), - 'HIŠ ■riste‘% m cm- drugi.,„N ftudent v prostore IG lišal sem še mnogo me en jejo "^S Kot zsuktcK organizaci .kega izobraževanja naArvi stopnji-■ sdko-šoMKga študij- v КгапјаЖејејо dveletni program šotetja vodsi venili kail&vsfcih-delavcev.jg-'igfcjih gorenjskih podjjL T* .јфџгап • *• ria/|ytw;.inS(a^a3kovska ASocialna šola pa je pfičel izvajaj laKtoi žav-A i£a izolira zevanje kadjov in proučevanji* офмрјДе teta v kia®:-septeBlL!' 1959. hrta.1 m-u ; škrat vsebov 248 ur pouka v dvehletif, pouk Mbc obiskovalo san* deset sltrii/cliilF. Dve leti 'kasnej^VAaii* 1962, js Zavod za izobraftetra^C 'IŠdrov jto pro-uče/atije orga* iz - rije deta po takratnih pr. ufjfsili o visokem šolstvu tud ВјјјЗДцаД ustsnovif' kadrovsko šu4o,/ Mtf fcrganigripk* smeti’,Џ b|t ostiovaftnidi adtfeek za kadrovska vprašanjui in oddetetza probčevanje varstvu pri/ttelu.-i- rudar sta v nadaljnjem;*.izvoju oddelka za kadrovska лргаЈјпја m šBnos! P11 P U stagnirala ozirorfjt se je drugi oddelek reiijrgamzirat “v samostoje. višje /fL-lim.ško J sujo v Li-toji*rii,.iafc::> а.г.- даи>о'ЈШ priče vsi- hitrejšem - razvoja samo opSntzru.tjskegr oditika; posledica tega je kija, daTse je v -rtu 1965 la kadiuvsk prtimenov. o foto za « jo deta v KrfBJtt,• Rot zanimivo*! mg (uvedem, da so po kranjskem zgjetla anortli tud- šoto za k e službi- v ter višjo ta, ki smo jo uporabi visokega šolstva. V do se razočaral trt upam, d? mi jih združevala v vseh oblikah d Г V ta namen so štuifctje [ustanovni sestanek, kjer ЗХИ& Ј organizacije na šoli. Da VkrifeiBi skem življenju" v Kranju .žsem ol »p* v-. дЈп,jn-ij - slušatelji krarij razmere tako z vidika ko nibrta k stanovalcev študentov kr.itkomait v kateri sta vsebovana hiSma ir, sobo s festimi »išči / zastarel tora vzgojitelj prt: v ico sak tre n ganjati obiskovalce to bi i direktorja, kajti „njihovd veljčare gre za obisk in le maki Je/ftotn Prepričan sem, da кгагјјмтек-јВ „akademska svoboda"! Ш$£|||ј№ V Mariboru menine, da boi pamet". Iz vseh регсрсННМвв in končno tudi s čisto študentov ,OMAN TI hitrosti Ц poeraščanja 6- .sedanjih ■ »kvito«.. po-tažje ustvat.lifc pregledov števila noto vpisanih uh tetTUkrtrJ l(jto se je v 'etu 1959/6« vpisalo na lieljev, a je že v šolske*- lelu 1963 64 to novo , v naslednjem letu pa študentov, uval cev skokovito naraščalo, tako da je, bit v letu :k, irT »ipei S2S. 5tulentov; od šjbkega'leta iSačc zaznati nekoliki manjši vpife Študentov D postopnega .jniKanja študiiskilfieaiipr K na (šji šob za orgigrizacijo det itilliiajo ugodnost,j da шш ejo na drugo stopnioj VEKS ali n HSrdu. Medtem k( sta v telu i ir v naslednjem letu nihče, mv Htomantov ! ud izpitni režim Brejši; lako je v jetu 1959/60 Bili letih do leta 1968 se je to F v letu 1968/69 piKHHHjE Iškem letu 1969/ gibanju in „-m. I'alara. SiŠem v našč; ;a v ožjih študentskih le, ki jih ‘ zam od 1US. |„ v koliki iiiMbe’ istovetim z g ,v to je krit* it za (»dgovoi če sem tevpično del gibanja. Razširil bom risanje: v k liki meri te & rdeni. £ MVZ v Mniiboru istovf i-r _z 'banjem? NaJ-.nt-пф: Z gibanjem, k| obstaja ui tem bom otegov. Nisem v študcntsl liodim na sestanke. Z; - nam naročene Infi ugajanja p p is in rstah. m del pjem? , ki ga ranam? opazovanj smo končali svoj študij o ENt poda vemo že vse o DVE; pozabi^ preštudirati še (N. Študij o INI /aciji. R. S. EDDINGTON t 1ША JURANČIČ, rftrektor vžje šole za organizacijo dela v rc za. jasen i-s • finfcslrali sam< materi! lisfcriminae; tlne stroški Dejstva, ki u resnici. R. i djj se zanimajo za^ •iUtjc godilo v <3B i 1. In H ; ozsmimaf za a do," pravi »v gibs iral, gotovo ne bodo absolutna resnica, Udo pa ho JiK' ,*teč«ib,|kaino de nas ne bi 1 t izjave pometnbr ionarjevt ljudi, redni pojlk, ni.smESgtcjelt oiii dinarja , ŠS. „študentje Џл gnoj" j je rekel nekdo, maska za kar« a; prSet kak -radsednik ŠS, Pri vsemi :m sem dobil cjfliilCT/. da so izjave zelr i le ujjukdo miselno poglablja v pojem oziron Zslcajt^Bir nimamo časa, da bi se sredi vsakod takol lomemben pojem? Ali pa smo nespoi ledati na csfcto? Svoj sestavek sem naslovil Stud' ^. Џј<фг'Љђ. Zakaj? Morda zato, ker v Maribori banja? Ati| er priznavam zgolj tako obliko? V eksno gleda mnogo iim nj in površne m : v gibanje? evuosti osti vili in feoropi rksno gihm J živi taka iboru tra del me noben v ivki zavod v dilemi, bi bile ra dar .4 -, i - H udi pri študij krati tako mizernih razmi aato um ne | - ■ , ; gib -1 ml skaka več: - k,mč vel ko presen*:enje :,fišal mnogo ■1' иШШкШ 1 ■инјј .ež.pove vi^ v.-ie ttop. visoko !-;kih ilerž' *o -bet-j osnov ob Menim, da t verjetno, da bomo prelivA sredstva /a finansiranje iz izr- d nega študilL v fond za redni študij. Vidite, gre za jasen primer disk i птваоје. Ža nameček naj navedem še izjavo, s Btero so nam postregli na- izolira ževalni skupnosti - rekli •&, da vzgajt-mo kadre za gospoijrstvo in d ‘ trro) finansira. Kot da bi Jpialtete z rekli nas gospodarstvo (di: ojništvo, kemijo, gradb-mo za svoje lastne potre EHOD NA DRUGO STO; Prav tako kot je zdru: cesu reorganizacije, ki _____ iko visokošolskega, so tudi v Krai 'iko visokošolskega študija! 1л^ШН ■o terJclektrofakultete nje visok kaže v Išolskih zavodov irehodu višješolj v teku pripraij iriprave za ure e .. . Sprejet je bil sklep, šolanja . . . Delajo vse, kar nansiraii... V treh meseci! konstituiranje visoke šol- za organifeeijo dela; t penjski študij uveden na oSefe smeietuna proizvajal z.gajale kadr e ВГ': Manbon v :ga študira v za prehod na dčitev pogojev b» trii Augo-m na rabinski ne moremo govoriti o gibanju kot: ke®/A, akcije rafevile v Ni še prf/o do stopnje, v kateri bi se spontai c фа&ШШ ir in bi se s tem reševali konflikti. UporT M;, če ste pomislili na nelegalen načir ajkov. pote i se nismo razumeli. Želja je legalna ol ^^^^^^Hposlej zgolj spontanega gibanja", ruj ieroden«fi; шba gaje organizirati in usmeriti. STUDI GNOJ'?- posebej v Mariboru. Široko gleda modrn miselni potencial, ki ima izdelan odnos do svi študentske organizacije. In prav_______ zaciie. ki večkrat sloni na napač^H| BB^^HRjobliki upora. Ideja: _______ ga in NIK/ redstavl ajo še i svoje nosu do študentske organi-tavah, je iskati -Io organiza tudi določene politične posledice. smo odlagati z namero, da ob ~ ./stavimo e iso novo 'VtsokotoUktxTsestrico^B 7.Z Irganiz.arapi dehrv Kranju. No, v petek , 8. jdec., sem po ■MB* K bilo, • ■ - Kii. Odrinil » 11. \ i.IZZI,- »oj,a tov. diri ki--,m m č*£ bi I' potekel: 'tebiti zato, . : sem na HHv.-č in nштВИНЕ)! sem bil sim mal n, n.iv id,i-i, чба tei Џ: n ,, iHineiiopoli. je le • t^M№ lj uč e na ■staj- .-.kem. v M,i^B|BHM|i'xšan|e. ni razlogi, ki so vodstvo šo privedli OA te, za ■d ločitve, je di i e к1НиЖ a n č i-: I |t.o, da se kot šola, в je šele pričela z Г) v visokošolsko .i -НМК, k> jAtudil Iščatija iz višješolskcgH 1 / --./a/ellje visoki] li vso Stvar poli-.ka Ш Ггок razvoja". Ir ta šola že „proizvaja" ^ko potrebne L-s ni kratka; vendar je doslej, ali (bila osnovna samo obliki rzred-riega Res je, da bodo z imer*HHH|6H adija tudi določeni probltmi s kadi timisti; tako je tov. direkto^^ strežne ljudi, doktorje znan pedagoško delo na tej šoli. V s katerim stimulira predavatelj nazivov. Ti tovariši naj bi v nai ki bi smislu paridobtv let; v gorenjski zavodov na oziroma doktorske titule. Dokajratpb da je osnovni vir na novo hab^^^^H zbor, iz katerega sta trenutno dobitev doktorskih nazivov, trije^^^^^| je vpisanih ah že študira na tretj šole, da bi kot vir učnih moči ui namreč daje dokajšnji poudarek bodisi redno, bodisi izredno, prepričano, da bo mogoče in tu- tolik e navadne Jfc ,,|i predvsem redneg ja, vključil v razvoj eocesu štodija In prav maril ttemttito k ra, gonilo, ipa 'je j; v k 1 d| Doba dvi za naše itančneje d visokost ulskih .zavildov ej. jo razvija prešli na drugostopenjski študij, č ki kažejo na to, da bi uvedba mogoča pred letom 1972. VEZI Z MARIBOROM KOT SREDlJ IkhIoiii li.! JBHHHBfmtčin | |e ml ir Mtkši&fiaati /:/;.;va že1' zagMf' vije ne ravjjeni vkl aj uveljavlj ■■Hide i -1 s k i h i - -'v&iKtteezne iji.igi,irske * '■»orJ‘i l(:'-Ш4фВЏ i" i; -i- - ИРР*Ш?'1 ИНШЈИ^Ј!-.-!'..'!-.-! p.l pa nekaki ni НВВНмјЈг-' lavccm. ki f ■ i-ii mega je verjetno, da bi Že 1 irav so prisotni nekateri indikatorji, oblike, јгшјјја' ne Kila objektivno do Bzvite," pravi tov. __________iuijič, medtem ko sodelovaje v tej smeri samo v visoke šol* prešle na ustrezni ^■^^^^■žnosti za izmenjavo n! štiH^sT^preteklo leto rednega študija. je bila z zakonom dopolnjena tudi Imam obču strani IO SS javnosti, oddalj i se pozanimal, k; Podobno vpn misliti, tla se studi |da JO z i veČinO Sl« ifVZ in najdrogi' str* : gori, ti ; [tov delol li komisT :nda nelf ii ga oprav za spec; tpiej? Ali so taki; študentje del gibanja? P,Ti si tam gori, ti njfcnda nepj delaš pti lie z družlH ■ sem laBB le ne istovetijo kaj pt- :več z. delom P>.° na š. Tkega 3 enim dogos arom? ■ . nekaj kr it slišali kolegov tu Dalo mi L Kje smo Na drugi strani ven ažnih vprašartjili naše resne sfere": pra' ' za zaslužkom ■udentje izdelana stali "t vpra&nj/ da iprae. ti-/kolegi štupmtje bffllavljajo o bodočo za i do naeior živahn in izpi poslitvijj alnih ii zanimajo režii Vem. mnogih za „svoje iv, okrog da imajo ■ugih poli- Zakaj se pči-vetijo se kaj ; To je zame „Za to je k -1 v • bila točna, siji v-Krivda je-jv / ribanja - to je giba| kova}, saj jel l ik.-П Star način- rk la ankih - zahf . .i | - je^ dj^jovpr) blikah. ker ga veže št delo organov SS? Ne llu v SS I izjava pa bi v večji o-eri ne vklju. -z gibanjem Juakci lea, saj sem jo spozna i j let ih oh -vodstvo," bi lahko za aka po vrš ti štude ntov 'dela rc; i veliko. žareti raMetaosti, Iti orišča kot AKCIJE in U Besedo lika v sveto že dalj časa z skupnosti — to-je -1/.; i-avljanja n^idločanja na vsakega, kr želi sod loi -ti, aktivnost veliko ča a I en študent rie mJ reaktotno sodd rvati v takih načina -o sem dal v Ega -ovskili ivom --odi za’ - iiqn sep ika v dveh i: kasneje-, m formalni o je b9 , . učevanje v. za kadrovska drugi od | izrtcijskeg -.dii kadrov st šolae i v Zag !n dipI „Vezi z Mariborom doslej še Jurančič. „Pedagoško še vključujeta vidimo večjo perspektivo medsebojnei pogojih, če bi vse mariborske višje ^Brzni sistem študija, kajti takrat bi PBnega kadra; vseeno pa smo ргер^ЈРРИ^Ђо medscbgj delovanje kadrov po prehodu na drugo stopnjo tesnejše in ,-0polnejše kot doslej. Ne morem pa preko tega, da ne bi poudaril r; umevanja, iteli pri združenju visokošolskih B razumej« aase probleme in so nam pripdivtjeni vsak trenutek priskočili na p> jč. M.-mm. I* wari.nu se pravi veiučitev v inariJSprski sistem daiji praksi nas NlWibor ni še prav ničemer ■f-ido vzorni iiiedaebojniodnisi prisotni še in upor! Priznati -■ obliko kot n len način k spretnemu re u konflikte 8 tem sc toliko pegif-bila, n upor r Ju ■;. Gibanje ko : ■/cla*'.M.'bo pt» . lasprotja več kr spontano razvit v n>Te^B omeni škodo / i.-.i n čeprav lahko v •varih ptkiMBh pripelje do ii8®wlfc«w flik tov da bi se morala akcija k) po mmgih kriterijih Organizirat; akcijsk| b ИММ - kotlko ačin v viti. da napredku сж l na^ri ■ 1 odpiatsi fbtot skupine, ki b' bo pač zah J k vil to-jegotovp ■do študi jptje v večji ■a prei mdtjtoi prepi mbo st uta, ki bo- kot | obllkl;4(6c’ t iko Siis/B liieiovate toShrt/ i-.a, kolikor lo za|p|jpt^fli janizirati tak ■ izrnbjl nalog, ki jo bo treba i IS to vetSsž glbari-:rn. Zelja po vodstvo-tniji! množieoj oblflt svoje i Pravniki fbodovtrjetno lahko to dobro ■ m -;p"r TJeeilnih oblikah bo g^nove dimenzije, ugodne za nadaljnje c Sliko ne - ;,vne vsuja si fei-mo naj ljev v p - -.i -11-- .-samo di ; ln| nstrasl* na (>0j ■Pittllo obiski S/69 doi, žen vil 49/70 j* i 'io- i moj dar predi in zaial dročju dru -ili republl pS kor. , a septeml БнрВЈ-4 I 1 i studi avljan.ja lilereiieialiil Btol^^^oreamzaL ijskl 1962/63 diplomirala lel ktu. 197'/VI zabeležil študija ria šoli je iz| diplomiralo 70 odstotk) stavim gibalo v poprečj-■l kar na 8 odstot] hprej. ‘ •. i fl!p Hkrvo leto rednega .iMde* v Kranju goto*- povzroča nekatere [eglaviee tudi študentom Bistvo- ptohlema se 1M» v tem, da Kranj ■ bodoče visokošolsko središče Se nima ustrezne šttidentdtp traritege, |je v tem kraju študerilsfi^:. tokoč Br, * povojih. tudentje čutijo resno pojpba po orgamziratosti, povezanosti, ki naj ikah družbenega in družabnega življenja, je sklenili, da bodo v kratkem sklicali osnovali temelje bodoče študentske ii ustvaril celovitejšo podobo o „študent-sem obiska! za nameček tudi prostore, kjer kranjske prvenke. Brž moram reči, da so rta kot g; rde duhovne in sicer ,nje svobode ■Ornalo bediiet Za ceno 54 st-mh tisočakov, na m s-tar nje, imajo štr i. itje na voljo zantaielinu istrezniini 'afjjarat, kjer k irenute staviti pravico pre- № bt kmalu složiv -bt 'tudi s шрфбвЗсот pvo" tov. vzgojitelj je bil pts^sričan da je faanjkai -. da naju ni jrostavj™W:*S|ihi. MjjBHMrntoiii s. m prišel na'№ei! тШи it postopnega ira 1971 je na t; diplomanti izpitov vpišejo ved v' Be-slušatelja kar 288 v teto . FEOIiL vpisanur siusatei~m^lajvt? (61 ?>, nato slede lis ■jtdentskarubrik IZDAJA STAfNA SKUPŠČINA ŠTUDENTSKE § iHH KB^^^^^^^Blniški ( LAVNI IN q KjOVORNI UREDNIK: SLAVKO v našle t okrog 55, :ov in v diplomantov. Tudi ■rejši; tako je v (bomo) brucem iz študijske kot družabne Im družbene JOŽI ZAGOŽEN J urednik, Milan Lampe, Jure Mikuž, sHHHi IhMHBHM jepolitična rubrika: U I: ШШоГ&а№Ш irednik, Davorin Kračun, Marjan Vranič| I K rubrika: Vfedimir Gajšek urednik, Leopold Petrovič kulturna| ; iterama priloga Ieo«Senger - un /- Srefd»WiWjEjj;. je bila snov iz matematike in sociologije že predavana iHMMIje to izpitno snov lahko že odgovarjali. Pouk traja šest иИкри sic.er otl P®1 osmih zjutraj do enih popoldne; prisotno; vanjih pa je obvezna. Da bi bila slika načina študija celovi ВШЖЈСТ 1 poudariti še to, da izdaja šola lastno revijo MODERNA C BiCANlZAl TJA, v kateri bilo koristnega in zanimive "a postopek za spremem >o исгндјИnačrta, zakaj ne ustreza poučevanju v iHp fMiinlh ter oblikah icdagoško znanstveni svet ШјјЗИУ^Веndar bo na dana določna odločitev —*“ “* _____________da bo novi načrt mogoi prihodnje leto!' SMERI ŠTUDIJA _____________ Trenutno poteka študij na treh smereh: - poslovna Spterf mbe učnega uporabiti že v jeseni tnogokr galam l štude; kte, p! Ikega Nikar zaradi kateri hlapca, ki je f Tako kj poleg šole naše in avsti pa bi tudi krj Vidite,-če je študera kar nam dal časa kakšenT Kolegij dosegli bolj| rekreacijo. Samo v hali! jnjali, da rnjali na |alo mar, i z vsem, I časa do to nikoli in - računalniška smer. vendar naj takoj poi nost le prva in zadnja od navedenih smeri, ka ■ bo šola opustila, zato pa bo posvetila večje Г smeri, kjer bodo vzgajali kadre za elektronske" tudi uresničevanje smisla, tehnično fungirana. FINANSIRANJE da naj bo proiz' aizacijsko .Iz vsebine vprašanj finansiranja trenutno s katerimi sc je srečalo vodstvo šole v vsem ob Ш tanovitve O tem in drugem sem se pogovarjal z dir rednim profesorjem, ter pomočrjjfcebfT m Barišičem, prav tako situaciji," je povzel besed nas tretira na čisto poseben samo da nss ne bi finans; bodo poravnali samo materi na sto in sto strani, iskal bilo mogoče, govoril sem tudi s podpredsednikom izvršnega sveta, a je bilo vse kot bob ob steno. Smo v resni dilemi, ali naj študij kratko-malo ukinemo: v kolikor se do januarja stanje ne bo bistveno spremenilo, bomo prisiljeni sklicati nekakšno tiskovno konferenco, na kateri bomo seznanili tudi širšo javnost s situacijo na šoti. Drugega izhoda nimamo. Motijo pa se oni, ki pričakujejo, da je mogoče in ževatna skup v njilKi vih moč sprejet sklep, (c. ol* pO/ JFUUjl računalnik pnata bodoč-smer študija računalniški to pa je IU6fi ’--‘l'C težave, C tov. — dtfl ttorja dipl. profirsorjem šole. јпдакјог. „Izobra-o vse, kar je ^^^il na primer lanja. Res kjerkoli je Žitki na ljubljanske študenti t č*š, vedru delate v Mariboru, mirno prenašimjp: nemu »vstoplcn selekc enimi tnijtfhfpriAi je gotovo izrBk;jM[Bpst peda-L ki jr. razvidna I c naslednjih podatkov,, vzetih iz neke lavnih ва’1|е|е>'Д9бЗ jeljev je bilo pied|jodrto letu zaposicnil na MckidArri šoli; teljev tu sploh ni delalo v iteljev je začeloltvojo kariero v bustlessUj-.^a na posamezno šolo je opredeljen, s p^jpHPšol in It Uvefjavljc ta sta dva osnovna kriterija selekcije: .jpcb v srednji šoli i ПнН bnega testiranja. s,cdnji šoli m verodo.-.kijiio zaključne *јјјпШиШм >ač pa transcrtpt'1, za katerega kandidat posebej zaptosi ivpjo šolo.. 11 rans-сКјјј&!Јкмаш:1ја kompleksno oceno, v kateri so pol 'pjAmlicHltfi ocen š Bettudi tclttt vne uspeli v odnosu na povprečen Da bo problem, o katerem razumljiv, si na tem mestu oglejmo nekaj - upanšgjja ■ »Banih ■ ~ deptev, poznavanje katerih je nujno potrebno za vsallptj^fat^eji'*^dijskem sistemu. Klasične oblike izpitov so logični |pj»d$il^';iaSif9Ve po preverjanju znanja, ki ga študent sprejme pasivnrilpodatregavjeit rltthedra‘‘. Gre torej ra oceno sposobnosti reproduciranja /.Bnp.zapojmo >. torej predvsem fotografije. S psihološkega vidika so^^^^^^Beljena dejstva, da je ■it moment enkratne napetosti, ki j«^SČt^^»tcrakcija med maksi-■ino željo po dokazovanju sprejete^ znanja in .neštevilnimi шшм Hc.Jvscm enačenje- izpit tveganu^^ff izpitov, zavest o subjektivni moči odločanja profesorja ridimo^^onuinedrugačnc oblike, ki naj bi nadomestil^^^^^H гчИНк" U^^^a^^tsuliive in jih splo ri zamišljati brez spremen sistema pren. in preko n a ргојссггвдо- čer,: se pojmovanja „zn, i“. Ker je v uk jj katerega drfrijr'Ifoil-i).. jnrjfcirnn .jr' јЈздгЛ ; posledica pojmovanja visokošolskega učitelja v h дт|’тпИ,гДИЈ1!Г^|^^*У - агосжо .;ИЦ. luuvač, i S takim Uctiranšerb t>f ialiko aerediti pretit ™ ? fo.iildimoŽiKrv.ii sodelovzaija ^eferči^Kr^gtt) i raz.jdtovalnem delit- če skaba^to ob naštetih dilemah ugotoviti, kje dmet sploh smo,, se'адвжр,-d*‘jej.pcatfctprav stanje flMreUiiji рге»М*ипо na kompromise, kjerkoli so možni. Z» mnoj !xirjP.posebej lantmivi pod-.dk. o zaslu ЈШ itnettiškib, )|^|^ИР8Јато 1еЖ^ИР8г. zaslužek za 10 delovnih me^Sjv, Čc.se je učitelj pripravljen angažirati pri raznih tečajih tudi v počitniškem času, je deležen posebnih dodatnih honorarjev. Zasliezcn nuZi#g*mo ditaitajo, pic z ozirom na reputacijo učitelja na mi m -oojvenzč пакЈгвК stranr. kandidatov za vpis na visoke šole <Дг£^-1Дга1ота1а ifjotne ZDAHtpecializiran College Entrancc Examint; jsm Board i sedežem v Princetonu. Postopek je v osnovnih obrisih naslceJPB^^Baate, ki so sc prijavili k testu, zberejo nflMjB|Bih mestih in jim v posebnih ■Hkteiiat^Bcrtah razdelijo dva deta^MeDgeučni i test znanja 8ci n M. lakoArpcr z4Bi)o V ktntnc in j'th pošlieio v : jffi|lfuUniSkp nbdekivo v Princc^E Uspeh -i lejtjsr gftdje vdazporiu ned 200riti eoo t»'kaini Soli postav^jajd glede & reputscetf različne t геаЦ/коШт točk j. : 'o J seči »atesta iKaudida^-Zkfbaaid, Vaie 1 Columbio morajo z o1 p ito■ ?00 toči ; ič.. lidati «av«d kandi-irajo na več univerz,A. /av/e pjoraziičr na lestvici epere ij I točasno, zapro-.ijo ctjbter v 1‘nneetDiiu Ja tem univerza i eftoroči t jzttltat pjfltovega' feia. iPrav -oma tega Ц. citata itudent ш h ne d roke, ker je bilo ugotov\ -olda bj to Sliko p> zrc«čtIo»ep ivitlijivc t pjatalne motnjc јрчЈдаШек nK aspiracija!;' fi| ivišji zaslužek najniiji zasl pi. џтша . MŠgfe ptot. Čeprav to iz irredmctoSsijv m tazvidnaj, pa je efek’ -ui obitmenitev ■eritpčejja цл tetnetga učt> . e vjšja od fe naložena “P učiteljem. \» času, ko teče rijcgcp- kurz (in- o sc periodično p< Javlja deozi vse l(|o)> opnvi [učitelj tu* po 20, ollo 30 tc(j|ndtii ur zcš zahtevne in ralnoljke dejkvnosti i: od padar.anja (to sioerbeS potodkomaj S ia do jiecenaranjn študrmtskih diii.-.ih pisni etrih nalog ipaprni in in ividuajnih konsnitt rij s i cudenli. Tudi število št jidestov na г'ШШЏЏ, ne daj; tako lužsitc p rdobe, kotii običajno iredstavlja-eiO.kp Ml ujemo ^d domačni i гаАхгмггагаЈ.Тр odnos se naameriarih univerzah giM je od 1 ( do 16 .studi ntov na učitelj Razen „tr nseripta" it: .rezultata J. ta običajno jahti ca se • fipOTOČilt* treh .»ob; kandia dovegt razrednika irjUKduie &!c. poljub-nttl profesorja' n porronentiie osebnosti iz kand Jatove okolice. Kot dodat ta selekcijska metoda je v veljave še inlcnjtt osebni rizgovor predstevmtia visoke šofc skandidatoni. Komptetncj-1 roške i. :m r ММВМШНР plicKnegtt vpisnega po,stopk a nosi kandidati trn. Tako se, na pt: r, danes sup c.\Ata ^jule.sr zoamtvemk obvlada tudi pedtsj ške ijrijcme. Težfc > bi eJ^-orili, daTudjcj ki cunjo kot Hiiiverziteliri trčiKdji ujA», v.tžno llogo v сџт^ neka J.irih primerih kot osebnosti moralnoInSso jriss 'Jvoji vlogi^fc nam пШ(1м№ konkretni primeri na tega dokazovaliJBte,^L':i|e pogledamo resnici v očil &bkpjrnmo ugotovimo, daje тНнВДШМЈ* s tem, da so dosegli dr«ača№HHnjo v strokovni izobrslMwmQo vsestransko zanesljivo, lre$H|n^Ber se tako opredeljena tetnili učiteljev svojih ^-ptjSMggld^o st i niti ne more |<|||'^ЦГцј|јјЦ|ј( verjamemo, da bi za itegfrriy^B i m m a 1 m informaciji Ж|8|М$^В prispevale k izboljšanjiMpri^itr^Bkem momentu патг<^јшВМ^ tudi вв--!д< ke ■ »speSvottC svojih sokolegov. (MinpjSjMaiMj--.ost bi tu vsekakor bpHHi statistična kontrola,) Tako pribij#, i o do zanimive ugotovj^nč • le študentje pripomorep. k objdfl^ni predstavitvi univerzi felEigatpTOfe sorja kot pedagoga. ТЈ'важјје.«а manifestirajo na dva n.i KnaJj^^č« primeru prihaja do Mgj^HKvanja pri delu, če je ВНННВ dfi^oiMispešen, ali dpnttno. Zfl|imivcjši je drugi način, i Bpa je p v, praksi ie »ejai mojč in ga poz „imo bolj teoretično z zfjbo&L jujjriinf pa vse nefommuc < »like odpora proti slabemu profesoijifc Te iajemak sitok razpon od diskusije-o študij .kem sistemu do bojkot; predavanj Kc iščemo možnosri za f*ewrf”sn*z j n legalizacijo študentskih možnosti pr: nas v- skladu z. našimi stalnimi zahtevami po samoupravnemr^noR^ff ^SHWBBKnimiva možnost, ki jo je v nek.;:, pogovoru ipovedal prale »r Scl^^: pri kcelckciji naj bi študentje ocAjjevaii profesorjeve pedng • josobnosti. Vendar nc gre ija posebno visoke st ošl.t saj znašajo vsega sl.upat ilejkaj vag kot 2. ЈгЧјДИИрИВИДВИМ ■ Študijski Ш tč rt 4 študent pijvzapra san .izobjatuj«, ,St udentje, ki o sc opredelit za idintičnf načrte, se iorn jjpjo v „cl». “ in dobijo vojega ,^dvjset rtorja; etertfarja). ška snov se >bliki kurzov, e Si ki nekateri obv, drugi pa op tedcat-ižbiM m na svojo bodt феб&ШЈш Ko bo pri гмајјцјетТв iju kan (Hiral za specialS ;u ,i Д>о namreč moral prika- ati, kobko obv . credits) »z čbloč . reievaotneig ; > pravil napmf mdnji stSpjl Uprava šol doh t> ritko spo injo kot tudi mejo rrzov, ki jft St« ahko vpis« . Zaključni vse cnak ne ^e4e.-JBI-W ah шШШШШ iiinimalno ali naksrmaino ko zeznosti. Razlik ; pojavlja zo ziptu1', ki je c\ m, гц паЈМ- ц sii-s4 Namen ega za] »sa seveda ni bil do pot'robi - j.rc-lstavit* tako ompliciran tjio fot je arneiiško , oj Kot -sme bTjubdi » j» lovu, strip navtgii le nekatere e . merite n> jajanatma. javnem .šije le provizorično povezali пц^Шеге podatke, klSs Ttergjo ■ vaši dokaimintaciii. l/.rigaili smo se tar^eruru-nt ir atiju i n fcrittietjavtrrr ker so za to potrebne ; e!o resne stadije,;*a katere se šel« pripravljam« Kljub temu pa bo zapis morda vendarlf- koristil v vse jntciuivnejč študentski1- debatah o podobi bodočeg/ mariborskega univerzitetnega sredtšč«jJo pa ic tudi n, figo v namen. ■^■■saobveznost na pet олЦЦН šMMreubv^areBsc giblje od 12 do 16 ure seminarjev, vaj, ridavanj. Celotne obveznosti so preračut š udenf opHMv4C -50 (izjemoma tudi 60) delovnih ur na t« H9Biko sijb torej viti li. da je nujno treba kontr« faktor. Tak* kontrola je možna šele, kol in „enakopisreaft^ijM.cionira komunikacija naj študent. ZajpjfeVfe11 u tako, prepričani pa sil osveščanje pulaeije dobra garancija, dal alirali stalni rrisotni popolnoml odkrito relaciji prt lesor -ro, 'djt je : - eiii, Ne ponavlja lent ni opran vŠtudentova prizadevnost je pod neprekirMinrjj{g4tt>r-s trani je učitelj vedno, tudi tzveri svoje ci tvnc dcŽl no oКјрјВрП^кт iti'poiago študentom. V vsakem trenutku ; риЗ^јШВ ta s:‘ ve, kako je oa -n posamezen štmlent. Zaključni izpiti so le ena >d faz preverjanja znanja. Običajno so to јВВВјШ.-e ||ШмПК|| mirno dovoli, da jih odnesejo domov ЈЖ^шИВ> v ko(j«,kj jjm najt rij odgovarja. 11 ANCI PIVT MIKUŽ ja nase v< povprečju S semestrov, pri čemer tiaja tHfeteiiK' I 3 tednov). Lahko pa je študij celo še I^^^HBpf iMde^je* pa tri semestre (po 12 tednov) in je na (a tlačili (S»bžno:i|k emestiov opravi: i v treh koledarskih letih. To pomeni, da mua efektivno tudijsko letorav io dva meseca dlje od našega. PEKAJ fODATK >V O PEDAGOŠKEM OSEBJU AmeriSka traverza razpolaga z naslednjo povprcShO 44 % profes >rjev, 26 % ЏбАт enih t associate) profesorjev •22 % iKnnožpm *■ ri-ЈНриваЉ« 8 a ms-.uktonevttd. Po akademskem profilu je te pedagoge ric notno razdelit! v 11 % je opravilo postdoktoralne študije, 61 % je opravilo doktorat, 4 % imajo predloženo dizertacijo, 8 % je opravilo magisterij (Master dcgrec), 14 % je dokončalo redni univerzitetni študij (1 st professional degrce). ali samoupravljavci mislimo podjetniško? prosveta Človeka, prosveta sveta (NEOBIČAJNE MISLI) Za nami je obdobje konstituiranja naših komunalnih, nacionalnih in zveznih kongregacij, t.j. mreže agentur za opravljanje življenjskih in kulturnih zadev in nalog. Človek ima očitno na voljo cel repertoar početij, možnih družbenih poti in možnost, ki jo izkoristi in jo zaživi, izvrši, imenujemo kariera. Iz zgodovine jc znano, da ni mogoče živeti brez družbenega oziroma delovnega angažmaja, marsikdo pa more tudi zdaj zatrditi, da izbira življenjske kariere ni lahka stvar, ker nanjo ne vpliva le človek sam, pač pa ekološko-tehnične in organizacijsko-eksi-stenčne komponente ustrezne regije. Vprašanje kaj počnemo sami s seboj oziroma kaj počne družba z nami - je najintimnejše eksistenčno vprašanje, ki si ga more zastaviti človek bistre glave. Mogoče je namreč spoznati bistvene in osrednje oziroma usodne zakonitosti bivanja, krotenja deviacij narave in uvideti situacijo planeta, ozvezdij, manj mogoče pa je pristati na določen veljavni kulturni ali družbeni model izvrševanja nalog. To je vprašanje sui generis. Vsak najpreprostejši človek vidi sedanji model, možne poti in načine početij, produkcije, uprave, vojskovanja, zabave, kulture, ne bo pa toliko domiseln, da bi se vprašal, če so to dejansko smiselni, pravilni in zanj primerno organizirani procesi. Neka tehnika gospodarstva in kulture zahteva in naroča sebi primerno vzgojene, profilirane, prikrojene ljudi. Ko le-ti zasedejo mesta, se vžive, zato se o sistemu ne bodo vpraševali, posebno če so poslušno, pokorno m pridno živeli prejšnje stopnje svoje kariere. Seveda od nikogar ne zahtevamo nepokornosti, če je sam prepričan o popolnosti svojega sveta, lu bi se lahko tudi odrekli nadaljnim besedam, če bi ne bilo mnogo dokazov protesta proti takšni samozadovoljnosti. Kol je znano, je tudi šolstvo ena od družbenih kongregacij z dolgo zgodovino in je kot cerkev ali vojska, zdravstvo ali uprava, tehnika ah kultura eksitenčni faktor spodobnega emblema. Kako je stanje na področju te mreže, je pred kratkim odgovorilo srečanje prosvetnih delavcev v Mariboru; precej poštenih besed je napisal v zadnjih letih dr. Pediček, programsko usmeritev pa podal dr. Schmidt. Zelo so se sporekli prosvetni krogi na Slovenskem glede smotrov, oblik in o tem, v kaj vse se mora podati mlad človek! Prosveta človeka ni pogojena le z vladajočo družbeno-tehnološko prakso, ki, kot sem omenil, naroča kot servisu - primerno oblikovane funkcionarje za svoje funkcionalne vloge. Človek nekega sloga kulture, obstoja, nekega načina življenja bi moral poznati tudi vse diuge modele vedenja, početja, igre, ne bi se smel sprijazniti z neko vladajočo tehnologijo. Kaj je potrebno početi s svetom, ni težko vprašanje; vsi tehniki in tehnologi vedo o tem zelo veliko. Toda drugo vprašanje je, kaj doživi človek skozi dolgo kariero, posebno če sije ni izbral sam. Toda to so socialni problemi, na katere naj se ozrejo sedanji marksisti, kajti izoblikovala se je že pestra družbena stvarnost, zelo delikatne nevšečnosti Problem prosvete sveta je zvezan s tehnološkimi odkritji in poslovnimi mahinacijami, svet raziskujejo in koristijo in to je nevidna, a fundamentalna operacija. Prosveta sveta tehnološka in politična plat zahteva kadre in tej službi, pripravi kadrov, so vdane šolske formacije. Od tod si cerkev privablja zase primerno mladino, družbene agenture skrbe za svoj arzenal, vojska zahteva svojo kontinuiteto - in človek lahko izbira. Ti in podobni angažmaji so socialni, a znotraj njih človek uresničuje svojo kariero. Je to humana kariera? Bi ne bila normalna tista kariera, kjer gre človek skozi najrazličnejše vloge, ne da temu nasprotno živi celo življenje en sam modus vivendi? Ce bodo sociologi in marksisti kdaj začeli pošteno gojiti svoje študije, utegnejo priti do omenjenega spoznanja. Ce bo prišlo do družbenih zapletov, jih je s tem mogoče pojasniti. Prosveta človeka je na najbolj usodnem družbenem mestu. Ce želi prispevati k pravičnosti človeškega življenja, se mora odpovedati službi, vsaj delni, kulturni in družbeni praksi. Ne sme gojiti le mišljenja, tudi glasbo, harmonijo in poezijo mora človek spoznati in z njimi živeti. L. P. „Nazadnje želim posebej podčrtati to, da v tej razpravi ne gre za kak obrobni moment Leninove misij, niti ne za kako posamezno njegovo misel, ki bi jo razprava ekskluzivirala 111 spremenila v najbolj pomembno, temveč gre za tisti pomenski horizont, ki je prisoten v vsaki I eninovi izjavi ali misli čeptav na neočiten način. Pomenski horizont ni splošno ali abstraktno (abstrahirano) v smislu tradicionalnih logičnih shem splošnega, posebnega in posameznega, temveč tisto, kar daje vsakemu pomenjenemu (naj že bo „bolj" ali „manj" splošno) njegov pomen." (str. 95). Pomenek o pomenu in pomenskem obzorju, ki naj bi bil navzoč v vsej in sleherni Leninovi misli ali izjavi, je torej: „filozofija" ali o imperializmu. Toda kakor vemo, zrcali „filozofija" ali o imperializmu največ v tistem pomenskem obzorju, ki ga lahko zagledamo skozi šipe mercedesa športnega lamburghinija ali lorda. zdaj. ko je propadel Roli- Rovee sporočilo ift proti sporočilo il.OHA0Sr.DNlS IVO Г in v srednjeveški lin glede na sodobne 'su do sholastičnega >ne misli bitem svetu« ceu%otdBi 4-1ic.-i med гелј, da lep ijsta nič dr.le. -;- kot 'iitno, čep ra ]e danost a s sistemu danost ,in »-obstojno lutno-metat' ično niti iogmatiki Ir pega, Pra uta. пјај relttičnega ;t.i resnico svcu -ga lastno- esnieo ut. v j ;a.“ 1° pristaniški dl iavee :/ San I-rancisca. $:>№»■■■»* modi ec v klasičnem pomenu besede. SO % pisane v njegovih knjigah, so zrasle iz ži Kert ali veja tz d svesa. №.а:РааагЈгИиј bčujemo krajši sestavek, njegove misli oj Tažkeb-jea 11 je uskladiti svojo sodbo o drugih s i samih se&i, Dejstvo, da nismo vedno isti, da nikoli bj ljubimo lili f/ vsem svojim bitjem sovražimo, nas ne ovil drtpift skoz m stoz črne ali bele. gre navzdol, če postanejo njegovi prip; vnemalo za igračkanje. anstottfcjr i " -plalo-olutno djHiost, se je ičncm razvoju ne moremo trpeti da Д^уЈаЈјД ,c)sanleznikov prav tako je protislo' pwti*Miaiistač| i mišljenje v vrstah samih komunistov, kakšna univerza v zahteve za ljubljansko unifcrmcie sd bile precej bolj stare:fart |w£.*eij-. jčas ob razpadu Jugoslavijt ih’oh eitanku nove, ko jejnastala tudi ij Jbljanska univerza. Tam se je jkAgalo, kako je naslanek univer: popolnoma pogojen s socialnimi razajerji v neki družbi, ki unrve* ■ uAvarja. Stara Avstro-OgcrBjj m bilaJripravijena dati uj|jpj» Ljtrtjba-ni ampak jo je zaradi politi Suiti bitk ustanovila v Trstu, ■fcaJueo&bfvija H Ljubljani. Hočem povda iti,da sferi® gre za neko k; eačno filozofsko fa) ulteto, da pa ne smemo eMifa-dajkonstituiranjc kot Bctadnica humanistično us leijenib saAosti še vedno ftgeieioi v jjptem, ■rje v filozofiji. Menim. dalkorKejlt sol aološko - ekojftOiusfce fitStičnili Banosti v Mariboru ni sprej®n!j>rv, ker Џ v njem uteeeljCTio tisto? ZA BemKR VČASIH VZDIHU* MAR1BOK: NIMAMKJ t^TREijfNEGA fOLOZAJA v Sloveniji in ne » Jugoslavi i; kar ne ш v ВеанВа. gre v Ljubljano. Mislim, da bo hlajevski odAs do huipurosfi&mh \cd imel katastrofalne posledice tudi z tehnološko sfero v ■ мИјјј^УјШ lil ц. itn da sprejmemo ali pa zavrnemet SKLEP, da je v rievojti visotalga šolstva oz. univerze v Mariboru nujnalnst.*mmte| in u jtezTU rastvoj'filozofske fakultete do leta I9K5 јјјШиж GORAZD ŠOSTER: Kako m na aam>\ i čema si upašgiRoriti tudi o kvaliteti mariborske PA? L 'j' рц|јц8тјј| Ш%ШВиШ SLAVKO GERIČ: Mislim, Цц dares ne^ iciboproblema zastavljati tako ostro. Spoštovati je potrЛИК|^ фМјШ^Клт Leopold Šešerko gleda, govori o PA in Sd^e;«Bpektive, zakaj gledati iz pozicije sedanje PA in pSfcppi*ii’jj!j^®^l^-|c-:iesprejemljivo. Ko postavljamo humanistične ve<%Jjr s PA imamo v mislih preobraženo visokošolsko >PVIjiM||K'||Mp|^^tuga£no kot je sedanja, institucijo okrog katere ч|Ц||^јВ^ј||^јј|^^Кг humanističnih študij in raziskav. Primerjava med PAK^HH^^^Bbljani je napačna, v kolikor bi te oznake kot si jih narveljale (v kar dvomim) za mariborsko PA ne veljaj) .Zakaj ta že-danes v Mariboru nima nič kaj „konservativne" vloge, ne štii4p|g^^$jj|j|he šola v strokovnem ■D vsebinskem smislu. Torej je že dan s njena viega vse prej kot periferna. ®>cialno strukturo študentov in v z -zi s tem ofhove nishot Јшјјшј: aspiracije pa tako in tako moramo spremeniti. n ometov, ni širiti tzobra. : ,.;i '»ii. Toje e : itičeJi vidik: • fe|tr'donB: • -m ’ r in i,%,i V zvezi sp • ■; . borno zače- : v > ■ ; 'zdajat; IV kjer bomo - : , 1 bomo lovanjcvsef ; . 1 slov. i a smo zače , smo i organizacij drie v istvu. Težke , d njih • i. Večina se - - , ni ca ■ tem sprem kakšna .strokovno n- z temu projekta im Ja bi rte ■ • > ' ! ■ : ¥••■ TlSs, 'i Ш , . ■ : ~ Oav^č bi -stvarjacro v isce. ustvajj^io auLt miamo prepo I.. . , , . gr » to zefce jtckzj posajnezntn tdcaesfov, kj bi i Ljubb^no oo vsej sili ne* ~ • • 3-.V Ш U ш ■ - ip/ 2 L jsmeo poa« r, da šemo £з& HB:i;• ,'”Нicavom, nre> i po&idča^' ■ ■ . т Ш- :■■■■■' \jitrattjsa шнр aemtffemos ■ % i i • • • и r,:;«e..,ioto»a , ^ • Misten, & mcratmffjse \lc aGlcgs,d ■фи%ок kSl- ' SKEDfSČ. V ОШОСЈ I 3 тзаш£В1вш5к T«tCih>o prvo t!cumulaci»e s» шшт. еУсо ptoblen TO&iва5дш&1 a področja ,е mogoče V c* z visnkv. л:£.шкPR • ' акгДклл, ка}*> ’lni <И^г' . I м- ;.ј se -dcigo MARJAN PUNGARTNIK: Vty^n ni vključeSa proHematika, s preprečevala, da bi lahko samo ena univerza zadostila potreRTfm po kjauni^MmUuhljani sedaj sreč a univerzitetniemt^j^^^^^^rih na tem področju. 3. NAJPOMEMBNEJŠE JEJjJj^^ANJL vse tiste socialne institucije, kJbi moraljfliili pri ujMcrzi avtomatično NOV Iti » Go«fcodarstvo namreč potrebuje kadre tud.-izven upoštevane. To ic kulturni enier in center študentskega (ЦвГ« proTiiov. ko-t jih dr tradicionalna univerza. 10 SO HSiE Mislim, da x to republiško pl.^iira, da nc >i /ope naleteli n.. fike stvaii GjAVrNI Е4КНЖЈ1, KliSO NARAVNOSi ILILJ K R. ЛОЈЕ kot v ljubljani, ko [univerza št sedaj tmm takega ccaua. V Mariboru ne Š PiDUA NA ISOKOSGlfsK! RAVNI \ SOKU. Če pii fen ne bi smeli že v začetfri dopust ti, da sc l.verzitetn. center h,zvija brez upoštevamoja jt izobraževf ni sektor v družbenem razvoju n- ipmiemb- centralnih objektov *№hF nejši nosilec lizvoja. ip ngop vimo, d.i je to mt irost, stara fot Kitajska, ‘ JUHE MIKUŽ: Strinjam L daje toLmanjkljivost. ki n bila zajela ИШ* ' '4 дш^а‘ ld;'' b' b,K> P* tudi f.-M., -trofa za v teze. moram pa povedati. dr|»; je vi.jul ijjni pravkar osnov* a komisija najpikt živtmo na tem prostoru, čs si no bi pncadevali za*a/vofcvisokdt za razvoj rmiverze, kjei skisajo enakopravno izdelati nač t tako za KATERE šACfLNOSl LO 10 V Ifft'KtbfeLSKO {t)bijan.dro ko* za mariborski eentet. ki Jaj bi osnoval ravno' - valitete, o SUFDtSCE?i Ce|p*i tem Jc govorimo potrebah io Kdril, če katenh smo govorili. To krc ^tematiko sin :) začel: obravnavi h že preko natančno naj ana^panio ifevojnili inteidij, ki so Le v ofcsih za Katedre m menim da ho ča; aislahjto n* stoobcivna mtttezne г# že začrtale, zanimala na »prašartp: I ANKO -ITF.ŽNIK: konferenco L rai obvestfl, fda tud, v 1., POLOŽAJ Ut ji ElЈЛ fN š'l EDE N • A, 2. ODNoS VISOKOSOL- Manboru obitaj.^komi rja,% se ukvalja [ prom cvanjem lo%acije novega bjšEGA SRE A—DRUZBc t)KOI JA, i. KR? 1 - SLEDU IN aniverzitetnega središča. Na zadnji skupščini študentov smo zavzeli •'ERMANO® NO tZ0BRA®^v' ANJE., f. NOVI P.» »pregervon! lolocemo stališče w komisiji priporočali, da pri «wjem delu ipošicva vse otil 1‘' ° ■vo,n- 'gi v LjJfcljani goerijo. da ji potrclm« ispefcte. Si w izrazili tta tej konfete r Efuniprout ' "dnose na ui revohtcioeti : cm smistu, : ■ ; ni pasiven predvsem na snoti^st. ni koncentraciji študisntov bodoče univei/c v prejemnik znanja, in če sc i ban^ajl diši јупепје. da je študente ...................... sjeji . • -g'> i/ I za JAŠA zioBI © Eden bistvenih pnjblemfv pn razvd|u univerzitet- manja, in -4-' sc drglKl pojavlja /Mvteva po f.ijučevanju,иаЛШџ* f nega središča j pravfotovo mesto dražbčstov uh disciplin. samoupravne organe! bi ne biK Jtvafe, ako bile rekli, da so ta vprašanji- Vsi vemo da Jaues mtiiwza brez togalne eoK^olno zaživeti, eet y0§em,#oju. vcObat tudi a. A vpraSsnja’ konkretni, vprašanja - •luiuj »te sku -dl ta broUlem rešiti z feititu on. Trosil hi Jureta, če bi Mariboru. Kljub potjianjkauju prostorov tka" onemogoč uporablja«|e -tog-, Te uta boli natančno I .it. sodobnih m< stikrnedprofesorjem m i: tativiro dobe- i"URE M( KUŽ: a v i i fenL Ptvc«J.1isliin. da je o všvejembitvu še verno ostaja, easptotje 3te. neverno."k»Sp$ehee-.štetm; 11 MARJAN PUNGARTNIK: Ostaja torej spc»aa atrar,»S bi eksp&il 11 o i : ■ ikul te to' ali: jo ne bi. Prosil bt, da ; daš to ii glasovanje, vse ostalo pa M nam.kweefef(cdlažtl» Ne bosi vplivaj na sklep, lahko pa neka ■ZKiiasnim: 1. o organizaJfestrukturi sploh ne bi smel govoriti, ker vej i kakšna bo. Lovit- me z ejbesedo o inštitutu, o PA itd. Ne »јјјв. kakšen b mštitut, alt bo enega rasfi- ‘ovaJea, ali bo:|^. takšna, kot j. dane, ali dnigači . Kai se tiče iilozčGki fakultete v fhvi .tiHfeturi, jc n jemljem take»:4jt ično, farje na svetu voifUjp univjreitcirlfc sistemov, ii niso niKo^^fflti za filozofsko fcdrulteto. ki sBBgače or; Квгјгат, a s dali silno pomembne ■Bpfef-JHii.področju tilozofije. TBptiflt proti sklepu o ис1ап(ДД^ДДучке fakultete kot ni BK-sc'Д e organizacijskega vidikj^.fak'- jeelozofska fakulteta č ВгДОсрЈТ a organizacijska rešitev. Hp|feusjf daleč od tiste, kije bij^aBiBB v univerzitetni strukturi taft^febodj-če celotne univerze. “jSluat ,je4hi a postavljena v center Vprašanje, ki ga je tow»;:hstči%.;' e vprašanje odnosa sploSČiajpMtiln filozofije. To vprašanje se lbgRirtako učinkovito proučeva ife.se-в-Шт> takšna ali drugačna 'sljjfjtil.'Mešitev tega vprašanja ^fi3$ljjnniifl ia organizacijske vidike; .jseto uspeš o se da to reševati r.» ittfrozlidnejJi organizacijskih т-ЈеШк PMBLEMATIKA TEGA јј9Ш0БА:1 E STVaa, JO JE JTREBA PRt iUCEVATI. Morda se нј po teh ih proučevanj poka/a’^, da se broz ilozofske fakultete ne ja. Teh stvari -e mi r.ismo dovolj ptoučib, jjpbi lahko rekli, da je univerza nuji o potrebna. Se fekratNtpnBnam, da nočem vplivati na ktep.iZdi se l n ^Hm so stališča različna od naših i/hortišr. ^ fc^TSI RKO I I OTRLD: Doslej »mio slišali /a biJtvene etemente razvofa univerze v Marfemi. V tezah! bi rad še enkrat jpozbrii na tisto, ka^je bilo dejansko piptedano o vKikošolskih zavodi'*,’Citiram d*;Vo» Jiv^j^^^ijjCipline, рошкте j^pnnkovtto realizacijottbveznega osemletnega šolanja, |Цс naj ^tvjjale, prav tako ге*6л*ајо sodobne Rim- in za itsrneijauje in reahzactjo. Vzpostavil hi se naj sociološko omsito- tehnični kompleks znanja, poleg tega pa še nek inštitut. Iz »verza namesto visokošolski zavod uporabljam zatoTke^ffi^^^i je рвр^ИдЈЖ analiza znativrsti S socialnega stališča so za znanost pomembne tri stvari: ^Љјг-ЗДпје univerzalno, 2. da je tcamsko 3. da se v njem socialno i družba. Tak koncept visokega šolstva, kot je pred nami, |ш|В univerzalen, ne zato, ker bi ne imel filozofske fakultete, ftrripask мВксг pri vsakem poskusu, da bi vzpostavili analitične znan K}, mo pozabiti na . sintetične znanosti. Prazna analitika se izsi fc.fhjtn vfe bi, se ravna po stihijskih načelih, zato na vsak način potret pa (ЦШвН na pot, ki se pa HBMHa||iti tako, kot je tukaj zamiiBjjno, Ima n o predlog, ki se Zdi precej megtn, in sicer, da bi se ra.lijnta nekakšna pedagoška .fakulteta. Ne gre p tradicionalno filozofsk- fakuitetci,... :mpak za to, da se vzpos-tuvi jbožbosI deduktivnega vedenja [Seta proti alefiranju s TA. -“i. «wfanie stanj^aže, da take šole nikakor Јк|роаођј|:, da bi prevzele to funkcijo. Če pogledamo, kdo so študei ||}Г;ЈУД& ugotovimo, da izvirajo iz tistih socialnih slojev, katerih asptpaM^U cej nizke. To se kaže ne samo v kvaliteti dela ampak tudi v :U№ lA izrazila svoje mnenje o študentskem gibanju v Ljubljani. S ufemjjpM so izjavili, daje to gibanje nekaterih prenažrtih študentov. O Bfefeiivizij teh študentov sploh ni potrebno razpravljati, opozaijam pa Ib.tii ločilno vpliva na bazo. V celotnem človekovem osebn« nju (recimo v Mariboru) jc manj primeren takšen učitelj kasneje postal univerzitetni profesor in razvoj socialnih odr BBr<)Če*|« val tako, kot to delajo sedaj študentje PA. Na drugi strani sem Ipzot^^B itu, ker te-ta nc more izobraževati tistih delavcev, ki bi naj ka Bllfei na konstituiranje komunističnega gledanja. Tak inštitut 1; i manj postane božje kraljestvo, in sicer v tem smislu, da tis з vodilna mesta navzdol, vse do zadnjega c 4мијј|Н ugodi v takem aB^BMB i> hi bii p |HH||h PA humaiustičniS ved v Mariboru sploh. Misim:[ da bV naj | oleg dialoga, o kahefem govorimo sedaj in do katerega i: naj ртШо I ned MB in L J univerzo, prifajalo tudi do dialoga znotrajjmslrtuta. P/ in filozofske fakultete, za katero mislim, da moramo o njej glasovati in nujno sprejeti stališče, da je I ILOZO SKA FAKULTETA NEIZOGIBNO POTREBNA UNIVERZITETNEMU centru v Mariboru. Zakaj ni prišlo v Mariboru do ideje o filozofski fakulteti? Po mojem mnenju je potrebno gledati to stvar tudi historično, in to sicer v lem smislu, da ocenimo kako se znanost v aruzbi Konstituira. Govoril bi o tem, kako so se razvijale ■ LENART -ŠETINC: Nisem proti temu, da НнШав poseben fcmrip druffeafovnite yed, kar je bolj določen pojem. Kopeafclitevamo. ta. V. Mari h Jp mora Wi filozofska fakulteta, nehote vsiljujemo koncept, iW>i lahke bij ,.ggvaj*n, ker tak koncept niiiijiil ifijiiilTliJvne vede, namesto dafe^k^lmll*- O STANIČ. Strinjam se. da je izniči vseh organizacijskih danes obstie v okviru univerze, okvir fakultet пајјђеЏ sporen. Kicna ^hlfr univerzalne znanosti, drui bistven eieriem pa so f4be:j :PutJ :bno jc stvari ugotavljati kc caj se nebi vprašanjd Ja je potrebno medicinsko fakuitetv razvijati Mariboru ji potrebno najprej razvijanjtiste fakultj e oziroma ašolske ode, po katerih so največje'potrebe! :er je vpis er V .Ljub! ani kapacitet ni mogoče razSriti. Uflljjštevati bo elo praktičie stvari in ne le visoke teorifet^;.^^ GOJI okvirov, ki Univerza ji matične ki postavilo j naprej? M tiste visolj največji, 1 potrebno j FR/WQ|g|^rog- Menim, da je prispevek in da mu je potret|in^mg(№4iti kontinuitete s tega vid^^^^^B renutek v MariboruJM sredine, kakršno predstavlja fili I I i tlllniTIllMM najbrž ne bo polens|^|^MBevkov z vidikov, ki jih posl . Če bi se debata |«Е«ј|ј|^В|геј, bi lahko ugotovili, da inizacijsko in Г mj №|Д1ЈШм*а vprašanje prisotnosti filoz.BoB matike. se bova v U »faigfcda.; tovarišem zelo hitro strinjala jM. TOR JANŠA Menim, da je bil zelo korHBtftttafycdtog, da dam na gbvovanjs.jtn predloge. Trva dva verktt)pn|j^B:porna, saj slovenskiKtudentje p -dpiramo idejo o razvoju t nivsrzitetnpa centra v Maribor ■log pravi, da se naj v ujwperz»i...tnetii centru v Mariboru%*sveti posipa pozornost razvoju dr »žbosiovmh led; tretji pa je verjetne sporaejši, S3};^ankictn°. da naj jt do leta l^>5 razvije v izolska fakultet*. Ш ■’ dal na 'jgbaomfe sklep konference, kr naj glasil približno tako: ^МЦ^^:Ш|{^јЛв1^мИВВР1^ој univerzitetnega centra v Mariboru, кјпа^^^ст^та^^^НРТћ raziskavah. (Sklep je bil soglasno sprejet). SLAVKO GERIČ: V konceptu razvoja univerze v Mariboru se naj posebej prouči vloga komunističnih ved z ozirom na njihov odločilni pomen. vrednotenje vrednot Vprašujete me, ali zaupam v mladino. Vsekakor vam lahko povem, da ji krepko zaupam. Drugače bi moral človek sploh obupati. Gotovo pa tudi mladina ni varna pred tem, da ne bi zašla na kriva pota — mišljenja, sklepanja, predlaganja. Srce je včasih dober svetovalec; za intcligenta je nujno, da se proti vsemu, kar sc mu zdi neustrezno, krivično itd., postavi premišljeno, logično, z dobrimi razlogi. Logika dejstev ima lahko različne oblike - recimo: tudi okupatorje imel zase določeno „logiko“ organiziranega nasilja. Ni zmeraj lahko najti najboljšo, najglobljo obliko tiste logike, ki najbolj ustreza zgodovinskemu trenutku. Svobodna razgibanost misli je dragocena vrednota. Kakor vse druge vrednote pa jo je treba — gotovo — organizirati, da lahko postane učinkovita. Prav gotovo upam, da bo duševna odprtost in razgibanost, ki sem jo tolikokrat z veseljem opažal pri mladih ljudeh, njim samim in nam pomagala najti prave poti za prihodnost. O vsem tem bi bilo vredno diskutirati. Vprašujete me, kaj si mislim o neopravičenih socialnih razlikah. Nedvomno - bolijo me, ne samo kot krivice, temveč kot poraz tistih zamisli, v katere smo verovali po osvoboditvi. Priznam, da sem že vsa leta čakal na to, da se bo kdo lotil raziskovanja življenjskega standarda pri nas. Zavedam se, da bi bila to zelo huda naloga, vendar je ni nemogoče rešiti, posebej ne načelno. Kaj potrebuje človek? Knut Hamsun (čisto ne glede na njegovo nezavidno vlogo v prejšnji vojni) je ugovarjal Tolstojevi 'znani ljudski povesti o grabežljivcu, ki je dobil končno prav toliko zemlje, koliko mu je je bilo potrebno za grob. Hamsun je rekel: „Da, za mrtvega človeka je to dovolj. Kaj pa za živega? “ Primitivno - in spet ne prav preprosto vprašanje. Globlje gaje postavljal Gorki. Priznam, da sem se večkrat jezil, ko sem slišal, da so avto, televizija „popolnoma naravne" potrebe. Načelno sem popolnoma priznal, da so to naravne potrebe. Ampak državljan tako imenovane socialistične države bi se hkrati (in mogoče v isti sapi) le moral vprašati, koliko ljudi je pri nas, ki jim niso zadovoljene samo bolj primitivne potrebe, osnovne potrebe po hrani, stanovanju, ogrevanju, izobrazbi — namreč: — tudi to velja: Napaka je, če ljudje sploh ne čutijo, da jim nekaj manjka. Vprašanje bi se moralo menda glasiti nekako takole: Koliko in v kakšni stopnji bo tvoje delovanje - ob vseh „takih" višjih potrebah pripomoglo k temu, da se bo poboljšal „univerzalni", se pravi prav gotovo tudi duhovni, duševni, izobraževalni standard v državi? V tako imenovani socialistični državi ne bi smeli stvari postavljati drugače. Ali smo uspeli? Nedvomno — v mnogih rečeh. Ob čem nam je lahko neprijetno pri duši? Spet ob mnogočem. Recimo ob podatku, da analfabetizem v naši državi ne samo ni izkoreninjen, temveč raste. Ali sodi tudi pismenost k življenjskemu standardu? Nedvomno. Vendar doslej vsaj javno nihče ni poskusil tehtati sorazmerja med dosegljivimi dobrinami in tistim, kar človek lahko res „obvlada" kot preprosto pokrivanje najnujnejših fizičnih potreb, kombiniranih z najbolj osnovnimi psihičnimi potrebami človeka - kakršnega si moramo zamisliti v socialistični državi. Nekaj podobnega smo gotovo že dolžni storiti zato, ker smo v prvih letih po osvoboditvi različne podobe velikih socialističnih prvakov in klasikov nosili v transparentih. Ali so bili transparenti zato, ker ni bilo videti skozi nje? Ali smo takrat mislili resno? O vsem tem bi se dalo dolgo govoriti. B. R. Na sestanku komunistov VEKŠ je nekdo (neštudent) v razpravi o dohodkih na Hrvaškem istovetil skrb ustašev za Hrvate v Bosni in Hercegovini s slovenskim zanimanjem za naše manjšine v Avstriji in Italiji z besedami „Tudi Slovenci nismo tako nedolžne ovčke, kar se tiče nacionalizma." Mislimo, da razvoj dogodkov ni bil toliko nejasen, da bi ne bilo mogoče ločiti fašistično-nacionalističnih teženj od borbe za osnovne človeške pravice naših manjšin. Kdo pravi, da med študenti ni gibanja? Treba je samo pogledati na cesto, kadar gredo vsi „turisti" domov, ali v nekatera sosednja mesta, kadar je treba bojkotirati predavanja. Ali je med študentskimi listi in metereologijo kakšna zveza? Da. Metereologi pri svojem delu gledajo v zvezde, uredniki študentskih listov pa po končanem delu vidijo vse zvezde. Ko je Katedra vprašala Tribuno, če se boji vojne, je odvrnila: „Ne. Želela bi, da se tretja svetovna vojna začne že danes, samo če bi vedela, da bi jo RTV LJUBLJANA prenašala direktno in da bi jo režiral Anton Marti." (Beri: Pavle Kristan) PREJELI SMO: o totalnem planiranju „Život je širi od svakog propisa. Moral je zamisao, a život je ono što biva. Kako da ga uklopimo a da ga ne oštetimo? “ M. Selimovič Pojav Leopolda Petroviča v študentskem tisku sam po sebi ni tako pomemben oz. vznemirljiv, da bi povzročil reakcijo. Ton njegovega pisanja je sicer močno visok in prezirljiv ter zveni zelo pedagoško, vendar pustimo to ob strani. Bolj zanimiva je misel, izražena v članku Substanca planiranja. Misel o totalnem planiranju oz. o substancialnem in celovitem planiranju ni nova, pojavlja pa se v zadnjem času vedno močneje. Vzrok bi verjetno lahko iskali v razvoju tehnike, ki omogoča tej zamisli dejansko uresničitev. Ob tem načrtu, ki ga Petrovič zagovarja z imeni nobelovcev in drugih „mejnih kamnov storjenega", pa je potrebno pomisliti na nevarnosti, ki jih totalno planiranje vsebuje. Vsako planiranje, pa naj bo to kakršnokoli, temelji na določenem programu, zgrajenem na zgodovinskih izkušnjah, in teži k popolnoma določenemu cilju. Totalni program pa nujno vsebuje končni cilj, ki mu je imanentna absolutnost. Ta težnja po absolutnosti, ki jo totalno programiranje vsebuje, je razvidna tudi iz Petrovičeve trditve, da je to edina rešitev iz eksistencialnega kaosa. Konzervativnost te trditve je očividna, saj izključuje vsakršen razvoj, s tem pa nujno limitira življenje oz. ga omejuje na popolnoma določene oblike. Nevarnost uresničitve totalnega planiranja je prisotna, kakor je vedno prisotna težnja po absolutnem. Današnja tehnika omogoča realizacijo te zamisli v svetovnem merilu in verjetno je edina rešitev le v sinhronem razvoju človeka in tehnike, to pa pomeni odpiranje možnosti oz. kulturno revolucijo. Bojan Djurič odgovor na javno vprašanje Kot predstavnik študentov VPŠ v pedagoško-znanstvenem svetu združenja visokošolskih zavodov Maribor sem se udeležil vseh predavanj in sej, na katere sem bil povabljen. Po programu permanentno pedagoškega izpopolnjevanja učiteljev MVZ v letnem semestru študijskega leta 1970/71 so bila predvidena 4 predavanja: 3. 3. 1971 Prof. dr. Vlado Schmidt: Oblike skupnega dela učiteljev in študentov; samostojno delo študentov 17. 3. 1971 Prof. dr. Vlado Schmidt: Preverjanje in ocenjevanje znanja študentov 31. 3. 1971 Doc. dr. Pilič: Uloga kibernetskih i tradicionalnih metoda u savre-menom nastavnom procesu 14. 4. 1971 Asistent Dimitrije Sergejev: Mentorstvo kao princip reformirane sveučilišne nastave Predaval je le prof. dr. Vlado Schmidt, ostali dve predavanji pa sta bili odpovedani. V razpravi sem sodeloval na drugem predavanju. Z ozirom na to, da sta bili temi obeh predavanj prof. dr. Schmidta izredno zanimivi in za nas študente aktualni, sem z vsebino predavanj in razprav po predavanjih seznanil tudi vse svoje kolegice in kolege, ki so mi izkazali zaupanje s tem, da so me izvolili kot svojega predstavnika v pedagoško-znanstveni svet. Dne 3.6.1971 sem se udeležil 8. seje pedagoško-znanstvenega sveta, kjer je tekla obravnava o sprejemu učiteljev MVZ. O vprašanjih izvolitve učiteljev, kjer ni šlo za izvolitev nobenega izmed učiteljev VPS, nisem razpravljal. Dne 29. 6. 1971 sem se udeležil razširjene letne skupščine študentov MVZ - slavnostne skupščine ob 10-letnici ustanovitve MVZ. Ob koncu bi se rad zahvalil za pozornost, ki mi je bila izkazana z javnim vprašanjem. Načelno nimam ničesar proti javnemu vprašanju takšne ali drugačne vrste, ker menim, daje eno izmed sredstev načelne in objektivne kritike, vendar pa se ne morem strinjati s tem, kako je bilo javno vprašanje formulirano (koliko sej ste se sploh udeležili...), ker vprašanje, tako kot je sestavljeno, za tiste, ki so se zavedali resnosti svojih funkcij, ni umestno. sreCko Čarni pismo iz vietnama To pismo neznanega ameriškega vojaka je bilo objavljeno v angleškem študentskem časopisu FORUM. Moja Јеппу! Trenutno ležim nadležnih insektovi vlažno. Komaj znojim v poti Prvi Potem sn; obstajajo, mrzlo pi Pi prevzeli vojaki [ videl narejel niče s i vide< ali v neki li stvari, za cot si ne smen ieden kozarec pivaj m vse moči, da nega nereda, kot teli nazaj v Države,J ovarišev mi je resnič Ljudje imajo na seb| blata in papirja. enkrat pogled MKsi jih lahko^ legli 11 al Začej L Zdaj še živim. Soij Kliko Viet Congd astelji in se otepam __^^^zdržno vroče in pim. NepTH^^tefte obračam in nam je tu. linasti kalili brS si sploh nisem liti, da bi lahko bdržal red v oddell^^^Hsem ga I nisi še nikoli vide^^^kateri 1 smo morali na fronl Toliko revščine k^^Hnisem tšne cunje, stanujcjL*:gj$! 1 .ih ^deželi vihra vojna,^^Hskoraj ni deželi in vid^^^Hoblike e, ki si jih ^HBmisiiti |iš v US/^ biT Iseeno, la imenujemo^ He recimo [cigaret je ; ne, da in del se pri-le to je Ce kdo tl, ti je pri esnično mi o človeškem zaman čakajo pošto od doma. Kot rla od doma so edino, česar srcu tako, 1Л|1 če u ti povedal, je žal, da sn кЧВИИЈ^п it i zaved; bitju, takšnem,. čloi žena in otroci, ker Morala bi vsaj enkrifl otroci z novo igračko so. PismaT se veselijo in ob tem pozabijo na vojno. Stanujemo v nekem bungalovu, narejenem iz zabojev za municijo. Podgane so tako velike, da bi lahko odnesle koga izmed nas. Danes sem bil v mestu. Tam je popolnoma drugače kot tu v bazi. Najbolj žal mi je otrok, majhnih temnopoltih okostenelih bitij. Igrajo se sami po cestah, dvoriščih in parkih. Videti je, kot da nihče ne skrbi zanje. Ti otroci ne morejo občutiti niti samega sebe. Vojna jim je vzela tisto, kar je drugje po svetu nemogoče vzeti - mladost. Videl sem, kako so nekateri vojaki, ki so za vedno odhajali nazaj v Države, vzeli s seboj po enega ali dva temnopolta otroka. Bog naj bo s tistim, ki bo otroku vrnil življenje. Vsak dan naše posebne enote mučijo ujete sovražnikove vojake. Vse, kar počenjajo, pelje v smrt zaslišanega vojaka. Narednik Cartney je iznašel posebno obliko mučenja, nad katero sc vsi zabavajo. Imenujejo jo Cartneyland. Ujetega vojaka obrijejo po glavi in ga postavijo v skopano luknjo do vratu. Nato luknjo zasipajo. Ven gleda samo ujetnikova glava. Čeznjo postavijo železno kletko in vanjo spustijo majhno lačno podgano. Ccz nekaj časa gledajo iz zemlje le še lobanjske kosti. Јеппу, moja Јеппу, kakšne ljudi nas je napravila ta vojna! Hočem jo preživeti, zame, zate, zaradi vseh nas. Prosim, pozdravi moje in tvoje starše in misli in moli zame. Vedno si pri meni. TVOJ VDANI PARTRIDGE GREM NA IZPIT „ ... pusti me, mati, da ga ubijem . . .“ GREM OD IZPITA - Pred izpiti obvezno pošlji pismo svojim in jim sporoči, da so zadnje čase profesorji izredno strogi. Pripravi jih — za vsak slučaj. - Preden greš na izpit, obvezno popij sveže jajce s skodelico tople kave, da ti besede ne zastanejo v grlu. Kava naj bo brez sladkorja - da se navadiš na grenkost. Na izpil pojdi lepo počesan, obrit in lepo oblečen. V primeru, da se pozabiš obriti, ne skrbi, to bo storil profesor. - Treniraj vse vrste skokov, da bi neopazno preskočil dele vprašanj, ki jih ne znaš. - Prosi kakšnega prijatelja, da ti takoj po izpitu prinese čašo vode - in kocko sladkorja. - Pojdi na vse izpite. Nekje boš imel morda tudi srečo. - Ce nisi hodil na predavanja redno, se nikar slučajno ne prepiraj o družbeno političnem delu. - Ne boj se profesorja. On je strokovnjak na svojem področju, a ti ... - V trenutku, ko spoznaš, da finte niso uspele, se spomni na Osnove narodne obrambe in uporabi kakšno „levo" taktiko, da se izvlečeš. - Pazi, da ti roke ne drhtijo, ko boš vlekel vprašanja. Profesor lahko pomisli, da je kakšno vprašanje, ki ga ti ne znaš. Zjutraj obrni 981 in poizkušaj izvedeti, s katero nogo je profesor vstal. - Ne vstani z levo nogo, drži se za gumb (zaradi plašča) in izogibaj sc črnih mačk. - Ce misliš, da ti od vsega tega ne bo nič koristilo sc uči. NISE PREPOZNO!!! Komite konference ZK Visokošolskih zavodov Maribor je namesto čestitk za novo leto prispeval v sklad za izgradnjo mariborske bolnišnice 200 N D. V novem letu vam želi komite VZM veliko delovnih uspehov. WD» U fZVBl 4 i mm tu ^ roKfJ SKeČvO VOVO 2ШМ V£EM} hkLm \/$еп šTuvPvrofi № mown... mc.JumtAvuf /V М0ЛИ OVOfflALepn Ц- ' ,ws гЈГ-'У,,и-11г*>о M <44 p,/ M if шрп m*-A ч -fak