi poskusi, izvedenimi po enotnem načrtu na kmetijskih zavodih in pri naprednih kmetovalcih, skušalo dognati gospodarske lastnosti domačih in pri nas- razširjenih tujih sort (jubel, Bohmov rani). Koliko stanejo rastlinske hranilne snovi v umetnih gnojilih? „Der Landwirt", glasilo „Agrarie" v Novem Sadu, Zveze nemških zadrug v Vojvodini, je v svoji zadnji številki prinesel zanimiv članek pod gornjim naslovom od ing. dr. Jožefa Trischlerja. V člainku je navedeno, da je najvažnejše za kmetovalca, ki kupuje in uporablja umetna gnojila, da ve, koliko stane poedina hranilna snov v različnih umetnih gnojil. V umetnih gnojilih je važna samo ona snov, ki se v zemlji lahko raztopi in katero lahko rastline potom svojih korenin srkajo iin uporabijo za svojo hrano. Te koristne hranilne snovi, >ki se nahajajo v umetnih gnojilih, zaznamujejo z odstotki. Torej je v 100kg umetnega gnojila toliko koristnih rastlinskih hranilnih snovi, kolikor odstotkov dotične hrane se nahaja v 100 kg. Če hočemo vedeti, koliko nas stane 1%, oziroma 1 ikg koristne hranilne snovi v dotičnem gnojilu, delimo ceno umetnega gnojila skoz odstotke. Na tej podlagi je ing. dr. Jožef Trischler sestavil sledečo tabelo: t. 1. in takoj nato priobčene z okrožnico vsem sreskim načelstvom. Ves krompir jubel, kolikor so ga pridelovalci priznanih nasadov lansko leto ponudili banski upravi v prodajo, bo odkupljen za seme in je sreskim načelstvom že naročeno, katere množine naj pride!ova'ci prihranijo. Znano je, da se krompir lahko vsadi še do konca aprila m da je zgodnja saditev večinoma slabša, kakor nekoliko poznejša. Priznavanje posevkov v letu 1936. V 1. 1936. bo priznaval Gkoisem sledeče rastline, oziroma sorte: I. in II. razmnožitev beltinskih in odlične posevke domačih pšenic, oves, ajdo (sivo) in krompir (jubel, oneidovec, kresnik, pozni rožnik). Priznavali se bodo le posevki, ki niso manjši od polovice ha. Tozadevne prijave je treba poslati Oikosemu najkesneje do 1. junija. Travniške brane 'bodo razposlane tekom meseca marca, vse skupaj 100 bran. Upoštevani so bili vsi (prosilci, le onim, ki so prosili po več bran, je bilo dodeljeno manjše število, iker ni bilo dovolj sredstev. Umetno gnojilo Cena za 100 kg Din Koristne hranilne snovi v odstotkih V umetnem gnojilu stane 1 kg dušik fosfor kalij dušik Din fosfor Din kalij Din superfosfat...... 90'- _ 16 _ _ 5-62 — superfosfat...... 99- — 18 — — 5-50 — kalijeva sol..... 180- — — — 40 — — 4-50 čilski soliter..... 280 - 15-5 — — 18 06 — — apnena sečnina .... 250 — 16 — — 1562 — — apneni dušik .... 176 — 17-5 — — 10— — — nitrofoskal...... 149- 4 8 8 17-25 550 4 50 nitrofoskal...... 166 - ' 8 6 8 1433 5-50 4-50 KAS........ 137- 2 8 8 28 50 5-50 4-50 KAS........ 158-50 3 8 8 2616 550 4-50 KAS........ 180'— 4 8 8 25- 550 4-50 S te tabele je razvidno, kar je tudi samo-posebi umevno, da je domači dušik v obliki apnenega dušika najcenejši in če se ž njim pravilno postopa, pravočasno gnoji i,n dobro zmeša, z zemljo, enakovreden, kakor dušik v drugih oblikah umetnih gnojil, ki jih moramo za drag denar uvažati. Iz tega s'edi, da je z gospodarskih vidikov pravilno in koristno uporabljati samo domača du-šičnata in .mešana umetna gnojila. Kritika o delovanju Okosena. V zadnji številki „Kmetovalca" so bili pod „Razno'' na strani 33. objavljeni tudi sledeči stavki: ..Kolikor nam je bilo znano, je bilo lani uvoženo v našo banovino 5 vagonov krompirja sorte jubel. Med kmetovalci je precej zanimanja in bi radi vedeli, kako se je krompir obnese', ali ga bo mogoče dobiti za seme, ali bo še! le v svinjsko korito ali v želodec. Doslej ni Okosem izdal še nobenega potrdila o priznanju, niti poročila o uspehu itd. — Okosem tem potom ugotavlja, da so bile odločitve o priznanju jubelovih nasadov izdane na seji dne 11. februarja Travno seme bo razposlano še ta mesec. Upoštevano je bilo vseh 268 prosilcev. Semensko ajdo (sivo), ima banovinska kmetijska šola v Rakičanu. Prijave za podelitev po semenskem fondu je poslati kralj, banski upravi do 1. maja t. 1. Sadjarstvo in vrtnarstvo. Kultura breskev po ameriškem načinu. Dr. V. Orel, preuredil Fr. Kafol. (Dalje.) Vzgoja breskev na kotlasto obliko v v 1. letu po saditvi. Po novem načinu vzgajamo breskve izključno samo kot nizka (pritlična) drevesa. Deblo je visoko 40—80 cm od tal, ki ga tvori povečini divjak. Oblika krone je kotlasta, v sredini namreč nima vrha, 3—4 glavne veje tvorijo krono. Po največ sadimo sadike s spečim očesom, mnogi pa tudi cepljene. Razlika ni velika. Opaža se, da postanejo sadike iz spečega očesa precej močne ter ne zaostajajo za cepljenkami prav v ničemur. Nekateri cepijo po 3 očesa na divjak, iz katerih potem vzgajajo deblo. Ako katero oko ne odžene, služita ostala dva poganjka kot nadomestek. Okulira se divjak v višini krone, 40—80 cm visoko nad zemljo. Na ta način vzgojimo najodpornejša debla in s tem tudi drevesa. To je tudi v zvezi za lažje poznejše obdelovanje pod drevjem, ki je v breskovih nasadih neobhodno potrebno. Breskvine nasade obdelavamo namreč redno s plugom in jih večkrat oko-pavamo med letom. Pri sajenju sadik s spečim očesom odstranimo najprej vse poganjke, ki se razvijejo spodaj po deblu, zlasti okoli korenskega vratu. Le nekaj krajših poganjkov poleg očesa zaenkrat pustimo, da se sadika opomore in jih odstranimo šele tedaj, ko je žlahten poganjk dobro razvit. Slika 21. nam prikazuje poganjek iz spečega Slika 20. Vzgojena breskev s kotlasto obliko. očesa, ki se je razvil približno do konca maja. Žlahten poganjk iz spečega očesa previdno privežemo pravočasno z rafijo k divjaku, ki je obrezan na čep. Na ta način zamore žlahtna mladika rasti navpično in je tudi veter ne more poškodovati. Čep odstranimo poleti (avgusta), ko je žlahtni poganjek že dovolj močan, sicer pa šele prihodnje leto. Nikdar pa ne smemo odrezati čepov na gladko tik ob deblu, ampak tako, da ostane še nekaj cm dolg štor. Ako bi čep prezgodaj gladko odrezali, začne les črneti v globino in lahko nastopi naj-opasnejša bolezen smolika, ki breskev uniči. Tako puščeni čep se samodsebe polagoma posuši ter ga odstranimo, ko ni več svež. Na ta način dobimo na mestu, kjer se spaja divjak s cepljenim poganjkom, zdrav les. Poudarjamo, da se pri breskvah nikdar ne obrezuje na gladko, SI. 21. Vzgoja breskve iz spečega očesa. ampak vedno na majhne čepe, ali štrclje, ker bi gladko obrezovanje vedno povzročalo navedene bolezni. Dobro je, da na-mažemo vse večje rane po obrezavanju, zlasti tamkaj, ko smo odrezali čepe, s ce-pilno smolo, pa četudi se isti posušijo. Izurjen obrezovalec vedno pazi, da ne dela prevelikih ran, ampak bo odstranjeval vedno stranske poganjke na voditeljicah, ko še niso dobro razviti. Ako smo cepili dve očesi, bomo morebiti eno odstranili, ako sta se obe razvili, ali pa vzgojimo krono iz dveh očes. Je sicer to malo težje, ker ni lahko vzgajati pravilne krone z dvema voditeljicama. (Dalje prih.) Razno. Odlikovanje sadjarja pred 92. leti. V našem uredništvu se je zglasil zbiratelj starin, ki ima staro, srebrno -kolajno, s katero je bil nekoč odlikovan član Kmetijske družbe, Matevž Šare (Sharz) iz Preserja pri Jaršah, na sadni razstavi 1. 1844. v Ljubljani. Tedaj je Kmetijska družba priredila namreč veliko kmetijsko razstavo v Ljubljani. Matevž Sharz je dobil srebrno- medaljo z napisom: „Pridnimu Oskerbovavzu Sadniga Drev- Ija". Sedaj se nahaja v tej hiši gostilna pri Križ-.karju v Preserjih pri Jaršah. Slika 22. Enodnevni tečaj za zatiranje škodljivcev in bolezni in o škropljenju sadnega drevja se vrši v soboto, 4. aprila t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja od 8.—12. in od 14,—18. ure. Vinarstvo in kleturstvo. Kje dobimo cepljenke. Josip Zabavnik. Novodobno vinarstvo ni šala. Stane mnogo denarja in vinogradnik mora obvladati, če hoče z uspehom obratovati, precej teorije in še več prakse. Teorija sama ne pomaga nič. Praksa sama brez teorije pa tudi ne. Oboje, teorijo in prakso, mora vinogradnik spraviti v pravi sklad, tedaj šele se mu obeta uspeh. Zlasti velja ta trditev za obnovo vinogradov. Kaj pomaga, če smo parcelo, namenjeno za novi nasad, pravilno zrigolali, splanirali, nakolčili, trte pravilno posadili, jih dovolj pognojili, a nismo izbrali naši zemlji odgovarjajoče ameriške podlage in žlahtnega cepiča. Ce smo izbrali podlago in cepič napačno, smo zavrgli mnogo denarja in smo izgubili na dragocenem času, kajti nasad treba v takem primeru obnoviti. So to dvojni stroški, ki si jih vsak vinogradnik lahko prihrani. Kr. banska uprava v Ljubljani je s sodelovanjem vinarskih strokovnjakov in Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru izdala knjižico „Trsni izbor in vinski tipi za Dravsko banovino", ki daje našim vinogradnikom zanesljive nasvete, sloneče na teoriji in dolgoletni praksi, glede izbire pravilne ameriške podlage in žlahtne domače trsne sorte, posebej za vsak vinski okoliš, ki jih je v Dravski banovini 13. Vinogradniki segajte pridno po tej knjižici, ki se dobi za par Din pri banski upravi v Ljubljani. Naročajte jo skupno, da prihranite na poštnini. Nastane vprašanje, kje dobimo zanesljivo dobre cepljenke z jamstvom, da res dobimo to, kar smo naročili. S pridelovanjem ameriških cepljenk se bavijo predvsem banovinske trsnice, kmetijske šole in privatni trsničarji, ki morajo imeti za svoj obrat izrecno dovoljenje od kmetijskega ministrstva in so pod javno strokovno kontrolo. Te-le zadnjih, t. j. kon-cesioniranih privatnih trsničarjev, je v Dravski banovini že lepo število in so organizirani v „Trsničarskem odseku Vinarskega društva". Kdor izmed vinogradnikov potrebuje cepljenke, naj se torej z vsem zaupanjem obrne na g. Franca Brumna, tajnika trs ničarskega odseka v Krapju pri Ljutomeru. Ta nasvet dajemo našim vinogradnikom, ki imajo zrigolan svet, a še nimajo zagotovljenih cepljenk in morda ne vejo, kje bi jih mogli dobiti. V banovinskih in šolskih trsnicah so, kakor čujemo, cepljenke že davno vse razprodane. Pameten vinogradnik si bo že sedaj zagotovil cepljenke za 1. 1937. Ako ima sam izbrane cepiče za njegov vinski okoliš priporočljivih sort, jih bo dal zanesljivemu trsničarju, da mu vzgoji potrebno število cepljenk in bo od trsničarja zahteval jamstvo tudi glede naročene ameriške podlage, če nima prilike, da bi si vzgojil cepljenke sam. Razno. Glavni odbor Vinarskega društva za Dravsko banovino je imel dne 2. II. 1936. svojo sejo v Mariboru. Razpravljal je o tekočih zadevah. Sklenil je, da bo občni zbor Vinarskega društva letos dne 6. junija v Brežicah. Občnemu zboru bo dne 7. junija sledil vinarski kongres, tudi v Brežicah. V dneh 7. in 8. junija pa bodo poučni izleti na Bi-zeljsko in Dolenjsko. Sklenil je tudi sklicati ankete: 1. Za 22. II. 1936. anketo v Brežice v namen priprav za občni zbor Vinarskega društva in vinarski kongres, poučne izlete i:i morebitno vinsko razstavo, združeno z vinskim sejmom v Brežicah. 2. Za 1. III. 1936. anketo v Ptuj v namen obravnave osnutka pravilnika k uredbi o viničar-skem redu. 3. Za 15. III. 1936. anketo v Maribor v namen obravnave zaščite vinskih tipov v Dravski banovini. Prireditve vinogradnikov v Brežicah. V soboto, 22. II. 1936. se je vršila v Brežicah dobro obiskana anketa vinogradnikov, ki je razpravljala o pripravah za občni zbor Vinarskega društva in vinarski kongres. Važen je sklep ankete, da naj se vrši istočasno s prireditvami Vinarskega društva dne 6., 7. in 8. junija v Brežicah tudi vinska razstava, združena z vinskim sejmom, ki jo pri-rede združene vinarske podružnice brežijsikega in krškega sreza. Izvoljen je bil širši in ožji akcijski odbor, ki se bo potrudil, da z združenimi močmi prireditvam pripomore do polnega uspeha. Dolžnost vseh vinogradnikov brežijskega in krškega sreza pa je, da gredo akcjiskemu odboru v vsakem oziru na roko. Trsničarski odsek Vinarskega društva je imel v nedeljo, dne 23. februarja 1936. svoj občni zbor v Ptuju. Udeležba je bila zelo povoljna. Odsekove zadeve so bile gladko rešene v najlepši slogi. Po obširnih razpravah o ustanavljanju javnih trsnic, oddaji trsnega materiala po znižanih cenah, o zatiranju samorodnic, o zakotnem trsničarstvu, o prodaji trsja v splošnem, o selekciji, o dobavi zanesljive ameriške podlage, o enotnem postopku pri transportu trsja po železnici itd., je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje vse zahteve trsničarjev. Izvoljen je bil z malimi izpremembami stari odbor s predsednikom g. Klotarjem Bouvierjem iz Gornje Radgone in tajnikom Francom Brumnom iz Krapja pri Ljutomeru. Po občnem zboru je predaval o bolezni strže-na na trsu g. ing. Šturm iz Maribora. Predavanje je trsniearje zelo zanimalo, predvsem ugotovitev, da strženova bolezen pravzaprav ni nova bolezen trsa. Želja trsničarjev kakor tudi vseh vinogradnikov je, da znanost to bolezen dosledno nada'je proučuje in izsledke objavlja v strokovnem časopisju." Vinske razstave in vinski sejmi. Dne 18. decembra 1935. ie bila vinska razstava, združena z vinskim sejmom v Ormožu. Dne 7. januarja 1936. v Ivanjkovcih, 3. marca 1936. v Ljutomeru in 10. marca 1936. v Novem mestu. Dne 22. do 25. marca 1936. bo vinska razstava, združena z vinskim sejmom v Dramljah. Dne 1. in 2. aprila 1936. bo vinska pokušnja v Ptuju, ko bo tam zborovala zveza gostilničarskih združenj. Dne 7. in 8. junija 1936. bo vinska razstava, združena z vinskim sejmom v Brežicah. Vse te prireditve so nam jasen dokaz, da je po vsej širni naši vinorodni banovini vina dovolj, kupcev pa ni. Vkljub temu pa se dovaža v naše kraje vino od drugod, kar pomeni za našega vinogradnika poslabšanje njegovega itak ne zavidanja vrednega položaja. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte in o trsničarstvu se vrši v ponedeljek, dne 23. marca t. 1. na- banovinski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 8.—<12. in od 14.-18. ure. Konjereja. Kaj ovira napredovanje naše konjereje. Dr. F. Veble. (Dalje in konec.) Razpored za letošnjo plemenilno dobo, ki je neposredno pred početkom, izkazuje 118 plemenskih žrebcev, med njimi 90 banovinskih ter 28 privatnih ple-menjakov. Število banovinskih plemenskih žrebcev se je napram lani znižalo za 11 glav, ker je lani 17 banovinskih žrebcev, nahajajočih se v zasebni negi, prešlo oskrbnikom v zasebno last, banovinskjt žrebčarna pa nima na razpolago zadostnih sredstev, da bi vse še sposobne živali ponovno odkupila. Vkljub temu je zago-tovlejno, da bodo vse še za pleme sposobne živali nadalje plemenile v naž kg 40 Din, v steklenicah 2 kg 15 Din, 1 kg 8 Din z embalažo vred. Po pošti se pošiljajo le pločevinaste posode. Mazavo milo po 10 Din v posodi kupca. Aphidon, sredstvo za pokončavanje listnih in krvave uši v posodi po 1 kg Din 50.—. Aresin (krečni arzenat), ikg Din 36.50. Nosprasen, zavitki po 5 kg Din 24 za 1 kg, 1 kg Din 30. Nosprasit, zavitki po 5 kg 39 Din za kg, 1 kg 45 Din. Meritol (kalcijev arzenat), 400 gr Din 15.—. Zelio-pasta proti voluharjem Din 15.50, zrnje proti mišim Din 8 za zavitek. Strlhninova pšenica proti mišim po 25 g Din 4.—, po 50 g Din 6.—. b) Sadjarsko in vrtnarsko orodje. Najboljši cepilni noži Kunde-jevi, pripravni za vse načine cepljenja sadnega drevja, komad 40—102 Din. Prvovrstni vrtni noži tvrdke Kunde-Dresden (obrezači), komad od 42 do 58 Din. Brusni kamni za Kundejeve nože, za člane po 30 in 46 Din, za nečlane 31 in 48 Din. Navadne drevesne škarje za obrezovanje sadnega drevja od 15 do 35 Din. Drevesne škarle za obrezovanje vrhov, rezanje cepičev in goseničnih gnezd po 20, 50, 175 in 210 Din. Drevesne škarje Kunde za obrezovanje visokega drevja od 45 do 190 Din. Peresa za škarje, domače, 0.75 Din za komad. Peresa za škarje, Kunde, 1.75 Din za komad. Škarje za striženje mej ali vrzeli 120 in 125 Din. Drevesne žage od 35 do 110 Din. Žični koški za varstvo pred zajcem komad 8 Din. Drevesne ščetl (krtače) za čiščenje mahu in lišaja z debel in vej na starem drevju, za člane male 20, 22, velike 40 Din. Strgulje za drevje, za strganje stare skorje na drevju po 25 in 35 Din. Sadni oblračl po 15 in 44 Din. Pasti za voluharje 5 Din, cevke po 13 Din. Lopate za štihanje, navadne, za člane 15 in 24 Din, za nečlane 16 in 25 Din. Lopate za štihanje, Kunde, za člane 80 Din, za nečlane 83 Din. Lopate za nakladanje (zajemalke) po 18 in 24 Din. Grablje, železne, 10—16 zob, za člane po 11. 14, 17 in 18 Din, za nečlane vsake grablje 1 Din dražje. Grabile na val], 5 in 10 zob, 80 Din. Vile, železne, s tremi roglji po 14 Din, s štirimi po 15 Din. Vilaste lopate Kunde za rahljanje zemlje, za člane po 100 Din, za nečlane 105 Din. Vile, garantirane, s tremi roglji 23 Din, s štirimi 32 Din. Vrtne zalivalke „Jajag" 31 155 Din. 101 160 Din, 121 180 Din, 14 1 200 Din, 161 215 Din. Motike sejalne, za člane komad 45 Din, za nečlane 47 Din. c) Škropilnice za sadno drev]e In vrtove. Ročna škropilnica ,.Nova", lH 1 vsebine 175 Din, „Top" 175 Din, „Dresdensia" K 1 45 Din, % 1 55 Din. Samodelna nahrbtna škropilnica A. H. 20, tvrdke Nechvile po 1400 Din z bambusovo cevjo vred; Vega, francoski sistem, po 1340 Din. Samodelne nahrbtne škropilnice Kovina: 161 Din 1050.— z bambusovo cevjo vred. Prevozna škropilnica za sadno drevje In hmelj „Vindex", ročno prevozna z 5 m gumijevimi cevmi, 2 podaljška po 75 cm in patentnim razpršil-nikom z eno cevjo po Din 000.—. Kultivatorji (ročni Kunde), po Din 24.—, 28.—, 32.—, 37.—. Razpršilnik) „FIlck" za visoko drevje po 110 Din komad. Razpršilnik ..Kovina" po 35 Din. Vinogradniške in kletarske potrebščine. a) Zatiralna sredstva proti boleznim in škodljivcem na vinski trti. Modra galica, 5.50 Din, na drobno; za vagon- sko naročilo veliaio posebne cene. Žveplo, dvojno vitilirano po 3.75 Din za kg. Salojidin (antiklor natrijev tiosulfat), vreče po 100 kg po 6.30 Din za kg, v manjših količinah po 6.50 Din za kg. Urania zelenilo, v zavitkih po 15 dkg 10 Din, H kg 25 Din, 1 kg 50 Din. b) Škropilnice in razni predmeti. Rafija, ličje, po 13 Din kg. Trtne škropilnice, bakrene, original Vermorel 440 Din, original Austria 440 Din, Jubila 480 Din. „Rex" 520 Din. Potrebščine k škropilnicam: Kolenca po 10 Din, dvojni razpršilnik 60 Din, prehodna pipa s cedilom Nechvile 90 Din, razpršilnik „Flick" spodnji 40 Din, navadni razpršilnik, kapica 10 Din, igla 6 Din. Gumijeve cevi za škropilnice 10X3 po 11 Din. 13X3 po 15 Din. Gumijeve krogDice po 2.50 Din. Gumijeve plošče po 8 Din za komad. Gumijevi trakovi: Reithoffer Din 140. Žveplalniki, ročni, po 80 Din za komad. c) Kletarske potrebščine. Azbest za čiščenje vina po 80 Din za kg. Eponit za čiščenje vina po 50 Din za kg. Kalimetabisulfit 10 dkg 4 Din, 1 kg 27 Din. Žveplovi trakovi na azbestu po 16 Din za kg. Tanin aH čreslovina popolnoma čisti, brez tujega okusa in duha za čiščenje in boljšo ohranitev vina, 5 dkg 40 Din. 10 dkg 60 Din, Yi kg 100 Din. Želatina, najbolje kakovosti za čiščenje vina (za odpravo zopernega duha, motnosti itd.) 5 dkg 15 Din, 10 dkg 30 Din, % kg 80 Din, 1 kg 280 Din. Kalijeva Iužnina za določanje kisline v mo-štih, vinu in brezalkoholnih pijačah, M 1 20 Din, H 1 35 Din, 1 1 65 Din, brez steklenice. Kipelne vehe, steklene, velike po 75.— Din. Kipelne vehe lončene velike 20 Din, male 15 Din. Ebulioskop Maligand, uradno preskušen, 680 dinarjev. Vinske in sadne stiskalnice z vsebino 100 litrov 1650 Din. Sadni mlin Wetss 2500 Din. Sadni mlin Č. 1200 Din. Živinorejski in mlekarski predmeti. a) Živinorejski predmeti. Telečji napajalniki po 80,— Din. Gumijevi seski za napajalnike, za člane po 24 Din, za nečlane po 25 Din. b) Mlekarske potrebščine. Posnemalnik Vega E za 75 I po 1200 Din; F2 za 140 I 1700 Din. „Baltic" posnemalnik D3 za 1301, s podstavkom 1800 Din. Posnemalnik ..Milena" 35 litrov po Din 860.—, 45 litrov po Din 980.—, 60 litrov po Din 1100.—. Obročki za posnemalnike, mali po 5 Din. veliki po 10 Din. Pinje, št. 1 za 51 po 620 Din, št. 2 za 101 po 750 Din. Laktodensimeter (za določanje gostote mleka po profesorju Gerberju) 40 Din. Sirišče, dansko, originalno Hansenovo, v prahu (iz Kodanja), v škatljicah po 25 g 14 Din, 50 g 26 Din, 250 g 110 Din, 500 g 210 Din. Brzoparilnik Alfa, s pocinkanim kotlom, 80 li-terski po 2060 Din, 200 literski po 3350 Din. c) Živinozdravniški predmeti. Živinozdravniški predmeti (češki izdelek): Požiralnikove cevi, za teleta 70 Din, za goved za člane 255 Din, za nečlane pa 260 Din. Trokar]i za teleta, za člane 45 Din, za nečlane 48 Din; za goved za člane po 50 Din, za nečlane 53 Din. Irigatorjl, kompletni (po 3 1), za člane po 70 Din, za nečlane 75 Din. Zaustavljačl, ponikljani, 60 Din. Mlečni katetri po 7 Din. Obroči za bike, navadni za člane 15 Din, za nečlane po 16 Din. Toplomeri za merjenje vročine, za člane po 25 Din, za nečlane 26 Din, odnosno za člane 30 Din in nečlane 31 Din. d) Perutninarski predmeti. Znamke za perutnino, celoloidne, po 0.30 Din za komad, aluminijaste s številkami po 0.75 Din za komad, ušesne znamke za živino po 1.50 Din za komad. Aparat za kapunjenje Din 265. Tehtnica za jajca, za člane 50 Din, za nečlane 55 Din. Poljedelsko orodje in stroji, a) Plugi in plužni deli. Sackovi plugi in plužni deU: D9SS po 1200 Din, D8MN po 1100 Din, D7MN po 1060 Din, D6MNR 860 Din, D5MNR 760 Din, D6X po 760 Din, B6E 760 Din, E6WN 760 Din. Obračevalni plug, NW7 po Din 1550. Dvobrazdni plug, lahki ZRB6 po 1100 Din. Glave: D9SS po 380 Din, D8SS po 350 Din, URB za lesene pluge 150 Din, obračevalna HNW5 in 7 po 470 Din, osipalna HUN 480 Din. Lemeži za D7 po 35 Din, za D6 po 30 Din, za obračalne pluge po 35 Din. Plazi za D6 in D7 po 30 Din za komad. Črtala za D7 in D6 po 30 Din za komad. Deske, Sack za D8MN po 140 Din, D7MN po 100 Din. Plužna s peresnim podzemeljskim rahljačem, sistem Bendhack, po 1200 Din. Izruvač za krompir, sedemdelni. stane za nečlane 340 Din. Osipalnik HUN po 750 Din, BHR po 380 Din. b) Njivske brane. Dvodelna 4b, široka 166, težka 62 kg, 700 Din. c) Travniške brane. Travniške brane z zvezdnimi členki; Z1 široka 1.50 m. težka 44 kg, 740 Din; Z2 široka 1.85 m, težka 52kg po 810 Din; Z3 široka 1.50m. težka 50 kg po 800 Din; z noži: N3. široka 1.80 m. težka 78 ke 950 Din; N2, široka 1.50 m. težka 67 kg po 850 Din. Kombinirana travniška in njivska brana KW1, dvodelna, široka 1.50 m, težka 60 kg po 600 Din. njivska brana KW2, široka 2.25 m, težka 88 kg, trodelna po 1000 Din. Brane na krožnike SE 10L 3500 Din. d) Planeti ali okopalniki. Planet št. 8 — kot okopalnik, osipalnik in kul-tivator, globečina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, 700 Din; štev 18 180 Din. Glave za planet, komad po 150 Din, Kultivator z 9 peresi B. C. 9 Din 1650. e) Sejalni stroji. Sejalni stroj Sack, 1.50 m širok, devetvrstni BETTA po 4500 Din; H9 po 2700 Din. Pracnerjev sejalni stroj „Budučnost", trinajst- vrstni po 4500 Din. Sejalica Unikum, 14 vrstna Din 6000.—. Sejalica za koruzo, dvovrstna K. J2 Din 800. Senior ročne sejalice, H po 920 Din. f) Slamoreznice. Slamoreznice Borek: VFSR12 z verigo po 2000 Din, Volga na pogon 3150 Din, 12 po 1750 Din, 10 col 1650 Din. g) Gnojnične sesalke. Sesalke Monachia (gnojne pumpe) 330 cm za člane po 800 Din, 360 cm po 820 Din, 390 cm po 860 Din, 420 cm po 900 Din, 450 cm po 920 Din, 290/420 cm po 980 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, domači izdelek, v dolžini 3 m za člane 500 Din, 3.90m 605 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Sesalke, F450 za člane 1000 Din, za nečlane 1020 Din. Sesalka ..Kremžar", dolžina 3 m za člane 1050 Din, 3.50 m po 1100 Din, 4 m 1150 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. Razpršilnik za gnojnične sode po 85 Din. Ježekove gnojnične sesalke. 350 cm za člane 950 Din, 370 cm 1000 Din, 400 cm 1000 Din, 450 cm 1050 Din; za nečlane vsaka sesalka 20 Din dražje. h) Trijerji In čistilniki. Trijerji (originalni Hedovi), V/2 po 6300 Din. Žitočistllnlkl: „Č" 1000 Din, „K" 1350 Din, „E" 1800 Din. Sortator Banat 2200 Din. i) Razni stroji in orodja. Mlatilnice Paternioner — na motorni pogon 1800 Din; na ročni pogon 2200 Din, na pogon na vitelj 2380 Din. Benzin motorji Lorenz, 3—4 KS 7000 Din. Kose, za člane 25 Din, za nečlane 26 Din. Kosilnice, dvovprežne „Knotek" s 16 in 18 zobmi 4300 Din. Kolo za kosilnico (noslino kolo za drog) 350 Din. Odlagalna priprava pri kosilnici žita 650 Din. Robkač za koruzo, mali ročni po 65 Din, R. R. 850, EMR po 1000 Din. Drobljač (šrotar) za oves EMO. po 1500 Din. Brzoklepalnik ..Stubaier" po 375 Din za kom. Reporeznice, domače, male po 370 Din, 540 Din, velike po 700 Din. meritol Dve leti uporabljale vsi ..sche«inc» praktjcni sadjarji in vinogradniki za zatiranje škodljivcev (gosenic), ki nagrizujejo zelene dele na sadnem drevju in vinski trti KALCIJEV ARZENAT-MERITOL za škropljenje „Schering", ker je uporaba kalcijevega arzenata „Schering" ekonomična in enostavna ter • i potreben dodatek apna k škropivu. Sredstvo se uporablja v raztopini z vodo ali kot dodatek k bakreno-apnenl ali žvepleno-apneni brozgi. Prednosti uporabe: Sredstvo je lahko topljivo in ne dela nikake vsedline, učinkuje trajno in ne opali listov. Raztopina je tudi zelo lepljiva ter ne zamašuje Škropilnic. — Za zatiranje kislega Crvlčka uporabljamo suho sredstvo za praienje —--;- prašek arsena - meritol ,,Sctierin9"> in kislega'Crvlčka6uporabfjamo prašek arsena in bakra - bakreni Meritol „Schering". Prednosti uporabe suhih sredstev: naprava Škropiva izostane, dalje je uporaba tega sredstva zelo enostavna, zelo ekonomična ter nenarikriljivn lepljiva. — Proti raznim gosenicam, raznim hroščem in ličinkam, mravljam, ki lezejo po deblu dreves, namestimo lepljive pasove. Priporočamo uporabo najboljšega lepiva: |_£p|Lfl JJ^ GOSENICE - Schering" Za zatiranje rdečega pajka na hmelju, plesnobe ali oidija na c.u..:._n n u ... ,, . , . cvetju uporabljamo 1% raztopino v vodi, sredstvo, tekoče eRY!>IT - „bchering . Zahtevajte navodila (letake). Schering-ova sredstva se dobijo: Schering • Kahlbaum a. G., oddelek za zaščito rastlin. Generalno zastopstvo ZAGREB, Trg Kralja Petra 9. Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu Kmetski hranilni in posojilni dom registrovana zadruga z neomejeno zavezo V LJUBLJANI, TAVČARJEVA (SODNA) ULICA 1 Vloge na knjižice in tekoči račun sprejema proti najugodnnjšemu obrestovanju — večje stalne vloge po dogovoru. Jamstvo za vse vloge presega večkratno vrednost vlog. Stranicam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Posojila daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi vrednostnih papirjev ter kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. Oskrbujei Kavcije, inkase, srečke in vrednostne papirje. Preskrbuje i- Čeke in nakaznice (nakazila) na druga mesta. Blagajniške ure: Ob delavnikih od 8—12 '/a in od 3-4'žj, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12 '/3 ure. Telefon 2847. Brzojavi: »Kmetski dom". Rač. pošt. hran. št. 14.257. Žiro račun: Narodna banka Podružnici v Kamniku in Mariboru Mešanica domačih čainih rastlini Najboljši nadomestek za inozemske čaje! Po odobrenju Ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935 I. S. br. 14.004 stavlja v promet: KMETIJSKA DRUŽBA r.... .. V IJUBUANI Zahtevajte pri Vašem trgovcu „Maš faj"! .n ovost " EHROni rmŠE DOBE JE: Slavija jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani prevzema zavaro¥anja proti ognju, vlomu, telesnemu pohabljenju, zavarovanje dote otrokom, do smrtne rente i. t. d. Sadjarji! Preiskave znanstvenikov in dolgoletne izkušnje praktikov so pokazale, da je ARBORIN neprecenljivo sredstvo za zimsko in pomladansko zatiranje sadnih škodljivcev. „CHEMOTECHNA", družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10. Imenovana tvrdka izdeluje tudi Cepilno smolo najfinejše kakovosti. Opozorilo! Malo rabljena kolesa in šivalne stroje vseh vrst, ki popolnoma odgovarjajo novim, pa so zato več kot polovico cenejši, dobite edino pri tvrdki „PRO M ET" V Ljubljani, nasproti Križanske cerkve. (Odprto tudi ob nedeljah dopoldne.) Anton ČERNE GRAVEUR LJUBLJANA prolzvodimo i sve druge gospodarske strojeve, naročilo SIJ AČICE sa kukuruz I iito. OSJEČKA UEVAONICA ŽEL3EZA I TVORNICA STRODEVAo.D. OSIDEK. 62. SEJMI ZA POLJEDELSKE STROJE Jugovzhodna razstava Bresiau 7,-10. maja 1936 Izvoz poljedelskih strojev in orodja — Poljedelsko-in-dustrijelne obratne naprave — Gnojila — Splošna strojegradba — Silotnorne naprave — Orodja in stroji za njihovo izdelavo — Prevozna sredstva — Motorna vozila — Preskrba z vodo — Sanitarne naprave in obramba proti ognju Elekrotehnika — Radijske potrebščine — Tehnične potrebščine — Stavbarstvo in stavbni materijal — Pisarniške potrebščine. Uvoz poljedelskih produktov in surovin — Udeležba inozemstva. Vsa pojasnila daje: Breslauer Messe und Ausstel-lungsgesellschaft (Breslavska sejmska in razstav-ljalna družba) Bresiau 16. Nemčija. _£L Kužni katar sramnice in kužno zvrženje pri kravah škoduje tudi mlečnosti. Odvračevalnosredstvo: ,Bissulin'! Dobi se samo na živinozdravniški recept. Najmanjši tvorniški omot 25 svečic. Nepokvarljivo, brez duha, nestrupeno. H. Trommsdorff Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „LYKOS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan. tropine ter vse v to široko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC-ZANKL tovarne olJa, lakov In barv družba z o z., lastnik FRANJO MED1Č Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu. —. Tovarne v Ljubljani, Medvodah iu Domžalah Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelltev. In omaatitev domače, posebno klavne živine. — Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MASTINA* so brezštevilna zahvalna pisma Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din Lekarna TRNKOCZV LJUBLJANA, Mestni trg 4 (Zraven Rotovia) J. BLASNIKA NASL. Univerzitetna tiskarna LI103RAFIJA OFFSETTISK KARTON A ŽA ZALOŽNIŠTVO VELIKE PRATIKE VREČICE ZA SEMENA LJUBLJANA Breg 10-12 Najstarejši grafični zavod Jugoslavije Izvršuje vse tiskovine najceneje in najsolidneje USTANOVLJENA LETA 1828 ŠPEDICIJA T U R K LJUBLJANA ocarinjen je prevzema: prevažanje vsakovrstne robe hitro In po najnižji tarifi. — Vse vsakovrstnega blaga v LJubljani in Izven Ljubljane informacije brezplačno. — Telefon interurban 24-59. z voiovi kot tudi z avtomobili. — Telefon int. 21-57. — Vilharjeva cesta 33 (nasproti nove carinarnice). — Masarykova c. 5 (nasproti tovornega kolodvora). ZAVARUJTE SADNO DREVJE proti boleznim in škodljivcem s škropljenjem preizkušenih sredstev: A P H I D O N za zimsko in poletno škropljen je proti raznim ušem, in to: slivinemu kaparju (1'3 %), proti drugim kaparjem (1 'l2 — 2'/20/o). krvavi uši (2 °/0), listnim ušem ('/2 — l°/o). Jako poceni in zelo enostavna uporaba! S O L B A R proti plesnobi na jabolkih in breskvah, proti kodravosti breskev in vinske trte, proti gnilobi (moniliji) in plesnobam obče. Nosprasen kombinirano sredstvo za zatiranje škodljivcev, ki nagrizujejo zelene dele kulturnih rastlin, in bolezni, kakor: plesnobe, škrlupa ali fusikladija, peronospore itd. A R E S I N kod dodatek bordoški brozgi (raztopina galice in apna), proti raznim grizočim škodljivcem na zelenih delih sadnega drevja. ARBOCOL - lepilo proti mravljam in drugim zajedalcem. Zahtevajte obširna navodila: „JUGEFA« k. d. Oddelek za varstvo rastlin, Zagreb, Preradovičeva 16 Vsa naša sredstva dobite pri: Kmetijski družbi v Ljubljani in skladiščih v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Slov. Konjicah