POMURSKI umik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 5. SEPT. 1957 Leto IX — Štev. 35 Cena din 10— PRED ZBORI VOLIVCEV Oktobra bo potekla mandatna doba dosedanjih ljudskih odborov, še prej pa bodo morali poročati o tem, ali je vsak odbor in odbornik izpolnil svooj nalogo in prisego. To je vprašanje, o katerem so o nekaterih občinah že začeli razpravljati, nanj pa bo potrebno odgovoriti pred zbori volivcev, zlasti pa je dolžnost krajevnih organizacij SZDL, da pretehtajo delo dosedanjih odbornikov, ocenijo delo državljanov pri proizvodnji in o družbenem življenju ter na osnovi tega organizirano in premišljeno pripravijo kandidate za nove ljudske odbore. O nalogah in dolžnostih in sploh o liku odbornika bodo morali volivci tudi več razmišljati. V sedanjih ljudskih odborih je bilo srečati tudi ljudi, ki so živeli popolnoma izolirano od političnega dogajanja doma in po svetu, zaprti zgolj v svoje lokalistične probleme in težave, ki jih pa tudi sami niso bili sposobni reševati v skladu s težnjami širše skupnosti. Taki odborniki so ljudskemu odboru prav malo koristili. Zato pa je potrebno, da vsak državljan o teh problemih razmisli in na zborih volivcev s pametno in preudarno besedo pomaga pri izbiri takih kandidatov, ki bodo kasneje kot odborniki razumeli pobude volivcev in znali tudi pravilno zagovarjati njihove težnje. Prav bi bilo, da bi za odbornike izbrali tudi več mladih ljudi, saj čislana starost tudi vedno ne zagotavlja dobrega dela. Mladi ljudje, ki so se razgibali in razživljali ob na- šem povojnem razvoju, bili z njim včasih manj, drugič bolj povezani in ob njem tudi rasli, o prav tako sposobni prevzeti odgovorne dolžnosti in naloge, ki jih nalaga članstvo o ljudskem odboru. Poleg tega pa starejši odborniki neredko kažejo premalo prizadevnosti in dejavnosti in je zato cesto čutiti, da so potrebni mlajši ljudje, ki živijo z našo stvarnostjo in ki bi zato lahko prinesli v delo ljudskih odborov pečjo razgibanost. Prav tako ne smejo biti prezrte tudi žene, ki smo jih doslej prav tako pogrešali. Skrb organizacij SZDL pa mora biti, da bodo zbori volivcev res plodni pri analizi dosedanjega razvoja in dela ljudskih odborov; zbori naj bodo tudi izvir za delo novih ljudskih odborov, ki bodo imeli še večje pristojnosti, zato pa tudi večje naloge. Še na nekaj ne smemo pozabiti: na zbore proizvajalcev pri občinskih ljudskih odborih, ki jih bomo letos prvič volili. Zaradi tega bo potrebno prav tem razpravam posvetiti tudi večjo pozornost, vsakdo mora poznati naloge in vlogo, ki jo bodo imeli zbori proizvajalcev pri gospodarskem razvoju občin. Sedanji zbori volivcev pa so pomebni tudi zato, ker se bomo na njih lahko pogovorili o našem napredku v gospodarskem. kulturnem in socialnem življenju, o oseh težavah in problemih, ki so se pri tem porajali in na osnovi tega začrtali nadaljnjo razvojno pot. za katero pa btmo morali izbrati tudi dobre vodnike. To bodi naša prva in največja skrb. SPLOŠNO POVEČANJE PROIZVODNJE! S SEJE OKRAJNEGA ODBORA SZDL V TOREK. 27. AVGUSTA, JE BILA V MURSKI SOBOTI SEJA OKRAJNEGA ODBORA SZDL. POLEG RAZPRAVE O PRIPRAVAH ZA JESENSKE VOLITVE. JE BILA GLAVNA TOČKA DNEVNEGA REDA POROČILO JOŽETA SLAVICA O POLLETNI REALIZACIJI OKRAJNEGA DRUŽBENEGA PLANA Letošnji družbeni plan, ki temelji na sklepih Glavnega odbora SZDL o splošnem povečanju proizvodnje, so naša industrijska podjetja na splošna mnogo bolje realizirala kakor lani. Čutiti je, da se ekonomsko dobro razvijajo in da so v glavnem že prešla težave, o katerih je bilo čestokrat govora v minulih letih. To potrjuje preseganje proizvodnih planov, kar je brez dvoma posledica boljše organizacije dela, ureditve tržišča in drugih faktorjev, ki vplivajo na proizvodnjo. Izpolnitev plana količinske proizvodnje je v posameznih panogah in podjetjih različna. Najbolj sta proizvodnjo povečali obe podjetji kovinske stroke Panonija« v M. Soboti in »Ži-ca« v Ljutomeru, ki sta plan izpolnili s 70%, v primeri z lanskim letom pa povečali proizvodnjo za 47,5 %, čeprav se je število zaposlenih zmanjšalo za 11 % in to predvsem pri »Žici«. Pri tem podjetju je tak porast proizvodnje napram lanskemu letu sicer potrebno pripisati lanskim težavam, ki jih je imelo podjetje zaradi obratnih sredstev, kopičenja nekaterih izdelkov in slabe organizacije dela, kar pa je podjetju uspelo odpraviti in kljub zmanjšanju števila zaposlenih (za 29 %) povečati količinsko proizvodnjo. Tudi živilska industrija je izpolnila plan proizvodnje z 58,4 %. Primerjajoč proizvodnjo te industrije z lansko vidimo, da je porasla za 21 %, najbolj pa pri Tovarni mlečnega prahu v M. Soboti, soboški tovarni mesnih izdelkov in mlinskem podjetju. Na to povečanje je vplivala rekonstrukcija posameznih obratov in enakomernejša dobava surovin. To je zlasti ugodno vplivalo pri Tovarni mlečnega prahu, ker je letos znatno večji odkup mleka in to predvsem zaradi boljše odkupne cene ter napredka živinoreje. Iz podobnih razlogov je porasla proizvodnja tudi Tovarne mesnih izdelkov, povečalo se je pa tudi povpraševanje po teh proizvodih. Manjši problemi se pojavljajo pri mlinskih podjetjih, ki sicer obratujejo s polno zmogljivostjo, toda zaradi močne konkurence nastajajo težave pri prodaji nekaterih vrst moke. Tekstilno industrijo zastopajo tri podjetja in sicer »Mura« v M. Soboti, »Konfekcija« v Ljutomeru in Tovarna dežnikov v Lendavi. Proizvodnost dela v omenjenih podjetjih se je nekoliko zvišala, saj so število zaposlenih povečala le za 4%, a proizvodnjo za 51 °/o. Zaradi letnih dopustov podjetja sicer niso izpolnila plana predvidene proizvodnje (za 4.6% manj), vendar pa ni bojazni, da bi ostal letni plan neizpolnjen. Motnje povzročajo redukcije električne energije, ki sicer letos niso bile tako občutne kakor lani. V nekoliko problematičnem položaju je Tovarna usnja v Ljutomeru, ki ni izpolnila plana (za 15°/o manj), v primerjavi z lanskim letom pa se je proizvodnja zmanjšala za 7,7% to pa predvsem zaradi zmanjšanja proizvodnje zgornjega usnja, težkih kož in galanterijskega usnja. Tudi izvoz v razne države (vzhodnoevropske) še zaradi cen ni urejen. Letos planirajo naše opekarne, da bodo izdelale 17 milijonov 710 tisoč komadov zidne opeke in 5 milijonov 930 tisoč strešne, a do konca julija so izdelale le 7,896.000 zidakov in 2,137.000 strešne opeke, kar po-meni, da so plan realizirala le za 41.4%, proizvodnja pa se je od lanske povečala za 6%. Na to povečanje je vplivala boljša organizacija dela, ugodnejše vremenske prilike, povečanje števila zaposlenih in tudi obnova nekaterih obratov. Proizvodni plan je najboljše realizirala lendavska opekarna in sicer do konca julija z 48,5 %, a ostala tovrstna, podjetja z nekoliko manjšim odstotkom. V premogovniku v Presiki so' sestavili prenizek plan proizvodnje. Predvidevali so, da bodo nakopali le 6.800 ton rjavega premoga, vendar so ga pa že v prvih šestih mesecih nakopali 4.381 ton in s tem presegli plan za 14,5%. To povečanje pa je nastalo tudi zaradi boljše ureditve dela, večje produktivnosti in zboljšanja delovnih pogojev. Med tistimi podjetji, ki so z največjim odstotkom realizirala proizvodni plan, je tudi separacija kremenčevega peska v Puconcih, ki je pa sezonskega značaja. Podjetje je preseglo plan za 12,7%, povečalo število zaposlenih, delo so pa ovirale vremenske neprilike in zaradi teh niso mogli izsejati drobno granuliranega peska, za katerega imajo nujna naročila. Najslabše pa je izpolnila plan proizvodnje lendavska »Nafta« in sicer le za 39,4%. ali za 18,9% manj od predvidene količinske proizvodnje za 7 mesecev. Padec proizvodnje je nastal predvsem pri izkoriščanju zemeljskega plina, ki je letos za 14,487.000 kub. metrov manjše od lanskega, medtem pa se je povečalo črpanje nafte in sicer za 742 ton. Zastoj je nastal na filovskem področju, ker so pri vrtanju zadeli na višje temeljno gorovje, kakor so pa predvidevali. Pri degazolinaži niso uporabili tudi pravilnega tehnološkega procesa, kar je delo seveda za vrlo. Nekaj krivde, pa tudi leži na večkrat nenajavljenih prekinitvah električnega toka, kar povzroča motnje v tehnoloških procesih. Če na kratko povzamemo dosedanjo realizacijo fizičnega obsega proizvodnje vidimo, da v glavnem gospodarske organizacije izpolnjujejo svoje naloge in da bodo tudi izpojnile proizvodne plane, ki so večji od lanskih, nekatere pa jih tudi presegle. Pred volitvami v ljudske odbore OKREPLJENA VLOGA PROIZVAJALCEV Z letošnjimi volitvami v ljudske odbore bo močno okrepljena vloga proizvajalcev pri uresničevanju oblasti v upravljanju, kar se bo zlasti očitovalo v naših občinah, ki bodo dobile novi oblastveni organ — zbor proizvajalcev. Občinski ljudski odbori v Pomurju so svojih statutih že določili, koliko članov bodo imeli njihovi vrstniki. V Beltincih bo štel ljudski odbor 38 odbornikov (21 občinski zbor, 17 zbor proizvajalcev). Volivci industrijske skupine bodo volili v zbor proizvajalcev 2, kmečke skupine pa 15 odbornikov. V občini Cankova bo 'štel ljudski odbor 28 članov (občinski zbor 16, zbor proizvajalcev 12). V zboru proizvajalcev bo zastopalo volivce kmečke skupine 11, industrijske skupine pa 1 odbornik. Bodoči radgonski občinski ljudski odbor bo štel 52 članov (občinski zbor 29, zbor proizvajalcev 23). V zboru proizvajalcev bo 10 zastopnikov industrijske in 13 kmečke skupine. Pri Gradu bo izvoljen 30-članski občinski ljudski od- bor (občinski zbor 17, zbor proizvajalcev 13 članov). Industrijska skupina bo zastopana v zboru proizvajalcev z 1, kmečka pa z 12 člani. V lendavski občini bodo volivci izvolili 56 članov občinskega ljudskega odbora (občinski zbor 31, zbor proizvajalcev 25 članov). Razmerje članov zbora proizvajalcev se v tej občini mečno nagiba v prid industrijski skupini, kar je tudi razumljivo, saj je v občini največje pomursko podjetje — Nafta: industrijska skupina 16 članov, kmečka 9 članov. V ljutomerski občini bo štel ljudski odbor 48 članov (27 občinski zbor, 21 zbor proizvajalcev). Volivci industriiske skupine bodo izvolili v zbor proizvajalcev 10, kmečke skupine pa 11 zastopnikov. V občini Martjanci bodo izvolili v novi ObLO 37 odbornikov (21 občinski zbor, 16 zbor proizvajalcev). Industrijska skupina bo zastopana v zboru proizvajalcev z 1. kmečka pa s 15 člani. V soboški občini bo. štel ljudski odbor 64 članov (številčno najmočnejši v okraju). V občinskem zboru bo 35, v zboru proizvajalcev pa 29 članov. To je tudi druga občina v okraju, v kateri bo industrijska skupina številčno dokaj močneje zastopana v zboru proizvajalcev (20 članov) kot kmečka (9), kar je pripisati predvsem industrijskemu obeležju občinskega središča. V petrovsko-šalovski občini bodo imeli 34-članski ljudski odbor (občinski zbor bo štel 19, zbor proizvajalcev pa 14 odbornikov). Kmečka skupina bo zastopana v zboru proizvajalcev s 14 člani, industrijska skupina pa z 1. V občini Videm ob Ščavnici bodo izvolili 33 odbornikov v novi občinski ljudski odbor (19 v občinski zbor, 14 v zbor proižvajalcev). 13 odbornikov bo zastopalo v zboru proizvajalcev volivce kmečke, 1 pa volivce industrijske skupine. V pomurskih občinskih ljudskih odborih bo potemtakem delovalo v prihodnji mandatni dobi 530 odbornikov: v občinskih zborih 295, v zborih proizvajalcev 235. Spričo pretežno kmetijskega značaja pokrajine bodo volivci kmečke skupine izvolili v zbore proizvajalcev več svojih zastopnikov (148) kot vrstniki industrijske skupine (87). Bodoči okrajni ljudski odbor pa bo predvidoma štel 110 članov (okrajni zbor 60, zbor proizvajalcev 50 odbornikov). Novi zbor proizvajalcev bo imel 5 članov več kot dosedanji. V njem bo industrijska skupina zastopana s 24, kmečka skupina pa s 26 odborniki. -sk Posebna komisija je obiskala naše sezonce LETOS NEKOLIKO BOLJŠE Prejšnji mesec je obiskala naše sezonce v Vojvodini in v dingih predelili naše države posebna komisija zastopnikov OO SZDL, OSS in okrajne posredoj valnice za delo. Sezonci so zatrjevali, da je letos v vseh ozirih nekoliko bolje kot prejšnja leta. Delavci imajo urejena stanovanja, dobivajo časopise itd. Slabša stanovanja imajo na po- sestvu v Vukovarju, ker so morali odstopiti del stanovanj za skladišča koruze, ki je letos izredno obrodila. V najslabših razmerah pa živijo sezonci na posestvu Širina. Od 100 sezon-cev, ki so prišli na to posestvo, jih je ostalo le še 26, pa še ti so prisiljeni ostati tam zaradi otroškega dodatka. Na tem posestvu zelo slabo skrbijo za hi- gienske razmere delavcev. Prav tako ne preskrbijo delavcem časopisov, odrekli so jim celo zvočnik, ki so si ga delavci sami prislužili. Na splošno zaslužijo delavci, do 16.000 dinarjev, razen tega pa bodo dobili tudi del dobička. Delovni pogoji sezoncev so v LR Srbiji mnogo boljši kot v LR Hrvatski. OB ANALITIČNI OCENI DELOVNIH MEST Pri industrijskem podjetju Nafta prihaja do izraza ob analitični oceni delovnih mest vprašanje ekonomike. S to se ukvarjajo v glavnem le vodilni ljudje v podjetju, kar se močno izraža pri sestavljanju in izvajanju proizvodnih načrtov. Pri nekaterih delovnih mestih tega podjetja je opaziti, da delokrog teli ni dovolj točno določen. Tako se dogaja, da opravljata nekatera dela po dva človeka, nasprotno pa se dogaja, da za nekatera dela ni nihče neposredno odgovoren. Pri vrtalcih je opaziti, da delo ni povsem pravilno organizirano. Vzroki zato so objektivnega značaja: pomanjkanje sredstev in standardnih vrtalnih garnitur. Nekatere pomanjkljivosti je zaslediti tudi na delovnih mestih, ki zahtevajo ljudi z visoko kvalifikacijo. Tako opravljajo isto delo ljudje z različnimi kvalifikacijami. Podobno je v oddelku Strojni obrat, kjer imajo delovno mesto mehanika, mehanika specialista in delovno mesto mehanika višjega specialista. Praktično pa se delo in odgovornost teh ljudi ne razlikuje. Pri Nafti bo treba nekatera delovna mesta ukiniti, na drugi strani pa je vprašanje ali ne bi bilo bolje komercialno službo specializirati na komercialo za uvoz opreme, komercialo za nabavo domačega materiala in na komercialo za prodajo izdelkov. Pri soboški MURI je delovni proces že znatno ustaljen, zato ocena delovnih mest ni pokazala na kakršne koli možnosti za izboljšanje dela. Pri Muri pa SKRITE REZERVE Dosedanji izsledki ob analitični oceni delovnih mest v proizvodnih podjetjih so pokazali na nekatere, doslej skrite rezerve glede boljše organizacije dela, kar lahko vpliva na zmanjšanje proizvodnih stroškov, na boljšo kakovost izdelkov in na večjo produktivnost. pričakujejo, da bodo kasneje ljudje na posameznih delovnih mestih bolje nagrajeni in da bo razmerje glede plač bolj pravilno kot doslej. V industriji predelave kovin je bilo ob analitični oceni delovnih mest največ težkoč pri soboški Panoniji, ki ima precej delovnih mest po značaju bolj obrtnih kot industrijskih. V industriji gradbenega materiala ugotavljajo, da so nekatera delovna mesta odveč le v radgonski in ljutomerski opekarni bo treba uvesti nekaj novih delovnih mest, kar pa je v glavnem odraz razširitve proizvodnih obratov. Na močno zvišanje delovnih mest pa kažejo podatki Tovarne mesnih izdelkov v M. Sobo- ti, kjer so število delov, mest zvišali od prvotnih 56 na 73. Analitična ocena delovnih mest v tem podjetju je pokazala, da ta delovna mesta že obstoje, vendar jih doslej niso dovolj natančno določili. Podobno je tudi v Tovarni mlečnega prahu. Pri analitični oceni delovnih mest so nudila podjetjem precej pomoči strokovna združenja, vendar so se podjetja te pomoči premalo posluževala. Prav tako je bilo zelo malo pomoči in dela od strani sindikalnih podružnic. PRAZNIK „BESEDE“ V BUČKOVCIH 99 V Bučkovcih, prijaznem kraju v zeleni Prlekiji, se bodo prihodnjo nedeljo spomnili pomembnega narodno-obrambnega dogodka, njegovih pobudnikov in udeležencev — »Besede«, ki je bila pred 90. leti na bučkovskem travniku. Priprave za dostojno proslavljanje 90-letnice »Besede« vodi poseben odbor, ki je že objavil dokaj pester prireditveni program. V soboto, 14. septembra popoldne bodo v Bučkovcih odprli tri razstave: na eni bodo pokazali kulturno-prosvetno delovanje videmske občine v preteklosti in sedanjosti s posebnim poudarkom na delež Bučkovec in njihove okolice, na drugi bodo razstavili kmetijske pridelke, na tretji pa razna ročna dela. Zvečer bo domače prosvetno društvo uprizorilo igro »Rokovnjači«, nedeljsko slavje pa bodo naznanili bližnji in daljni okolici z ognjemetom. Naslednji dan dopoldne bodo položili vence na grobove narodnih borcev in odšli v povorki na okrašeni prostor, kjer bo slavnostno zborovanje. Razvili bodo tudi prapor Odreda pred-vojaške vzgoje. Na programu so še: nastop Radia Maribor z instrumentalnim ansamblom Vitek, vokalnim kvintetom Nefat in pevkinjama — solistkoma Bredo Jankovo in Janjo Bau- kartovo, nastop pevskega zbora, godbe na pihala in gasilcev, premiera kratkega filma »Elektrika na vasi« in uprizoritev igre »Samo« po dramski skupini Prleškega študentskega kluba. Nedeljska proslava v Bučkovcih ne bo samo dostojno oživet-je narodno in zgodovinsko pomembnih dogodkov v preteklosti, marveč tudi manifestacija dosedanjih dosežkov male in podjetne videmske občine na kulturnem, gospodarskem in drugih področjih, zato jo lahko upravičeno uvrščamo med letošnje največje in najbolj pomembne prierditve v Pomurju. -sk RAZPRAVE O MALIH VOJNAH Na obzorju je spet zasedanje Generalne skupščine Organizacije združenih narodov. Kakor napovedujejo, bodo "sejali" in odločali približno dva meseca. Na bližnjem zasedanju Generalne skupščine bodo razpravljali o angleški "mali" vojni o Omanu, potem o Alži-ru, Cipru in Madžarski. Pravzaprav je to ena in ista tema. ki jo pa doKaj različno interpretirajo in tolmačijo, seveda pretežno s pozicij blokov in interesnih sfer, ki še vedno močno kalijo mednarodne odnose. Na tihem pod vir a jo angleško stvar Združene države Amerike, dosledne o svojem republikanskem "množičnem zatiranju komunizma", kakor imenujejo svojo politiko po Trumanovem receptu. Zato so se vmešali o Jordanu, zato so podprli zaroto proti Naserju v Egiptu, zato so pozvali Sišak-lija, da bi orgel Šukri Kuatli-ja, sedanjega predsednika v Siriji. Radi bi ostali gentlema-ni, ki z dolarji kupujejo politične usluge, toda praksa dokaj razkriva stare imperialistične metode, ki jim je izraelska trmoglavost o arabskem svetu samo odskočna deska v boju za lastnino in oblast, za petrolej in prestiž, za oporišča, za zemljo in dobiček. Francija pa se ne more odreči Alžira. V Franciji pravijo, da so že dovolj žrtvovali za ideale, ki jih je druga svetovna vojna vtaknila med kolena imperialistom: Vietnam. Kambodža, Tunis. Laos. Maroko, ki so po vrsti odšli iz imperija, Alžir pa naj ostane že zaradi milijona francoskih kolonov, že zaradi imperija, ki vendar ne sme propasti. Domala ose francoske stranke so se izrekle proti kompromisni rešitvi o upravi Alžira, ki postaja za Francijo vse hujše breme, saj jo stane vojskovanje vsak dan poldrugo milijardo frankov. V OZN Francija ne bo spremenila svojega stališča. Po vsem svetu išče zaveznike, celo v lužni Ameriki je sedaj skupina njenih vplivnih politikov. Vsemu svetu pa je tudi znano, da bZ ni mogla dovoliti, da bi zmagala reakcija na Madžarskem, sicer ne bi mogla ohraniti ravnotežja v Evropi in prednosti, ki jo ima tod s svojimi garnizijami na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji. Kaj naj sedaj odstranijo o razpravi na zasedanju Generalne skupščine? Razprava bo zelo težko ostala za mejami dostojnega in "normalnega" o diplomatskem občevanju. Vsaka izrečena huda beseda bo prilita še več olja na ogenj. Če namreč zatiramo nazore drugih narodov, delamo videz, da jih s svojimi ne moremo zavračati. Pomislimo samo na morje belega terorja, ki so ga z vsemi 'silami, z vsemi denarji in žandarji podpirali nekateri krogi na Zapadu, v znamenju neke svobode in v imenu "svobodnega". sveta. Na kaj takega pa so še vedno pripravljeni, saj še držijo roke na petelinu. To je dokazala Madžarska. Mar ne bi bilo bolje, če madžarsko vprašanje ne bi bilo tokrat na dnevnem redu? Končno še nemško vprašanje, ki bo v nekem smislu pričujoče tudi na zasedanju Generalne skupščine, če ne neposredno, pa vsaj posredno, ko bo nihal jeziček na svetovni tehnici o razpravah o razorožitvi in prepovedi poskusov z atomskim orožjem (o razoro-žitvenem pododboru OZN je za sedaj ostalo samo še pri predlogih obeh strani, Za pada in ZSSR), kajti ne smemo pozabiti, da je Zahodna Nemčija pred volitvami in je zategadelj potrebna podpora Zahoda zlasti vladajoči krščansko-de-mokratični stranki. Sicer: slednje le mimogrede. Kaj pa bo prinesla razprava o "malih" vojnah, bomo še videli. Intervju s predsednikom Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO M. Sobota, Pavlom Korošcem Čim prej izdelati okrajni perspektivni gospodarski načrt Javno ste že poudarjali, da gospodarijo na naših kmetijskih gospodarstvih še marsikje polfevdalno, ponekod pa celo fevdalno. Kako vpliva na spremembe v organizaciji dela Svet za kmetijstvo in kaj priporočate na osnovi lastnih izkušenj? Smatram, da naša socialistična kmetijska gospodarstva, v sedanji fazi razvoja našega kmetijstva, morajo biti nosilci napredne ekonomsko rentabilne kmetijske proizvodnje. Temu primerno je treba vpeljati organizacijo dela na kmetijskih posestvih. Prvič: kmetijska gospodarstva morajo biti popolnoma opremljena s kmetijskim strojnim parkom, ki ga je treba čimbolj ekonomsko porazdeliti, tako da bo doba zaposlitve kmetijskih strojev trajnejša, kar bo znižalo cene strojnim storitvam. Drugič: ob tako pravilno razporejenem in izkoriščenem strojnem parku bodo kmetijska gospodarstva s svojo lastno stalno in delno sezonsko delovno silo v stanju, opravljati vsa dela na posestvu in tako bo odpadlo polfevdalno gospodarjenje na kmetijskih gospodarstvih. Tretjič: kmetijska gospodarstva morajo, čim-prej opremljena s potrebno kmetijsko mehanizacijo, uvesti takšen sistem kmetijske proizvodnje, da bodo s stalnimi delavci, delno s sezonskimi in stroji obvladala celoten proizvodni proces na posestvu. Tako bo odpadlo oddajanje nekaterih kmetijskih del, kot so n. pr. košnja, žetev itd. za plačilo v naturi. Ostali bi le še začasni sezonski delavci. Na posvetovanju upravnikov kmetijskih gospodarstev in predsednikov ObLO ste grajali odnos predstavnikov občin do kmetijskih strokovnjakov. Kakšno sodelovanje želite kot kmetijski strokovnjak od ObLO in njihovih predstavnikov? Ker je vprašanje nadaljnjega razvoja kmetijstva v državnem kot v okrajnem in občinskem merilu osrednjega značaja, smatram, da je za razvoj v veliki meri odvisen od naših oblastvenih forumov, predvsem od ObLO in od ostalih družebno političnih organizacij ter kmetijskih strokovnjakov. Zato smatram, da morajo ObLO vključiti kmetijske strokovnjake na svojem področju v svoje družbeno politične organe, predvsem v Svete za kmetijstvo in gospodarstvo. Na ta način bodo kmetijski strokovnjaki s svojini strokovnim znanjem ob širši družbeno politični perspektivi in razgledanosti mnogo pomagali našim ObLO, predvsem pri izdelavi Občinskih gospodarskih perspektivnih planih in njihovi realizaciji. Le ob takem sodelovanju bodo kmetijski strokovnjaki s svojim strokovnim znanjem lahko mnogo več storili za napredek kmetijstva kot sedaj, predvsem v utrjevanju novih socialističnih odnosov v kmetijstvu. Na ta način bodo kmetijski strokovnjaki nosilci kmetijsko gospodarske politike, ki jo bo izvajal Občinski LO na svojem območju preko zadružnih organizacij in social, kmetijskih obratov. Omenjali ste tudi pomanjkljivo sodelovanje množičnih organizacij in kmetijskih zadrug v prizadevanju za pospeševanje kmetijstva. Kako uspeva Svetu za kmetijstvo uveljavljanje neposredno organizatorske prijeme? Svetu za kmetijstvo in gozdarstvo pri Okrajnem LO je v letošnjem letu uspelo koordinirati in usmerjati celotno problematiko kmetijstva ter dajati smernice za nadaljnje obdelovanje zadružnim in kmetijskim organizacijam na področju okraja. Na posameznih sejah Sveta se kompleksno obravnavajo posamezne kmetijske dejavnosti, tako vprašanje poljedelstva, živinoreje, vinogradništva, problematika kmetijskih gospodarstev, organizacija zadružništva itd. Za sejo Sveta pripravi, izbere material v največ primerih Okrajna ZZ preko svojih kmetijskih PZ ali upravni aparat OLO. Na teh svetih se vedno poda obširno poročilo iz obravnavanja panoge. Po podanem poročilu in po vsestranski diskusiji se sprejmejo sklepi, katere v praksi izvaja OZZ preko vojih zadružnih organizacij, in ostale kmetijske in gozdarske organizacije. Tako je sedaj svet za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO postal organ, ki koordinira in usmerja razvoj kmetijstva in gozdarstva in to preko OZZ, ostalih zadružnih organizacij in kmetijskih gozdarskih organizacij. Na osnovi tega je odpravljena prejšnja pomanjkljivost, da se ne usmerja razvoj kmetijstva različno po dveh linijah kot prej in sicer, da je eno bila OZZ, drugo pa Svet za kmetijstvo pri OLO. Sedaj je to harmonično vsklajeno in OZZ je neke vrste operativni organ Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Razprava o kmetijstvu je letos tako obširna, da je zajela vse forume, ki delujejo v Pomurju. V vseh o-krajnih forumih ste tudi sami sodelovali kot poročevalec ali diskutant. Ali so te razprave že privedle do otipljivih rezultatov? Poudariti moram, da se že v praksi čuti izvajanje sklepov na okrajni konferenci SZDL, zasedanju OLO in v ostalih okrajnih forumih. Izvajanje navedenih sklepov se čuti predvsem v tem, da se na podeželju vsepovsod diskutira o nadalnjem razvoju kmetijstva, o nalogah kmetijskih zadrug na področju kmetijstva. Čuti se interes naših kmečkih ljudi, kako bi preko naših kmetijskih zadrug čimprej dvignili kmetijsko proizvodnjo. Smatram, da je ena izmed glavnih nalog, ki stojijo pred nami, da se čimprej izdela okrajni perspektivni gospodarski plan in da čimprej pristopimo k izdelavi občinskih perspektivnih Gospodarskih planov, kajti le če bomo imeli solidno izdelane gospodarske plane okrajev in občin se bodo družbena sredstva koristno vlagala v take gospodarske in kmetijske investicije, ki bodo po najkrajši poti privedle do zvišanja proizvodnje v raznih gospodarskih panogah, predvsem pa v kmetijstvu. OB ROBU: "NE SPREJEMAMO" Mnogi starši bodo te dni zelo presenečeni, ko bodo izvedeli, da v klavirski oddelek Glasbene šole v Murski Soboti letos ne bomo sprejemali novincev. Zavedamo se odgovornosti pred starši, ki so morda želeli nuditi svojim otrokom glasbeno vzgojo, vendar nas k temu nenavadnemu sklepu sili preobremenjenost sedanjega učiteljskega kadra in pomanjkanje novih učnih moči. Pojasniti moram namreč, da se glasbene šole po svojem ustroju močno razlikujejo od sol splošnoizobraževalnega tipa. Vsak učenec obiskuje pri nas poleg predmetov kolektivne vzgoje (teorija in solfeggio, kjer učitelj poučuje istočasno več učencev) tudi individualne predmete (klavir, violina, pihala, trobila), pri katerih se učitelj ukvarja določen čas le z enim učencem. Ker torej vsak učenec obremenjuje kapaciteto šole (normalno z eno uro na teden), je število sprejetih učencev odvisno od zmogljivosti učiteljstva. , Že o preteklem šolskem letu je bil naval na klavirski oddelek. zato smo morali, če smo hoteli sprejeti ose sposobne učence (ne oziraje se na mnoge prijavljene, ki sprejemnega izpita niso opravili), reducirati čas individualnega pouka pri vsakem učencu na polovico. Razumljivo pa je, da pri reduciranem pouku ni mogoče doseči istih učnih rezultatov, kot pri neoviranem pouku. Tako stanje je torej nenormalno in za daljšo dobo nevzdržno. Čeprav je pojav, da se število prijavljencev na Glasbeni šoli iz leta o leto veča, zelo razveseljiv, saj nas utrjuje tudi o zavesti, da uspešno vršimo svojo nalogo, pa nas po drugi strani to dejstvo sili k nenavadnemu ukrepu, ki smo ga navedli. Ce bi namreč hoteli letos sprejeti vse dijake, ki se žele vpisati na klavirski oddelek, bi morali dobiti še 5 klavirskih pedagogov. Na razpisana mesta (v objavah junija t.l.) pa OLO M. Sobota ni prejel nobene prošnje. Staršem na novo prijavljenih učencev torej svetujgmo. da bi vpisovali svoje otroke na violinski oddelek ali na oddelek za pihala odnosno trobila, kjer je še nekai prostora. Lahko bi pa prijavljali deco k pouku teorije in solfeggia. (Po-sečanje teh zgolj teoretičnih predmetov tudi usposablja učence, da bodo naknadno lahko hitreje napredovali). Dokler na Glasbeni šoli o Murski Soboti ne bo normalnih pogojev, t. j., dokler ne bomo imeli na razpolago dovolj učnih moči, bomo na vsako izpraznjeno mesto na klavirskem oddelku zavoda (po odhodu kakega učenca), sprejemali le tiste dijake, ki bodo imeli uspešen napredek o pripravnici za teorijo in solfeggio. Danijel Grum Bik "Karo", last kmetijske zadruge o Turnišču je dobil na krajevnem zadružnem prazniku v domači vasi največ je priznanje — zadruga pa prvo nagrado, sedaj pa je odšel na "oddih" na novosadski kmetijski sejem. Pouk po novem načrtu Pričetek šolskega leta je tu in starše, ki imajo šoloobvezne otroke, zelo zanima šolska reforma, o kateri je naše časopisje dosti pisalo. Na pobudo sveta za šolstvo pri Ljudski republiki Sloveniji bomo v letošnjem šolskem letu napravili prve korake k šolski reformi. V dosedanjih treh razredih osnovne šo- le bodo letos poučevali po novem učnem načrtu kot prve tri razrede bodoče osemletke. V vsakem okraju pa so določili po eno ali dve šoli, kjer bodo poučevali po novem učnem načrtu tudi v četrtem razredu. Letošnje izkušnje bodo služile kot podlaga za določitev učne snovi bodočih osemletk. V osnovi je to vse, kar je novega v letošnjem šolskem letu v našem šolstvu. S tem pa vprašanje šolstva še zdaleč ni izčrpano. V jeseni bo Ljudska skupščina razpravljala o osnutku zakona o našem šolstvu, ki naj postavi temelje za nadaljnji razvoj šolstva pri nas. PROBLEM APAŠKE KOTLINE Ni perspektive? Pri obravnavanju določenih gospodarskih problemov apaških kolonistov je treba v tem zamotanem klopčiču razčistiti najprej vprašanje gospodarskega položaja kolonistov v primerjavi z ostalim kmečkim življem pri nas. Ne smejo nas pri tem seveda zavajati enostranske ocene in osvetljevanje samo nepravilnosti kolonistov v odnosu do zemlje v prvih letih po osvoboditvi, saj so vplivale na gospodarski razvoj Apaške kotline tudi nekatere objektivne težave okrog KDZ. Kakor so vsa ta vprašanja izključno vprašanja Apaške kotline in kolonistov, pa pomenijo poleg tega tudi širši gospodarski in ne nazadnje politični problem našega okraja. Kraji ob naši severni meji imajo dovolj pogojev za vsestranski razvoj. Toda doslej ni nihče načrtno izkoristil teh naravnih ugodnosti, pri čemer je opaziti tudi premajhen delež Kmetijske zadruge Apače-Le-šane. Ta kmetijska zadruga je sedaj edina v Apaški kotlini. 'V nižinskem predelu so zelo slabi sadovnjaki, ki jih je zadnja leta še močno uničil kapar. Strokovnjaki trdijo, da nižinski predel sploh ni primeren za sadjarstvo, zaradi premajhne plasti humusne prsti. Glede na sadjarstvo pa ni nič boljše tudi v krajih, kjer ima sadjarstvo vse naravne pogoje. To je v goričkih predelih okrog Plitvič-kega vrha. Lešan. Nasove. Jan-hove, Grab, Pogleda in Vratje-ga vrha. Tudi tukaj so večino- ma stari sadovnjaki, novih nasadov v večjem obsegu pa ni opaziti nikjer. Kmetijska zadruga Apače je sicer dala kmetovalcem nekaj sadik, toda to je zadostovalo le za zasajeva-nje med starimi nasadi, kar pa ne bo rodilo posebnega uspeha. Gorički in nižinski predeli Apaške kotline so zelo primerni za gojenje enotnih kmetijskih kultur, kar bi seveda sčasoma močno vplivalo na splošno gospodarsko rast apaškega območja. Podobno kot pri sadovnjakih je tudi glede živinoreje. Apaški kolonisti ne morejo priti tudi tukaj zaradi že opisanih gospodarskih razmer na zčleno vejo. Živino navadno morajo prodati še preden jo popolnoma spitajo. Pa tudi selekcija plemenske živine ni nič kaj prida. Povsod tu je bilo doslej premalo čutiti delovanje kmetijske zadruge - Apače — Lešane. Splošno gospodarsko stanje v Apaški kotlini seveda zelo otež-koča tudi uveljavljanje kmetijske zadruge. To potrjujejo med drugim zadnje izkušnje glede najemanja investicijskih posojil za popravilo gospodarskih poslopij. Neurejen kataster Apaški kolonisti so dobili zemljišče SLP. Ob dodelitvi so prejeli posebne odločbe, po katerih bodo postali po preteku 15 let popolni lastniki teh zemljišč. Takrat bodo smeli ta zemljišča tudi prodajati. Že danes pa dela pri tem precejšnjo zmedo neurejen kataster. Ugotavljajo, da so dodelili posamezne parcele tudi dvema kolonistoma. Še večja zmešnjava pa bo nasta-takrat, ko bodo postali kolonisti pravomočni lastniki dodeljenih posestev. Kolonisti sami trdijo, da nimajo ob danih pogojih nobe- ne gospodarske perspektive, kar pa ni popolnoma točno, saj raste poleg vseh teh drobnih stvari iz leta v leto močnejše kmetijsko posestvo v Črncih, To bo brez dvoma zavzelo v kratki prihodnosti pomembno vlogo tudi v odnosu do kolonistov. Od Podgrada preko Apač, Crnc, Konjišča, Lešan, Drobti-nec, Plitvička in Vratjega vrha je 21 vasi. Na 438 kmetijskih gospodarstvih je živelo še do nedavna 667 kolonistov. Toda tudi letošnjo jesen bodo nekateri odšli iskat kruha drugam. Morda kdo poreče, da odhajajo še vedno slabi gospodarji. Po ni res. Teh, ki odhajajo zadnja leta, ni mogoče več prištevati sem, toda gospodarske priložnosti silijo tudi dobre gospodarje, pridne kmetovalce, da zapuščajo našo severno mejo in si iščejo kruh kjerkoli drugje. Opuščena posestva prevzema v glavnem Kmetijsko gospodarstvo Črnci, ki rabi zaradi povečanja posestva tudi več delavcev. Z lastnimi sredstvi ne bo moglo posestvo vzdrževati in obnavljati gospodarskih poslopij,, ki jih zapuščajo kolonisti, prav tako pa je to preveliko breme tudi za občino. Zato terja problem Apaške kotline, osvetljen tudi s teh vidikov, več pozornosti in razumevanja. Jože Srpčič Jože Makovec Horvatovi iz Mahovec v Apaški kotlini so kolonisti iz Prekmurja. Posedujejo posestvo, ki meri 5 ha. Horvatovi, kakor tudi mnogi drugi prebivalci Apaške kotline, so se vključili v kmetijsko tekmovanje. Letos so pridelali kar 15 stotov žita na ha, ne zaostajajo pa tudi o živinoreji kot kaže naš posnetek. Kako tudi bi, ko pa so krave glavna skrb hčerke Mariške, ki izredno rada pase. POMURSKI VESTNIK, 5. sept. 1957 2 Kaj pa lakaj raztavljajo ? Krave vendar! Saj nisi nor, krave vendar vsak dan vidim! Priprave na volitve v beltinski občini V beltinski občini so te dni začeli s pripravami za volitve v občinski ljudski odbor. Sklicana je bila seja Občinskega odbora SZDL in seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so spremenili statut občine, določili število odbornikov obeh zborov novega Občinskega ljud- skega odbora ter nove volilne enote. V prihodnjih dneh bodo prav tako seje VO SZDL, na katere bodo povabili tudi predstavnike ostalih organizacij in društev. Rastoče zanimanje za volitve je razumljivo posebno zato, ker bodo letos prvič volili tudi v manjših občinah zbore proizvajalcev. Zato pričakujejo, da bo tudi izbira kandidatov za bodoče odbore tlokaj pazljiva. Računajo, da bodo po 5. septembru že začeli s prvimi kandidacijskimi zbori volivcev. A. H. Uspehi Kmetijske zadruge Tomaž Upravni odbor kmetijske zadruge Tomaž je začel letos lepo in uspešno delovati preko odsekov in svojih odbornikov na vasi. Pri zadrugi obstoja klub mladih zadružnikov, ki šteje 25 članov. Od teli je šest zelo aktivnih in so v tem letu najbolj delavni v sadjarstvu, ker jim je dala zadruga drevesnico. Z velikim zanimanjem sledijo napotilom za pravilno gojenje sadnega drevja, ki jim ga daje izkušeni sadjar Vinko Rada-novič, ki je tudi član upravnega odbora. Letos so ti mladi zadružniki napravili tudi poskusno gojenje krompirja, kjer se kažejo lepi uspehi. Tudi ostalih 19 mladih zadružnikov se bolj zanima za delo, ko vidi uspehe prvih šestih. Tako bo možno vse zainteresirati za tako delo. Sadjarski odsek pri kmetijski zadrugi pa je letos opravil s svojimi ekipami organizirano škropljenje proti kaparju in ostalim škodljivcem. Poškropili so 7500 sadnih dreves od 10500, ki so na tem območju zadruge. Sami lastniki pa so poškropili 2100 sadnih dreves. Pri škropljenju so porabili 2100 kg ruine-sana. Pod vodstvom odseka je bilo v letošnjem letu očiščeno vse sadno drevje ter 12 % pognojenih sadnih dreves. Poleg tega je bilo na novo zasajenih 620 sadnih dreves. Živinorejski odsek je eden izmed najbolj aktivnih. Na svojem področju ima 7 plemenskih bikov. Organiziran je bil tudi pregled vseh jalovih krav. Na področju zadruge je v evidenci 15 rodovniških krav ter je bila povprečna molznost pri najboljši 3.366 litrov in pri najslabši 2.071 litrov mleka v letu l956. Letos pričakujejo povečanje molznosti krav. Pod kontrolo mlečnosti je 25 krav. Upravni odbor si prizadeva ustanoviti osemenjevalno postajo pri Tomažu. To je nujno, saj je sedaj osemenjevalna postaja 12 kilometrov oddaljena od Tomaža. Razen tega bi osemenjevalna postaja omogočila zmanjšanje procenta jalovosti in okužb. Kreditni odsek — hranilnica je začela poslovati v maju, vlog-je razmeroma malo (43.000), posojil pa nad 500.000 din. Posojila so dana za nakup plemenske živine in gradnjo silosov, manjše vsote za adaptacijo gospodarskih poslopij. So pa tudi interna posojila za nakup umetnih gnojil v znesku 495.000 din. Letos so kmetje odkupili pri zadrugah nad 91 ton umetnih gnojil, lani pa komaj 30 ton. Predvideno je, da bo izdanih kreditov nad dva milijona, kar se bo gotovo poznalo v pospeševanju kmetijstva. Kmetijski odsek zadruge je letos nabavil traktor, za katerega bodo dobili tudi priključke. Ta traktor je pomagal pri letošnji mlačvi. Zanimivo pa je, da uslužbenec zadruge Franc Antolič in član upravnega odbora Ivan Bezjak nista hotela mlatiti z zadružno mlatilnico,, temveč z mlatilnico zasebnika, ki je oddaljen pol ure od mesta kjer ima zadruga mlatilnico. Kmetijska zadruga je imela tudi letos večje adaptacije, gradila je zadružno pisarno in preuredila trgovski lokal, ki je eden najmodernejših na področju občine Ormož, pa tudi drugod. Ker je kmetijska zadruga delala to v lastni režiji je bilo vse skupaj dokaj poceni — 1.295.000 dinarjev. Prihodnjega leta mislijo nadaljevati z adaptacijami, želijo zgraditi sodobno stanovanje za zdravnika in stanovanja za svoje uslužbence. Skrbi jim povzročajo podedovane terjatve in primanjkljaji v znesku 485.000 in, ter terjatev za odprodani gradbeni material od zadružnega doma. v znesku 303.000 din. To dolgujejo gasilska društva, ki pa nimajo denarja. Kaže, da si bo zadruga pomagala z rubeži, če občinska gasilska zveza ne bo posredovala potrebne prispevke od ObLO. Jože Romih Uspel II. jugoslovanski sejem Od 3. do 11. avgusta je bil v Ljubljani že II. jugoslovanski izvozni sejem. No njem je sodelovalo 258 razslavljnlcev in sicer 87 iz tekstilne stroke, 41 iz kovinske, 27 iz lesne, 26 iz kemične 17 iz živilske, 14 iz rudarske, 12 iz elektroindustrije, 14 iz usnjarske in usnjarsko-predelovalne itd. Obiskalo ga je skupno 27.563 obiskovalcev, med temi 750 poslovnih tujcev in sicer 182 iz Amerike, 141 iz Avstrije, 105 iz Nemčije, 83 iz Italije, n ostali iz drugih evropskih, azijskih in afriških držav. Na tem sejmu so bili sklenjeni in začeti razni trgovski posli v vrednosti skoruj 6 milijard dinarjev. Vse to je dokaz, da so izvozni sejmi — čeprav so novost v evropskih sejamskih programih — za našo državo in za naše gospodarstvo nujno potrebni, saj omogočajo tujim poslovnim interesentom, da si lahko na enem prostoru v relativno kratkem času ogledajo vse vzorce našega izvoznega blaga ter hkrati dobe vsa potrebna pojasnila in sklepajo tudi komercialne zaključke. Pavle Šegula Ljubljana v znamenju Bakha Od 4. do 15. septembra letos bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani III. mednarodni vinski sejem, na katerem bo sodelovalo več desetin držav iz vseh petih kontinentov sveta z nad 500 vrstami najboljših vin. Ta pomembna gospodarska prireditev bo združena s 37. plenarnim zasedanjem Mednarodnega urada za vino, na kate-terem bo poleg držav-članic Argentine, Avstrije, Bolgarije, Čila, Francije, Alžirije, Grčije, Italije, Luksemburga, Madžarske, Maroka, Nizozemske, Portugalske, Romunije, Švice, Tunizije, Turčije, ZSSR z Ukrajino, Urugvaja in FLRJ sodelovali tudi predstavniki številnih držav, ki doslej še niso bile članice tega urada. Svoje predstavnike in opazovalce pa bodo na ljubljansko zasedanje poslale tudi Mednarodna federacija industrije in grosistične trgovine vin in alkoholnih pijač, Mednarodna komisija za kmetijstvo. Mednarodni inštitut za hladilno tehniko, Mednarodna organizacija kmetijskih pridelovalcev, Evropska kmetijska federacija in druge. 111. mednarodni vinski sejem in 37. plenarno zasedanje Mednarodnega urada za vino v Ljubljani bo pomembna manifestacija dosedanjih dosežkov na področju vinogradništva po vsem svetu, za našo državo pa še eno priznanje in velika pobuda za še boljšo afirmacijo naših kakovostnih vin na svetovnem trgu! MRTVI IN ŽIVI GOSPODARJI Z obiska v Vsak ponedeljek je na soboškem sodišču uradni dan. Tudi ob drugih dnevih srečale na hodniku pred zemljiško knjigo skupine ljudi, uidite jih pred mizami u uradu, kjer pozorno pregledujejo stare listine in spise, slišite pripombe: » To je moje« in »tu je tooja njiva«.... Tako najde počasi vsak svoj kos zemlje. Toda pogosto s presenečenjem ugotovijo, da je v zemljiški knjigi drugače zapisano, da včasih v listinah ni njihovega imena. Tedaj začudeno majejo z glavami — tega ne morejo razumeti. STO LET ZEMLJIŠKE KNJIGE Soboška zemljiška knjiga bo kmalu stara 101) let. Prve popise lastnikov zemljišč najdemo leta 1859. To so delali v začetku nemški uradniki, zato so popisi v nemščini in šele kasneje, o šestdesetih letih, o madžarščini. Lendavska zemljiška knjiga pa je nastala nekoliko kasneje in je osa pisana o madžarščini. Te knjige so bile potrebne zaradi ureditve davkov, ki so jih kmetje plačevali državi. Popisovanje je bilo hitro opravljeno. V Ger-lincih so n. pr., začeli delati 6. julija 1859., a 28. julija istega leta so z delom že končali. Mapa vsebuje 136 vložkov (toliko je bilo gospodarjev), 9 skic, 1 imenik in 1 parcelni register. Tudi način popisovanja se je bistveno razlikoval od današnjega. Najprej so ugotovili kolikšen delež je vsakdo podedoval in nato zapisali njegov del v parceli nekdanjega skupnega posestva. IDEALNI« DELEŽI Prvo popisovanje zemljišč kaže, da posestva še niso bila zelo razcepljena, toda čez desetletja nudi zemljiška knjiga podobo silovitega razdejanja, ki dobi še pozneje povsem nemogoče oblike. Leta 1885., torej le 26 let po prvem popisu, najdemo namesto enega že 52 lastnikov. Toda to je še malenkost, saj je ta delitev tako hitro in fantastično naraščala, da imajo sedaj nekateri le nekaj milijonin nekdanjega posestva, ali celo parcele. Tega je bil kriv madžarski sistem dedovanja. po katerem so si dediči enako, na idealne deleže razdelili vsako njivo, travnik iri gozd, njihovi dediči pa so si zopet enako razdelili ta delež. Imenovalec pri ulomkih pa se je seveda naglo večal. Na drobljenje posestev je precej vplivalo neenako razdeljevanje med otroki in mater po očetovi oziroma gospodarjevi smrti. Mati je dobila četrtino, ostalo otroci, po materini smrti pa so zopet delili tisto četrtino po ustaljenem načinu na idealne deleže. Sedaj ko čutimo breme te silne razdrobljenosti, tudi vemo, da ti deleži niso prav nič idealni in jih drugod po Sloveniji ne najdemo. NEDOLOČENI DELEŽI Naša zemljiška knjiga pozna še eno posebnost: nedoločne deleže. Naspali so na osnovi nekdanjih skupnih vaških pašnikov, ki so si jih vaščani razdelili, toda do nedoločenega deleža. Nato so ose lastnike po vrsti zapisali o zemljiško knjigo, po smrti pa se je ta nedoločeni delež prenesel na otroke, spet po načinu delitve na idealne deleže. Tako se je nabralo praktično nemogoče število lastnikov. Za primer naj navedem le parcelo v Odrancih, ki meri samo 12 arov, ima pa zapisanih 1926 lastnikov! To je brez dvoma edinstvenost, kakršno bi težko našli še kje. Z E M L J I Š K I K N J I G I Takšnih primerov je precej na območju lendavske občine. MRTVI GOSPODARJI Ugotavljati lastnike zemljišč po zemljiški knjigi bi bilo nesmiselno, praktično nemogoče, kajti ljudje niso vedno prijavljali lastniških sprememb. Štefan Kerčmar iz Sebeborec je najbrž že davno pod rušo, toda po zemljiški knjigi je še vedno lastnik vinograda o Kukeči, kakor 1859. leta. Njegovim dedičem se ni zdelo vredno, da bi to spremenili. Pri spremembi lastniških odnosov, ko rabijo potrdilo o lastništvu, se ljudje na j pogosteje srečujejo z mrtvimi gospodarji. Zaradi te neurejenosti nastajajo številni lastniški spori. K. J. iz Hodoša je okrog 1927. leta kupil od D. J. njegovo osminko v parceli 485. toda tega ni nihče prijavil. Ker pa je K. J. bil po zakonu o zemljiškem maksimumu odvzet del zemlje, je bilo potrebno najprej urediti lastniško razmerje in šele potem je lahko postala ta zemlja lastnina splošnega ljudskega premoženja. Ta problem je izredno težak, kajti po zemljiški knjigi z velikim delom zemlje splošnega ljudskega premoženja še vedno gospodarijo — mrtvi gospodarji. Sodišče rešuje takšne zemljiške spore s komisijami, ki na osnovi izpovedb prič ugotavljajo resničnega lastnika. POTREBNA JE NOVA ZEMLJIŠKA KNJIGA Že takoj po prvi svetovni vojni je bilo jasUt), da je potrebno zemljiško knjigo urediti, ker po njej ni bilo mogoče več ugotoviti dejanskega stanja, in zato, ker je bila 'zastarela. Že 1920. leta so začeli z delom. Od 140 katastrskih občin na področju sodišča v Murski Soboti je bila zemljiška knjiga obnovljena o 16, a po vojni še o treh katastrskih občinah, v 13 so zunanja dela že končana, a v Ivanjcili, Ivanjševcih, Motoarjeocih in na Vučji gomili delajo ekipe s sodniki še zdaj. Minilo bo še precej let, preden bomo dobili novo zemljiško knjigo, saj še čaka na novo ureditev več kot tri četrtine občin, a delo je zamudno. toda takrat bo vsaj dejansko stanje zemljiških lastninskih odnosov enako onemu o uradnih mapah. Š. Balažič ANALITIČNA OCENA DELOVNIH MEST v ljutomerski občini Občinski sindikulni svet je imel v soboto konferenco s predsedniki sindikalnih podružnic, delavskih svetov in upravnih odborov panoge industrije za občino Ljutomer. Na konferenco so bili povabljeni tudi predsedniki popisnih komisij (analitična ocena del. mest). Konferenco je vodil tajnik občinskega sindikalnega sveta in načelnik tajništva za delo OLO M. Sobota. Predsedniki popisnih komisij in predstavniki podjetij so podali poročila o dosedanjem poteku te akcije, nakar se je razvila diskusija. Poročila in diskusije so pokazale, da so se v vseh teh podjetjih dokaj resno lotili analitične ocene delovnih mest. Prvi del popisa in opisa je končan v vseh podjetjih občine Ljutomer. Prve so bile v tej občini opekarne in premogovnik. Poročevalci komisij o popisu delovnih mest ho-do te dni prišli pred delovne kolektive, kjer bodo delavce seznanili s poročili. Šele po teh sestankih kolektivov bodo popisne komisije ves material in podatke o popisu vnesle v posebne formularje za ocenitev delovnih mest. Prav zato so dolžni sindikati sodelovati pri tej akciji. Konferenca je pokazala tudi potrebo po koordinaciji opekarn, kar se tiče analitične ocene delovnih mest in tudi gospodarjenju, ker imajo delovna mesta in pogoje dela skoraj povsod enake. V zvezi s tem so predlagali, da se skliče v okraju posvet predstavnikov opekarn. Sicer so opekarne vključene v svoja stro-kovna združenja v LRS, vendar pa ne bo odveč, če bo v okraju od časa do časa posvetovanje opekarjev, ki bodo tako sodelovali y utrjevanju in razvoju opekarništva v Pomurju. Stane Feuš V občini Morska Sobota Na pobudo občinskega sindikalnega sveta so se 27. avgusta sestali predstavniki proizvodnih podjetij v soboški občini, da bi se pogovorili o težavah in delu pri analitični oceni delovnih mest v svojih podjetjih. To delo so opravljale komisije za analitično oceno delovnih mest. V večini podjetij je prva faza dela, to je anketni opis delovnih mest, izvršena. Večja podjetja, ki imajo svoju strokovna združenja, so to delo opravila lažje. Republiške komisije pri združenjih so na sestankih s podjetji skušale kar najbolj vskla-diti posamezne operacije delovnega procesa sorodnih podjetij in z enotnimi nomenklaturami dosegla enotnost v republiškem merilu. Manjša podjetja, ki so zaradi raznoterosti in neustaljenosti delovnega procesa imela več težav, so sama skušala najti rešitev z anketo. Imela pa so zelo težko delo, ker še ni določenih strokovnih izrazov za določene operacije dela. Sedaj, ko pristopamo k drugi fa- zi dela, to je k opisu, popisu in analizi delovnih mest, bomo morali vse pomanjkljivosti, ki jih opažamo pri dosedanjem delu, sproti popravljati. Le tako bomo imeli solidne temelje, na podlagi katerih bomo lahko pravično ocenili delovna mesta s točkovanjem. Jesenske konjske dirke v Ljutomeru Ljutomerčani bodo imeli jesenske konjske dirke v nedeljo, 8. septembra. Med ostalimi vožnjami, ki bodo sicer vse zanimive, bodo dirkali dvoletni konji za prvenstvo Slovenije. Dalje bodo dvovprežno dirko vozile letos žene — članice klu- bov. Za zaključek dirk pa ho po konjskih dirkah še dirka z mopedi po dirkalni progi. Ti bodo vozili 3 kroge, to je 3 km. Klub je za to vožnjo razpisal 3 nagrade. Ženske in moški, starejši od 60 let, bodo imeli 20 m popusta. V. P. ODBOJKA ŠTIRI TOČKE ZA SOBOŠKE ODBOJKARJE »Partizan« Kamnica : »Partizan« Sobota 1:3 (7:15, 16:1-1. 4:15, 4:15) »Aluminij« Kidričevo : »Partizan« Sobota 1:3 (6:15, 15:12, 2:15, 12:15) V obeh zadnjih srečanjih v tekmovanju za republiško prvenstvo v odbojki, je moštvo »Partizana« iz Murske Sobote dokazalo, da bo v jesenskem delu tekmovanja zmešalo račune marsikateremu tekmecu za prvo mesto. Moštvo je precej pomlajeno, kar je vsekakor dober znak za še večje uspehe. * V nedeljo, t. j. 8. t. m. čaka domače moštvo huda preizkušnja. Pomerilo se bo namreč v prvenstveni tekmi z enim izmed resnih tekmecev za prvo mesto — Železničarjem iz Maribora. Ker bo moštvo po dolgem času nastopilo zopet v popolnem sestavu pod »taktirko« znanega »gada« tov. Skledarja, gremo v to borbo dokaj optimistično razpoloženi. O kvaliteti enega in drugega nasprotnika se bomo torej prepričali v nedeljo, na, igrišču TD »Partizan« v M. Soboti. POMURSKI VESTNIK, 5. sept. 1957 3 Iz šolske kronike V začetku šolskega leta, t. j. septembra, bo minulo 80 let odkar so prvi šoloobvezni otroci občin Kupšinci, Veščica in Borejci prestopili šolski prag. To pomembno obletnico spremljajo v naši javnosti poklicni in nepoklicni komentarji. Ker je že tako, da se vrednih stvari radi spominjamo, je vsekakor posrečeno, da se tak kulturni pojav par excelence povdari in tako zareže spomin v brazde našega življenja. V 80 letih se je pri nas v šoli kakor tudi drugod po svetu marsikaj izpremenilo. Da pogledamo nazaj. Meseca septembra 1877 je bila ustanovljena enorazredna osnovna šola v Kupšincih. Prvotno je bila šola odnosno pouk v prostorih hiše Jožefa Hu-sarja v Kupšincih. Hiša je stala na sredi vasi. Prvi učitelj je bil Er. Štefan Takač. Pred njim je poučeval navaden kmet Janoš Flisar iz Veščice. Otroci so se učili samo pisati in čitati, a to samo ob nedeljah. Za njim je bil nameščen Franc Kondor, madžarski učitelj, ki je ostal vse do leta 1908. Na mesto umrlega Kondorja je bil imenovan Ivan Ti-tan. doma iz Črnelavec, ki je ostal kot šolski upravitelj vse skozi do 1945. Šola poseduje šolsko kroniko, iz katere je mogoče črpati toliko vrednih virov, da bi lahko služila kronistu. V »vendski deželi« je Avstroogrska zgradila v teh letih več šol z namenom, da se država z vodilnim madžarskim narodom uveljavi in gospodarsko ukrepi na teh krajih. Prav tako pa. da zagospoduje in drži na uzdi vse preveč revolucionarne grofovske podanike — Slovence. V času prve svetovne vojne je služila šola tudi vojaškim namenom. V njej so bili i beli i rdeči vojaki. Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, je v šolsko poslopje vstopila nemška predhodnica, misleč, da naleti tu na srbske graničarje. Vaščani, kakor tudi šola pravzaprav niso doživeli nobenih vojnih grozot ali okupatorskega nasilja, kot je to bilo v ostalem delu Slovenije. 16. aprila 1941, ko so se "Nemci umaknili, so prepustili vso vodstvo madžarskim oblastem. Vsled političnih dogodkov v zvezi s pučem v Beogradu 27. marca 1941 in rezveljavljenjem dunajske po- Šola o Kupšincih godbe je nastala politična napetost med našo državo in Nemčijo. Zato je Dravska banovina pod št. 171 per 1 x dne 31. marca 1941 in z brzojavora Ministrstva za prosveto strogo pov. št. 52, odredila ustavitev šol in tako je bil pouk na šoli ukinjen. Učiteljstvo je ostalo na svojem službenem mestu, učenci so pa sprejeli spričevalo na podlagi prvega polletja. Za časa okupacije je bila na novo imenovana madžarska učiteljica Karacsonji Edit, doma iz Vasvara. Ta je pozneje v letu 1942/43 finančno podpirala partizana Hermana Helerja iz Maribora. V šolskem okolišu partizanskih borb ni bilo. Pred Rdečo armijo se je umaknil v Kupšinsko šolo štab 8. honvedskega armadnega zbora iz Debrecena. Nemška vojska je mobilizirala civilno prebivalstvo, da so kopali strelske jarke. V šoli je bil tildi glavni štab feldžandarmerije pod vodstvom majorja Armina Blidnerja, ki je preprečil, da bi vračajoči nemški vojuki prisilno odvzemali ali kakor koli drugače oškodovali prebivalce Kupšinec. Po odhodu Nemcev so se v šolo naselili Rusi. Ti so rabili šolo v glavnem za bolnico in v njej imeli ranjence, ki so dobili poškodbe ob Muri med Petanjci in Radgono. Ko smo že pri šoli, omenimo tudi to, da so vaščani zgoraj omenjenih vasi s prostovoljnim delom žgali opeko v Veščici in jo mislili tudi tam na današnjem posestvu kmeta Fujsa dograditi. Ker pa niso dobili prostora, so opeko vozili v Kupšince, kjer jim je Nikolaj Horvat odstopil gradbeno parcelo. Pionirji tega dela so že vsi v grobu. Ko se torej ob 80-letnici spominjamo del naših prednikov, ki so prav gotovo garali in izčrpani umirali, je to delo le efekt tistih delovnih ljudi, ki še koristi sedanjim rodovom in še za zanamce. Nedvomno pomeni šola v Kupšincih mnogo za napredek in vzgojo v teh krajih. Prav letos, ko obravnavamo skoraj na vseh se- Pred dnevi sem se vozil skozi Vančo ves, kjer sem pri potoku Doblu opazil na vaški trati 6 studenčnih cevi, v katerih se bohotno šopirijo dva metra visoke kropive. Zanimalo me je, čigave so te cevi in čemu bodo nekoč služile, zato sem kar povprašal blizu stoječega možakarja, ki mi je nekako takole odgovoril: »Leta 1949 je PGD na pobudo Alojza Vogrinčiča kupilo 7 cevi, ki so jih namenili za gasilski studenec v vasi. Hoteli so skopati globok studenec ali pa poglobiti tri dosedanje, da bi tako imeli v vasi dovolj vode v primeru požara.« Potem mi je možakar še zaupal, da je bila zamisel dobra in da bi bila tudi zagotovo uresničena, če ne bi bilo vmes tistega nesrečnega »če« ... Tako Stankih šolsko reformo, moramo poudariti neverjeten razvoj in prirastek ciganov. Leta 1912 sta obiskovala šolo le dva cigana. Letos ob 80-letnici je statistika pokazala, da v vseh letnikih prevladujejo cigani. Kupšinski šolarčki so torej s te strani dvojni. Prvi so raznobarvni in pisani šolarčki, ki imajo prednost v tem, da jih sestavljajo izključno deca ciganov, katerih usoda in življenjska pot ni enaka z ostalimi. Vsekakor pa predstavlja v tem oziru homogeno enoto, ki je v socialnem in materialnem pogledu popolnoma nasprotujoča kmetskim otrokom. Drugo so v manjšini — to so kmetski otroci. Ti otroci mnogo trpijo v napredku zaradi večine, ki je izstradana, izsušena in bolnih obrazov. Kdor vidi to sliko, bo razumel, kaj pomeni s pedagoškega vidika ta problem današnjega kupšinskega šolstva. Že danes opazimo, kako se nam maščuje to s kulturnim razvojem mladine oz. vasi in zastojem prevzgoje ostale okolice. Dejstvo je, da dandanes na zboru volivcev slišiš marsikaj. Ljudje imajo svoje specifične želje in marsikatere upravičene. Tako n. pr. če je bil šolski vrt potreben pred vojno za praktično vzgajanje mladine ali ne bi tudi danes lahko dajal vzgled mladim zadružnikom? V njem bi vsekakor lahko dobili prvo osnovim praktično znanje iz kmetijstva, sadjarstva itd. Včasih so dobivati, pravijo stari vaščani, dobri učenci nagrade v obliki sadnih drevesc. Tudi danes ne bi bilo napak vpeljati kai sličnega, da bi s tem izpodbudili in dali mladini veselje. Vse take stvari zahtevajo več analitičnega dela od usmerjevalcev prosvete v Pomurju, ki morda preveč pisarniško rešujejo probleme. TITAN DINI pa se je ena studenčna cev razbila že v prvi zimi. Čas je mineval in že 8 let je od tistega časa, ko so gasilci kupili cevi. Teda cevi še vedno vedrijo na tej trati in se »posmehujejo« mimoidočim, ki se sprašujejo, kaj bodo naredili z njimi. PGD je po letu 1949 začelo nazadovati in je že pretila nevarnost, da bo zaspalo na pragu svoje 25-letnice. No, Pertoci, Vogrinčič, Ratnik in drugi so lani društvo na novo organizirali in je že začelo uspešno delovati. Domačini pa se kljub temu sprašujejo, kako to, da sedanje vodstvo PGD nič ne stori za to, da bi že 8 let počivajoče stu-denčne cevi prišle končno tja, kamor so bile namenjene. Ko sem pisal te vrstice, sem na tihem upal, da, ko se bom drugič spet vozil skozi Vančo ves, ne bom več videl studenčnih cevi v objemu kopriv, marveč globok studenec, ki bo koristno služil vsej vasi. Opazovalec Izvrstno zdravilo za starčke Romanska zdravnica dr. Aslano-nova je na svetovnem kongresu ge-rontologov v Italiji poročala o izredni uporabnosti novokaina, ki na določen način in pod določenimi pogoji naravnost pomlajuje stare ljudi. Svoje trditve je romunska zdravnica podkrepila s številnimi fotografijami starčkov pred zdravljenjem in po zdravljenju z novokainom. Nekaterim starim ljudem so zrasli celo lasje, njihovi sklepi pa so postali prožnejši. Na kongresu so zvedeli še eno zanimivost. Trije Italijanski zdravniki so po opazovanju tisočev bolnikov z arterio-sklerozo ugotovili, da je vino odlično zdravilo proti tej za starčke tako značilni bolezni. Odšel je o drugo podjetje. Niso mu rekli: »Tovariš, tukaj je tvoje delo?. Pokslali so ga na zdravniški pre-gled. »Zdrav sem kot bik,« je rekel. »Kot bik?! Kot kakšen bik? To bomo že videli.z Nič ni pomagalo. V ambulanti so mu jemali kri. Imel je srečo. Bolničar mu je samo malo iztrgal veno. Roka mu je samo otrpla. >Saj to ni nič,-c je rekel bolničar, »bomo že zakr-pali.z "To ni nič, zares" je rekel in zamolčal, da ga boli roka. V naslednji sobi so mu dali stekelce: »Pljunite so mu ukazali. »Fantje, ne morem, ne!« »Pljunili so mu ukazali strože. Spet je imel srečo, neki prijatelj je pljunil namesto njega. »Zdaj pojdi na rentgeni. Na vratih piše »Nogometni klub?. Zadaj so še ena vrata. Tam je ambulanta in pazi. da ne boš igral nogomet. Ni odšel na igrišče, temveč naravnost v ambulanto. Opravil je hitro. Rentgen je bil velik. Snemali so brez D A L E Č JE Č L O V E K OD... smehljaja. Rekli so mu, naj pride znova — jutri. Naslednjega dne je bil zdravnik hladen: »Na obeh straneh imate kaverne. »Ni mogoče. Zdrav sem kot bik! »Kako? Trdite, da lažemo? Ženi je sporočil novico zelo previdno. Najprej je rekel, da ni zdrav kot bik, potem čisto tiho, da ima kaverno. Drugo je priznal čez pol ure. »Ti si mlada in lepa, mogoče boš našla človeka, ki ti bo ugajal. Kot vidiš, jaz nisem zdrav kot bik.z Tudi prijateljem se je izpovedal. »Danes mi je socialno naredilo inventuro kaverno. In je nadaljeval: "Prijatelji, prosim vas, nikar mi ne govorite dolgo na grobu." Potem so redno hodili k "Zlati kapljici". "Pod zemljo," so ga tolažili prijatelji, "ne dobiš za denar ničesar." V podjetju ga je portir redno vpisoval v knjigo zamud. "Sramota, se je razjezil nekoč, »še mrtvemu zapisuješ zamude." Portir je zmagnil za rameni: "Kaj jaz morem." Direktorju je udaril s pesnico po mizi. Predlagali so ga namreč o delavski svet. "Mrtvemu človeku ni potrebna kariera", se je razburjal. Toda živel je lepo. Potem so ga zopet poklicali v ambulanto: "Vi ste zdrav kot bik, nimate kavern." Razjezil se je: »Kakšna nesramnost! Zdrav si kot bik, rečejo človeku z dvema kavernama. Kje imajo srce? Razburjanje ni pomagalo. Vrgli so ga ven. »Le kako je mogel prikazati kaverne, so ugibali v ambulanti. On pa je bil na robu živčnega zloma. Zena si je medtem namreč našla atleta — ločitev je bila neizogibna. Prijatelji so ga nezaupno sprejemali: »Danes ima tuberkulozo, jutri je zdrav. Ni mu zaupati.z Portir mu je vpisoval vsako sekundo zamude. Zato pač, ker se je čutil oguljofanega. Pa povej, da si zdrav kot bik, če si upaš! M. B. M. ŽE 15 LET GNEZDIJO Štorklje so zapustile -svoje do- žina šteje štiri člane, move. Tudi te, ki so gnezdile V Satahovcih gnezdijo štork-na Martincovem dimniku v Sa- lje že 15 let. Vsako leto prileti tahovcih, so že odletele. Pred najprej samec, da popravi enim letom so gnezdile že na gnezdo, za njim pa še samica, četrtem dimniku. Njihova dru- J. N. Kako se uveljavija naša obrt »CENEJE - BOLJŠE« Brez dvoma je ljutomerska Agrotehnika eno nnjvečjih obrtno-usluž-nostnih podjetij v našem okraju. Ljutomerska, radgonska, videmska občina, del Slovenskih goric do Drave, čakovski in del varaždinskega okraja, to je delovni kokoliš ljutomerske Agrotehnike. Servisna služba v tem predelu Pomurja, Medžimurja in Podravine se je vsaj zadnje čase močno izboljšala. Toda v delavnicah Agrotehnike se ne zadovoljujejo samo s servisno službo. Za tržišče, in to predvsem za potrebe kmetijstva, so pripravili letos nekaj novih izdelkov, ki bodo omogočili podjetju zaradi dobre konjunkture 15 milijonov dinarjev presežka letne realizacije, predvidene v proizvodnem nučrtu podjetja. Prav pred nekaj tedni so pričeli izdelovati traktorske prikolice »GRUDA« Nekaj vozil, ki so jih že izdelali, se je prav dobro obneslo, saj so konstruktorji »Grude« upoštevali predvsem terenske razmere pri nas. V ljutomerski Agrotehniki računajo, da bodo izdelali letno okrog 100 prikolic znamke »Gruda«. To pa seveda ne bo zadostovalo, saj imajo že sedaj naročil za 180 prikolic. Naročila, ki bodo presegala to število, pa morajo odklanjati, ker zmogljivosti obrata ne morejo povečati. »Gruda« je priljubljena predvsem iz dveh razlogov: za 50 tisočakov je cenejša od prikolic tovarne »Zmaje, razen tega ima »Gruda« različne dodatke, na primer za vožnjo sena itd. Kljub temu, da je Gruda nekoliko cenejša od prikolice tovarne »Zmaj«, po trpežnosti in praktičnosti za Zmajevimi prikolicami Drav nič ne zaostaja. Nekateri celo trdijo, da so ljutomerske prikolice mnogo boljše. Pa ne samo prikolice. Zadnje čase so pričeli izdelovati v ljutomerski Agrotehniki tudi slamoreznice za manjša kmečka gospodarstva. Te dni sestavljajo prvih 50 slamoreznic. Tržišče bo seveda šele pokazalo, ali se bo izdelovanje takih slamoreznic obneslo ali ne. Seveda bo pri tem odločilna tudi kakovost izdelkov. Oba najnovejša izdelka ljutomerskega Agroservisa nista izključno domača izdelka. Oso-vine in še nekatere druge litine izdeluje Železarna Ravne. Posamezne dele prispeva tudi Tovarna avtomobilov Maribor. Sodelovanje med vsemi tremi podjetji se odraža tudi v konkurenčni ceni izdelkov. Čim se bo proizvodnja ustalila, pred- vsem v tehničnem oziru, bodo lahko pocenili »Grudo« še za nadaljnih 15 odstotkov. Odkar je ljutomerski Agro-servis v dogovoru z ravensko železarno in TAM, si v Ljutomeru nič več ne belijo glav zaradi lastne livarne, ki bi terjala precejšnje investicije, razen tega pa tudi dober tehnični kader, ki bi ga dobili v Ljutomer le tako, če bi livarjem preskrbeli stanovanja. Toda tudi ob sedanjih razmerah bi morali zaposliti v podjetju nekaj ljudi z visoko in sredn;o telmično izobrazbo. Zato predvidevajo, da bodo pričeli prihodnje leto graditi 6 družinskih in 6 samskih stanovanj. Kljub dobro organiziranem sodelovanju z drugimi podjetji pa v Ljutomeru še vedno upajo na manjšo livarno ki bi prišla bo izraza predvsem čez nekaj let, ko bo čutiti ugodne posledice resolucije ZIS o kmetijstvu. Zadnje čase se je zelo izboljšala tudi servisna služba ljutomerskega Agroservisa. S kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi posestvi so sklenili pogodbe za redne preglede traktorjev in drugih večjih strojev. Pri Agroservisu menijo, da bo na ta način vedno manj očitkov od strani KZ KG glede na nestrokovna popravila strojev, saj bodo mehaniki Agroservisa opominjali lastnike strojev ob vsakem pregledu tudi na najmanjše okvare in tako preprečevali večjo škodo. Doslej imajo pogodbeno registriranih 72 traktorjev in 18 nrikolic. Pogodbe glede specialnih pregle- dov pa kažejo, da posvečajo kmetijske zadruge in kmetijska posestva premalo skrbi manjšim strojem ( vprežne grablje, razne škropilnice itd.). Agrotehnika bo poskušala uvesti v bodoče tudi preglede teh strojev, s čimer se bo občutno zmanjšal »jugoslovanski standard« glede števila popravil kmetijskih strojev, kar je danes še zelo težko primerjati z razmerami, v kateri koli drugi državi. Toda to so že bolj dolgoročne naloge dvainšestdeseta članskega kolektiva ljutomerske Agrotehnike. Pod tem naslovom bomo začeli v našem listu objavljati kratke beležke o novih knjigah, ki jih izdajajo slovenske založbe. Upamo, da bomo s tem ustregli marsikateremu bralcu, predvsem pa našim ljudskim knjižnicam. JOSIP STRITAR: ZBRANO DELO. OSMA KNJIGA Pri Državni založbi Slovenije je izšla osma knjiga Stritarjevih zbranih spisov. V knjigi so objavljena Stritarjeva mladinska dela, pesmi, povestice in igrice. Dela so vzeta iz knjig »Jagode«, »Pod lipo« in »Zimski večeri«. Če danes primerjamo ta dela s sodobno mladinsko književnostjo, smo nad Stritarjem razočarani. Stritarjeva mladinska dela so razen redkih izjem slabokrvna in neživljenjska, moralni nauk njegovih spisov pa je podan vsiljivo, pridigarsko. Knjigi je napisal kvalitetne opombe France Koblar. MANICA LOBNIK: ROSA NA PAJČEVINI Manico Lobnikovo smo kot pisateljico spoznali šele letos, ko je pri Državni založbi Slovenije izšel njen prvenec »Gorniki in čas«. «Rosa na pajčevini« je njeno drugo daljše prozno delo. Medtem ko v prvem romanu opisuje slovensko vas po vojni, v dobi tako imenovanega administrativnega socializma, je s svojim drugim romanom posegla nekoliko nazaj, v čas narodnoosvobodilne vojne na Štajerskem. Precej prepričljivo nam avtorica podaja zgodbo mladega Borisa Gačnika, ki postane iz nemškega vojaka odločen partizanski borec. Glavni junak ni idealizirana figura, kakršnih smo več ali manj vajeni v dosedanjih partizanskih tekstih naših pisateljev, temveč je predvsem človek z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Čeprav roman ni pisan s kakim umetniškimi pretenzijami, je kar prijetno branje in Lobnikova je z njim ponovno dokazala, da zna pisati. Knjigo je izdala založba Obzorja v Mariboru. ROK ARIH: ZATO Rok Arih je pred leti izdal v Celovcu zbirko koroških črtic pod naslovom» Zibelka«, tokrat pa pri Cankarjevi založbi v Ljubljani zbirko novel »Zato«. V knjigi je zbranih pet novel iz časa partizanske borbe na slovenskem Koroškem in so nekako nadaljevanje že omenjene Arihove prve zbirke, ki je pri nas več ali manj nepoznana. V knjigo je Arih sprejel naslednje novele: Čudeži, Trotamora, Precep, Poročilo o podmornici v gorah ter Pravljica o velikem Zato. V svojih zgodbah nam Arih pripoveduje o težkem življenju slovenskega življa na Koroškem med drugo vojno, o divjaštvu hitler jancev ter o junaštvu in zvestobi partizanskih borcev. Knjiga nam živo pokaže veličino borbe za svobodo Koroške ter navezanost koroškega človeka do rodne grude. Arihove novele so zanimivo branje, čeprav so mestoma nepotrebno razvlečene in motijo skonstruirani modernistični prijemi. JOŽE PAHOR: OTROK ČRNEGA RODU Pahorjeva mladinska povest »Otrok črnega rodu«, ki je izšla pri založbi Lipa v Kopru, ni novo delo, temveč ponatis. Knjiga je izšla prvič pred desetimi leti. Avtor nam pripoveduje o malem črnem dečku, ki ga kolonialno gospodarstvo prežene z rodne grude ter mora v »civiliziranem svetu« pretrpeti nešteto krivic in ponižanj. Knjiga je pisana izredno zanimivo in jo bodo mladi bralci, katerim je tudi namenjena, z užitkom prebrali, pa tudi odrasli se ne bodo ob niej dolgočasili. Delo je vsekakor zaslužilo ponoven natis, saj knjigo uporabljajo tudi gimnazijci za obvezno čtivo. MIROSLAV ZEI: IZ ŽIVLJENJA SESALCEV V svoji poljudnoznanstveni zbirki je založba Mladinska knjiga pred kratkim izdala novo delo Miroslava Zeija »Iz življenja sesalcev«. Zei je brez dvoma eden najbolj plodovitih slovenskih poljudnoznanstvenih pisateljev in tudi njegovo ime nam je porok za kvalitetno delo. Najraje Zei opisuje vodne prebivalce in zato je bil marsikateri bralec poljudnoznanstvenih del prijetno presenečen nad novo avtorjevo knjigo, ki nam v glavnem predstavlja štirinožne prebivalce naše zemlje. Avtor nas seznani s krajem življenja in z življenjem sesalcev, njihovi borbi za obstoj, z družinskim življenjem štirinožcev ter o odnosu človeka do živali. Knjigo oživljajo številne ilustracije, med njimi tudi osem večbarvnih, ter nekaj fotografij. Delo je pisano razumljivo in tako ne bo trd oreh niti preprostemu bralcu. POMURSKI VESTNIK, 5. sept. 1957 4 Bo ali ne bo? SOBOŠKA KRONIKA POROKE, ROJSTVA IN SMRTI OD 25. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1957 Poročili so se: Katarina Cener in Andrej Šarkezi, oba iz Crnelavec, ter Štefan Ivanič in Marija Bogovič, oba iz M. Sobote. Rodile so: Ivanka Rajh iz Sp. Krapja, deklico; Irma Pergar iz Va-darec, deklico; Ana Peterka iz Cren-šovec, dečka; Francka Rudaš iz Lendave, deklico; Pavla Braunsberger iz M. Sobote, dečka; Marija Maučec iz Gančan, deklico; Marija Farkaš iz Rakičana, deklico; Sida Zver iz Rakičana, dečka; Zlatica Bohar iz Stan-jevec, dečka; Ana Gerič iz Vel. Polane, deklico; Elizabeta Velel iz Polic, deklico; Helena Hanc iz Lendave, deklico; Emilija Slavic iz Pu-conec, deklico; Ana Kurbos iz Mele, dečka in Mira Špur iz Mote, dečka. Umrli so: Terezija Sreš iz Bako-vec, stara 59 let; Jožef Horvat iz Zenkovec, star 63 let; Franc Gašper iz Budinec, star 52 let; Helena Vin-kovič iz Lipovec, stara 35 let; Štefan Duga iz Melinec, star 59 let in Mihael Lang iz M. Sobote, star 67 let. NESREČE IN NEZGODE S kolesa je padel 63-letni Mihael Zemljič iz Lokavec pri Ivanjcih. Os pedala mu je močno poškodovala stopalo desne noge. V slamoreznico je vtaknil desno roko 11-letni Alojz Džura iz Melinec ter si prste hudo poškodoval. Pod motorno kolo je po nesreči skočil 8-letni Milan Svetanič iz Sotine in obležal z zlomljeno nogo nad kolenom. Pestunji je padla s kolesa 3-letna Nada Sukič iz G. Slaveč, ko jo je peljala po strmi poti navzdol. Dobila je hude poškodbe na glavi. Doma na dvorišču je padla 2-let-na Verica Serec iz Bakovec in si zlomila levo nogo pod kolenom. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nedelja, 8. septembra 1957. Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici, novi blok. Ordinira od 8. do 12. ure v splošni ambulanti, v nujnih primerih popoldne in ponoči na stanovanju. PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI OD 27. AVGUSTA DO 1. SEPTEMBRA 1957 Rudolf Ficko iz Tišine, Lojzka Hauko iz M. Črnec, Marija Flegar iz Bakovec, Angela Plohl iz Stave-šinskega vrha, Gemka Pivar in Milan Vogrin iz Gornjih Ivanjec; Verona Fras, Marija Stic in Marija ši-janec, vsi s Stavenskega vrha; Milka Mec, Anton Vogrin, Alqjz Bračič, Alojz Fekonja, Franc Črešnar, Elizabeta Dežman in Anton Trstenjak, vsi iz Stavešinec; Marija Strah, Ivan Treča, Antonija Fekonja in Jakob Jaušovec, vsi s Ptujske ceste. MALI OGLASI »USNJE«, trgovsko podjetje na debelo in drobno, M. Sobota, SPREJME V UK VAJENCA s končano nižjo gimnazijo ali osemletko D-773 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v 'izmeri 1,90 ha zemlje ugodno prodam. Cena po dogovoru. Murščak št. 66, p. Slatina Radenci. Informacije lahko dobite vsak dan pri Franco Bahnnu, Gradišče štev. 3, po. Tišina. M-771 OBVEŠČAMO VSE SODELAVCE IN BRALCE NAŠEGA LISTA, DA SE JE UREDNIŠTVO PRESELILO V KOCLJEVO ULICO 7 (V POMURSKO TISKARNO). UREDNIŠTVO VREMENSKA NAPOVED za čas od 6. do 15. sept. Konec tekočega tedna (t. j. med 7 in 8. sept.) in v zadnjih dneh prihodnjega tedna (t. j. v roku med 13. in 15. sept.) padavine z ohladitvijo. V ostalem lepo, po večini jasno vreme. POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon 138. Uprava in oglasni oddelek: Murska Sobota, Trubarjev drevored Tel. 53 — Naročnina: četrtletna 100. polletna 200. celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tekoči račun pri Komunalni banki v M. Soboti št. 64-KB-1-2-365 — Tisk Pomurske tiskarne v M. Soboti. HIŠO, gospodarsko poslopje z 1,20 ha zemlje v neposredni bližini M. Sobote proda Realitetna Agencija M. Sobota, Titova 1. M-778 HIŠE v Murski Soboti, Ljutomera in Ormožu že od 550.000 din naprej, nadalje več posestev v Prekmurju in na Štajerskem od 700.000 din naprej. TOVORNI AVTOMOBIL, 3-tonski, »Ford«-šestak, več motornih koles, stabilne motorje od 4 KS naprej ter različne kmetijske stroje proda Realitetna agencija M. Sobota, Titova 11. M-778 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem v uk. Franc Flisar, mizar, Murska Sobota, Lendavska c. 32. M-779 HIŠA (bivša gostilna) z gospodarskim poslopjem, 20 arov vrta in 1 oral gozda, ugodno na prodaj v Žiškov-cih pri Čakovcu. Poizve se pri Stjepanu Topličancu, logarja, ži-škovec, p. Vratišinci. M-684 200 ccm MOTORNO KOLO znamke »Zundapp« in 60-basno kromatično harnomniko ugodno prodam. Naslov v upravi lista. DVOSOBNO STANOVANJE V MARIBORU zamenjam za ustreznega v M. Soboti. Informacije v upravi lista. M-781 4 orale ZEMLJIŠČA, njiv, lepega sadovnjaka, vinograda prodam po dogovorjeni ceni. Marija Mavrič-Klugler, Globoka pri Ljutomeru. M-767 98 arov ORNE ZEMLJE dom v najem v Strukovcih. Vprašajte v gostilni Lulik v Černelavcih. M-768 VELIK KOMLETEN ŠTEDILNIK, zidan, prodam. Trg zmage št. 2. M-769 PRODAM HIŠO z vsem živim in mrtvim inventarjem. Šalinci 5 pri Ljutomeru. M-770 POSESTVO 2,50 ha, gospodarsko poslopje v srednjem stanju in gradbeno parcelo ugodno prodam v bližini Ljutomera. Interesentom prodam tudi zemljo po parcelah. Informacije prj Alojzu Prelogu. Grabe 7, p. Križevci pri Ljutomera. M-776 NOVO HIŠO, hlev, sadni vrt, njivo, ob glavni cesti proti Soboti, prodam. Cena po dogovoru. Zorec, Soboška cesta, Ljutomer. M-777 Avto-moto društvo »Štefana Kovača« v M. Soboti obvešča vse interesente, da začenja z novim ŠOFERSKIM TEČAJEM dne 20. septembra 1957 Prijave sprejema sekretar tov. Slavko Svatina (bencinska črpalka) ali pa tov. Lojze Valenčič, direktor zavoda za socialno zavarovanje, najkasneje do 15. septembra, kjer lahko interesenti dobijo tudi vsa ostala pojasnila. D-772 Odbor! Na podlagi člena 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del ter pravilnika o postopka pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS, št. 17/55) RAZPISUJETA trg. podjetji »Tehnopromet« in Agroservis v Murski Soboti PRVO JAVNO PISMENO LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del trgovsko-stanovanj-ske zgradbe v Murski Soboti Predračunske vsote za posamezne vrste del, ki se oddajajo vsako posebej, znašajo: 1. gradbena dela 8,882.833 din 2. mizarska dela 1,366.700 din 3. ključavničarska dela 270.680 din 4. kleparska dela 289.962 din 5. pečarska dela 148.000 din 6. parketarska dela 352.224 din 7. teracerska dela in umetni kamen 690.171 din 8. steklarska dela 338.851 din 9. slikarska in pleskarska dela 317.548 din 10. ksilditni tlak 25.370 din 11. roletarska dela 397.700 din 12. instalacija elektrike 602.527 din 15. instalacija vode 970.904 din 14. centralna kurjava 1,280.000 din Rok dovršitve vseh del je 1. julij 1958, za gradbena dela do III. faze pa do 15. decembra 1957. Varščino v znesku 5 promil posameznih proračunskih zneskov je priložiti z garancijskim pismom po-nndbi. Podrobnejši pogoji so razvidni iz razpisanega elaborata. Licitacija bo 10. septembra 195? ob 10. uri predpoldne v pisarni Teh-noprometa v Murski Soboti, kjer je osebno oddati ponudbe, ki morajo biti opremljene v skladu s predpisi Pravilnika o postopku pri javni licitaciji (Ur. list LRS, št. 17/55), najkasneje pol ure pred začetkom licitacijske obravnave ali pa poslati pravočasno po pošti v zapečateni kuverti z označbo: »Ne odpirati — ponudba za licitacijo«. Licitacijski pripomočki in splošni pogoji so ponudnikom na razpolago v pisarni Trgovskega podjetja Teh-nopromet v M. Soboti vsak delavnik od 10. do 12. ure. Trgovski podjetji Tehnopromet in Agroservis M. Sobota D-774 KORUZNA BULAVA SNET Koruzna bulava snet je pri nas povsod precej močno razširjena. Napade vse dele koruznih rastlin: cvete, liste, stebla in celo korenine. Pojavi se, ko so rastline nad 1 m visoke. Na njih vidimo bule, zavite v, srebrnosivo svetlikajočo kožico. Na steblu so bule vebke kakor pest, na listih in cvetih pa so manjše. Na latih so večinoma posamezna, a mnoga zrna sprevržena v bule. Bule so polne črne, vlažne gmote, ki se- s časom posuši v črn prah glivnih trajnih trosov. Tedaj se tudi kožica posuši in razpoka, da veter raznaša prah iz bul po polju in kar naprej okužuje nove rastline, ki so dovzetne za okužbo, dokler imajo še kaj mladostnega tkiva — to je do poznega poletja. Bule nastanejo tam, kjer je tros prodrl v rastlino. Gliva torej ne preraste cele rastlinei kakor sneti s cvetno in kalčko-vo okužbo. Trajni trosi koruzne bulave sneti kalijo s kalčkom, iz katerega zrastejo mnogi novi trosi. Bolezen se pojavlja v večjem obsegu, če je koruza oslabela zaradi suše ali toče, in na polju, ki je obilno gnojeno z dušikom. Za uspešno zatiranje te sneti je najvažnejše, da vse še zaprte snetljave bule porežemo in sežgemo ali globoko zakonlje-mo. Okrajni ljudski odbor Kmetijska inšpekcija Murska Sobota D-765 RDEČI PAJEK V zadnjem času se javlja novi nevarni škodljivec — rdeči pajek ali sadna pršica, drobna, s prostim oče-kom komaj vidna živalica rdečkaste barve, ki živi na listih, katere izsesava. Zaradi tega listi obledijo, postanejo rumenkasti in predčasno odpadejo. Tudi plodovi zaostajajo v rasti, se nepravilno razvijajo, nimajo pravega sijaja in zaostajajo v rasti. Rdeči pajek napada razna sadna plemena. Na jablanah, posebno pa na slivah, pa tudi na hruškah in breskvah se pri nas vedno bolj širi. Pri nas se je doslej rdeči pajek najbolj razširil na češpljah in slivah. Za današnjo splošno prakso lahko rečemo, da imamo v FOSFERNU, ki je našim sadjarjem že precej znano sredstvo, zelo učinkovito orožje proti rdečemu pajku za poletna škropljenja. Tudi žvepleni pripravki, kot na primer 0,40 do 0,50 % COŠAN in celo t do 2 % ŽVEPLENOAPNENA BROZGA so proti poletnim zarodom rdečega pajka preeej učinkoviti, dokler se še ni močno razmnožil. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Kmetijska inšpekcija MURSKA SOBOTA D-765 NAJDENA SO BILA NASLEDNJA DVOKOLESA: moško dvokolo, črne barve št. 116511, moško dvokolo številka 1598207, moško dvokolo znamke »Rio«, štev. 49578. moško dvokolo znamke "Extra", številka 97515, moško dvokolo, črne barve brez znamke in brez števil-ke; žensko dvokolo znamke »Partizan«, štev. 125922. moško dvokolo brez znamke in brez številke, moško dvokolo znamke »Extra«, štev. 164418, moško dvokolo znamke »Diamant«, št. 077224, moško dvokolo brez moškega dvokolesa sive barve, štev. okvirja C-107147. Kolesa so v skladišču tuk. tajništva in jih lahko lastniki dobijo v sobi štev. 11. D-763 TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 8. septembra — Marija Ponedeljek, 9. septembra — Peter Torek, 10. septembra — Nikolaj Sreda, 11. septembra — Milan Četrtek, 12. septembra — Silvin Petek, 13. septembra — Filip Sobota, 14. septembra — Zdenko KINO MURSKA SOBOTA — od 6. do 8. septembra: italijanski barvni film »Dekle z rekec. Od 10. do 12. septembra: italijanski film »Bandit Musolini«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 4. sept.: ameriški film »Macao«; 7. in 8. sept.: ameriški film "Na apaški meji"; 11. sept.: ameriški film »Tujec na begu«. LENDAVA — od 6. do 8. septembra: francoski film »Stopnišče za služinčad; od 10. do 11. septembra: mehiški film »Poslednja želja«. BELTINCI — 7. in 8. sept.: ameriški film »Rumeno nebo«. SLATINA RADENCI — 8. in 9. septembra: ameriški barvni film: »Fant iz Oklahome«; 12. septembru: angleški film »Mlada ljubimca«. GORNJA RADGONA - 7. in 8. septembra: ameriški film» Dvoboj v džungli«. 11. in 12. septembra: domači film »Veliki in mali«. VERŽEJ — 5. sept.: francoski fihn »Umorstvo«; 7. in 8. septembra: ameriški barvni film »Molčeč kot grob«; 12. septembra angleški film »Smeh v raju«. VELIKA POLANA — 8. sept: ameriški film »Tajnost zapuščenega vrta«. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA v M. SOBOTI obvešča PRIJAVE ZA PODČASTNIŠKI TEČAJ: Za izvedbo samostojnih podčastniških tečajev v M. Soboti oziroma dostavitev prijave za v tečaje GZLRS Medvode nujno vabimo upravne odbore, da prijavijo svoje kandidate. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za sprejem, t. j. stari morajo biti najmanj 20 let (članice 18 let) s položenim izpitom za izprašanega gasilca in imeti voljo do operativnega dela. PROSLAVE: Občinska gasilska zveza Beltince priredi v dneh 7. in 8. septembra svoj prvi »Občinski gasilski dan«. Vabimo vsa okoliška društva in občinske gasilske zveze, da se te proslave udeležijo. PGD Stara-Nova vas priredi dne 8. septembra proslavo 50-letnega delovanja. Vabimo društva in ljubitelje gasilstva k udeležbil Istega dne priredi PGD Cven 65-letnico svojega delovanja. Prosimo društva, da se s svojim Članstvom proslave polnoštevilno udeležijo. Iz pisarne OGZ Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organizacij pri ObLO Murska Sobota razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34/55) mesto POSLOVODJE obrtne delavnice »Splošno pleskarstvo« v Murski Soboti Pogoji: Visokokvalificirani obrtni delavec pleskarske stroke z najmanj 1 letno delovno dobo na vodilnem položaju. Kolkovane prošnje z opisom dosedanje zaposlitve in krajšim življenjepisom je poslati do 15/9-1957 na ObLO Murska Sobota. TRIDELNO SKRINJO za shranjevanje moke. DIVAN RABLJEN, MOŠKI TRIČETRTINSKI PLASC podložen z krznom, ŽENSKI KOSTIM za srednjevitko postavo, KRZNEN PLASC ameriškega bizona za vitko postavo, dobro ohranjen, prodam. Hakl, UL Štefana Kovača 16, M .Sobota. M-782 NOGOMETNI KLUB »SOBOTA«, MURSKA SOBOTA priredi v nedeljo, 8. septembra 1957, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO na travniku pri novi gimnaziji GLAVNI DOBITKI : 1. motorno kolo Colibri 2. radioaparat 3. žensko kolo 4. moško kolo 5. sesalec za prali 6. kuhinjski štedilnik 7. 100 kg težak prašič 8. blago za moško obleko (kamgarn) 9. blago za moški zimski plašč 10. blago za ženski zimski plašč 11. 4 pr. m. bukovih drv 12. moška zapestna ura 13. moška zapestna ura 14. ženska zapestna ura 15. ženska zapestna ura in še 1000 dobitkov v vrednosti nad 500.000 dinarjev Cena tombolski karti 50 dinarjev Vozni red vlakov in avtobusov je prilagojen koncu tombole V primeru slabega vremena bo tombola naslednjo nedeljo, dno 15. septembra 1957 Vse vljudno vabi ODBOR MOŽ Z NEVARNIM S MEHLJAJEM EDGAR WALLACE 27 »Nobenega Falmoutha ne poznam,« je trdila. »Lažete,« je ostro dejal Torrington. »Toda nič za to. Falmoutha ne boste nikdar več videli. Preden bomo odšli v Avstralijo, ga bo Simon ubil.« Gwen je tiho zakričala. Torringtonov obraz se je spačil od jeze. »Ne poznate ga?« je zakričal in stisnil pesti. »Toda njegova smrt vam dela skrbi, kaj? No, hotel sem vam to prihraniti. Morda ga boste spet videli — kot truplo!« »Njegova smrt mi ne dela skrbi,« je dejala Gwen hladno, »in ne bom ga videla kot truplo, ker ga niti vi niti vaš brat nikoli ne bosta dobila v roke! Ni več daleč dan, ko bo obračunal z vama!« »Zakaj?« je prežeče vprašal Torrington. »Zato, ker sta me tukaj imela ujeto!« Torrington se je spet imel v oblasti. S tihim smehljajem je obrnil Gwen hrbet. »Vaše telo kaže presenetljivo odpornost proti silvycinu,« je dejal. »V nekem pogledu je to dobro. Morda bomo prišli v Avstraliji v kraje, kjer boste potrebovali to odpornost. Fal-mouthova smrt bo dvignila, mnogo prahu«. Za hip je kazalo, da se bo Gwen vrgla na svojega mučitelja, ker se ji vrača stara moč. Toda bil je le kratek preblisk, plamenček, ki je ugasnil, še preden je začel prav goreti. Arthur Torrington jo je opazoval z zadovoljnim smehljajem. »Pravzaprav sem upal, da boste bolj pametni,« je nadaljeval, »tako da bomo lahko opravili poroko z vso potrebno slovesnostjo v kakšni cerkvi. Toda zdaj bom moral prositi častitega, se pravi samega sebe, da bo opravil poročni obred v tej sobi. Bodite pripravljeni! Čez kako uro — boste delali težave?« Gwen je komaj slišno zanikala. Samo Falmouthovo ime jo je lahko za trenutek iztrgalo iz neobčutljivosti, medtem ko ji misel na poroko ni vlivala strahu. Silvycin je storil svoje. Vse je bilo kot hude sanje: kot skozi sivo zaveso je gledala Gwen nazaj na uro, ko je postala žena Simona Torringtona. Zdaj je ležala izčrpana na postelji in Arthur Torrington ji je dal injekcijo protistrupa, ki bo uničil delovanje silvycina. »Krepak organizem ima,« je dejal bratu, »in v nekaj urah bo spet dobra. Telesna rejeneracija bi se pravzaprav morala že začeti.« »Upajmo,« je zaskrbljeno odvrnil Simon Torrington. »Ti veš, da sem sovražnik takih poizkusov in ne bi rad imel žene. ki ni popolnoma normalna.« Gwen je slišala njegove besede, toda zdelo se ji je, da prihajajo iz velike daljave in da se je ne tičejo. Ko je stopil Arthur Torrington k postelji in zahteval, naj vstane, je takoj ubogala. Spoznala je, da se ji je povrnila telesna moč, toda njena volja je bila še vedno nemočna. »Kako se počutite?« jo je vprašal Arthur Torrington. »Dobro,« je zašepetala in napravila nekaj korakov. Arthur Torrington je zmagoslavno pogledal brata. »Lahko bi se meril z najboljšimi zdravniki,« se je hvalil. »Poizkusi so se posrečili. Zdaj boste napravili sprehod po vrtu,« je nagovoril Gwen, »vaša pljuča potrebujejo svež zrak. Potem boste spali kako uro in potem —« se je smehljal, »boste končno sveži in zdravi lahko dali svojemu možu poročni poljub.« Ko je Gwen sedla na posteljo, se je kot plaz vsulo na njo spoznanje, kaj se je zgodilo v zadnjih urah. Bila je žena Simona Torringtona, dala mu je besedo! In bila je v rokah brezobzirnih, brutalnih zločincev, ki bosta šla do konca! Samo ena rešitev je bila: pobegniti mora, takoj, in čeprav gre za življenje. Naglo se je oblekla in skočila k oknu. Tam sta šla oba njena mučitelja. Zdaj sta bila pri vratih, ki so vodila v pralnico. Priložnost za beg je bila ugodna! Zaman je poskušala Gwen odpreti vežna vrata, ko ni mogla najti ključa. Toda klicala bo na pomoč. Stekla je v Arthurjevo sobo, katere okna so gledala na Coram Street. Tu pa jo je čakalo novo strašno presenečenje: železne polknice so bile zaprte in bilo jih je mogoče odpreti le od zunaj. Beg skozi vrt? Tu bi pritekla svojima ječarjema naravnost v roke... Kako bi le ušla? Mar ni bilo nobene poti iz te strašne hiše? Poskušala je 'splezati na položno streho, toda čez pol ure je morala opustiti ta poskus. Roke so ji krvavele. Vedno bolj jo je prevzemal obup in začela je iskati orožje, ker se je odločila, da si bo na kakršen koli način poiskala pot iz te hiše. Pozabila je na previdnost, ko je premetavala po predalih, odpirala omare in komode. Toda našla ni ničesar ... S solzami v očeh je stopila v sobo, v kateri je stanoval moški, ki je bil zdaj njen mož. Na veliki mizi je ležal časopis ob časopisu in nasproti ji je gledala neka slika. S tresočimi rokami ie vzela prvi časopis. Bil je »New’s Chronicle« in na naslovni strani je bil opis vseli Hopkinsovih zločincev. Gwen je klecnila in z obupanim krikom omahnila v stol. Zdaj je vedela vse: v čigavih rokah je bila, zakaj so jo poročili in kdo je zdaj bila: žena morilca njenega lastnega očeta! »Umor ni le nesramna, temveč tudi neumna beseda,« ja dejal Simon Torrington Gwen. »Močnejši in pametnejši uničuje slabšega in neumnejšega. To je vse.« Pogledala ga je z očmi, ki so bliskale od sovraštva. »Tudi vaša ura bo prišla,« je zakričala. »Zločini se ne splačajo. Tistega dne, ko vas bodo obesili, bom šla od veselja plesat.« Simonu Torringtonu so se zdele te besede zabavne. »David Falmouth pa bi naj bil tvoj partner, kajne? Ne, ta želja se ti ne bo izpolnila! Odpeljali se bomo v Avstralijo, golobica moja, in sčasoma se boš privadila temu,« je menil. »Prišel bo celo dan, ko me boš vzljubila. Cene — pa v so bližini Calgoorliea hiše, ki stalno potrebujejo mlada in sveža dekleta.« »Vi ste hudič, vi —« Gwen je odpovedal glas. »Ta pravijo časniki,« je odgovoril Torrington. »Najraje bi z vsemi obračunal, toda mislim, da ta gnoj ni vreden, da bi se ukvarjal z njim. Oh, kako lepo bi bilo, če bi uničil vse to mesto, vse, ki me —« Brat, ki je pravkar vstopil, ga je prekinil. Arthur Torrington je nosil še vedno duhovniško obleko, ki jo je oblekel pred poroko, toda o njegovem častitljivem obnašanju ni bilo več sledu. »Oni so —« je začel, toda stavka ni mogel izgovoriti do konca. Tresel se je po vsem telesu in se zvrnil v najbližji naslanjač. Na čelu so mu stale debele potne kaplje. Splošno gradbeno podjetje »KONSTRUKTOR« v Mariboru, Sernčeva ul. 8, sprejme takoj večje število zidarjev in nekvalificiranih delavcev za gradbišča v Mariboru Samsko stanovanje in hrana v menzi zagotovljena. Dela se v akordu. Terenski dodatek prejemajo delavci, ki nimajo v Mariboru stalnega bivališča Javite se v personali podjetja dnevno od 6. do 14. ure 0-775 POMURSKI VESTNIK, 5. sept. 1957 5 POD železobetonskimi ŠOTORI SKROMNO POECClLO Z BEOGRAJSKEGA SEJMA Novi Beograjski sejem je na desni obali Save, takorekoč v centru mesta in je povezan z vodnim, železniškim in cestnim prometom, razpolaga z zgradbami na površini 44.000 kvadratnih metrov, s polodprtim prostorom na 4.000 kvadratnih metrih in z velikim odprtim razstavnim prostorom. Za Jugoslavijo je zelo pomemben, saj je na razpotju Žahoda in Vzhoda v Evropi, ki je težišče trgovinskih zvez in gospodarske izmenjave, a obenem opažamo, da dobiva vse večji pomen izboljšanje odnosov z ostalim svetom: Bližnjim vzhodom, Afriko, Azijo, Daljnjim Vzhodom, Srednjim vzhodom, ameriškim kontinentom ... Ob novih razmerah se stara politika in gospodarstvo lomi. nastajajo novi trgovski in gospodarski odnosi in Jugoslavija ima vidno mesto v tem novem razvoju. Prav v Beogradu se križajo razne poti, pomembne za mednarodno trgovanje: donavska not. ki je najcenejša in je kompleksna rečno-morska. pomembna je železniška transverzala Zahod — Vzhod — Jug — za tranzitni promet in jadranske luke kot izhod za blago mnogih sosednih Vzhodnoevropskih držav. Naš geopolitični položaj pa je ugoden tudi za izgradnjo pomebnih centrov zračnega prometa. V središču vsega tega je torej Beograjski sejem! Ni dvoma — Beograjski sejem navdušuje predvsem Beograjčane: spremenil je profil mesta, nastal je na prvem koščku osvobojenega Beograda. In skupaj z Beogradom, zgrajenim na neštetih hribčkih, je ta se- jem ponos Jugoslavije — ker so ga zgradila velika podjetja in mladi projektanti tako drzno, kot je vse pri nas drzno. Tujci pravijo, da je Beograjski sejem zgrajen brez predsodkov, ker je za razliko od vseh ostalih brez stebrov — iz železobetona, obokan z velikanskimi kupolami. Največja beograjska sejemska dvorana je po velikosti druga na svetu! Pomembno je to, da so prispevali za gradnjo tega sejma — po brez dvoma burnih in dolgih diskusijah — delavski sveti velikih podjetij. To pomeni, da smo postali bolj poslovni, kot smo bili sicer ... Ni zanemarjati dejstva, da je zajeta na tem sejmu celotna jugoslovanska strojegradnja, da je prav tako zajeta najpomemb- nejša evropska strojegradnja in da je že v začetku ta sejem vzbudil poslovno zanimanje ZDA, ki se sicer ne udeležujejo podobnih sejmov. Ameriški trgovinski predstavniki so izjavili, da jim je žal, da niso bili bolje in prej obveščeni o obsegu Beograjskega sejma, ker bi sicer dobili na sejem več podje-tij... V prvih dneh je bil obiskovalec Beograjskega sejma naravnost zmeden. V ogromnih prostorih je v enem dnevu komaj bežno zaznal vse, kar je mogoče videti. Nad vhodom je specialna recepcija za tujce, kjer dajejo vse informacije o sejmu, razstavljalcih itd. Zanimiva je razstava iznajdb z risbami in vsemi potrebnimi informacijami o izumih v Jugoslaviji. Aukcijska prodaja uvoženega blaga je zanimivost za poslovne ljudi, ker je omogočen nakup predvsem uvoženega tekstila, med drugim madžaf-ških motorjev »Panonija«, potem kemikalij itd. Posebnost je tudi sejemska pošta z uslužbenci, ki poleg drugih jezikov govorijo tudi esperanto. Ta pošta, bo po njihovi izjavi delovala tudi po sejmu. Razstavljena je tudi tiskarna, in tiska sejemski časopis. Razen tega so opremili posamezne restavracije v narodnem stilu, uredili so tudi na sejmišču stalen kino, uvedli v mnogih lokalih v Beogradu non stop poslovanje. Razen tega je na razstavljenih televizijskih aparatih vsako uro predvajan kratek film — med drugimi tudi o sejmu — v različnih jezikih, tudi arabskem. Sejem pa je obiskalo tudi nad 300 novi- narjev iz tujine in iz vseli krajev jugoslavije, med ostalimi tudi novinarji lokalnih časopisov. Skozi Beograjski sejem je šlo prvega dne 170.000 ljudi, naslednjega dne 120.000 obiskovalcev. Vzemimo, da je vsak porabil 1000 din. To bi bilo 300 milijonov v dveh dneh. Ni čudno, da so oskrbeli za te dni 200 vagonov živil več in jim je te dvakrat zmanjkalo. Prireditelji so imeli torej nič koliko skrbi, obiskovalci iz notranjosti pa preglavice s prenočišči, gostinci predvsem s postrežbo na sejmu. Zjutraj pred uradnim časom, je obiskovalec naletel na prezaposlene fotografe, ki so snemali z barvnim in črnobelim filmom in armado snažilk v svetlopla- vih plaščih; pozneje pa je srečeval reditelje v prav takih uniformah z znakom sejma. Pod upravnimi in razstavnimi prostori pa je -sejemsko podzemlje« kjer so uradovali električarji z naoravami za razsvetljavo, kjer je poseben oddelek za ozvočenje z magnetofoni in napravami za snemanje ter napovedovalci v vseh sejemskih jezikih. italijanskem, nemškem angleškem. francoskem, ruskem in srbskem. Spodaj so tudi ambulante, prostori varnostnih oragnov, kajti za red iiv varnost je treba tudi skrbeti, fotografi in ... Kdo bi vse videl, in naštel. Za to je pač potreben posebni urad za informacije, na katerega so se obračali tudi ljudje, zaposleni na sejmu, da bi našli iskane kolege ... Viktor Širec V Beogradu je od 23. avgusta do 10. septembra Mednarodni sejem tehnike in tehničnih pridobitev — na prostoru 84.000 kvadratnih metrov, v velikih dvoranah, ki so arhitektonsko najlepši in najbolj drzni objekti te vrste v Evropi. Svoje proizvode je razstavilo 1500 tujih in domačih razstavljalcev Vzhodne in Zahodne Evrope, pa tudi ZDA. Beograjski sejem so hoteli urediti že koncem preteklega stoletja, idejo so uresničili šele pozno po prvi svetovni vojni — na levi obali Save, kjer so med drugo svetovno vojno bili uničeni vsi sejemski prostori. Končno je po dvajsetih letih zgrajen nov Beograjski sejem, ki bo uporabljen tudi za masovne športne igre, koncerte in druge kulturne prireditve, kajti sejemski prostori so grajeni tudi z ozirom na takšne potrebe našega glavnega mesta. VELIK ŽELEZOBETONSKI ŠOTOR OB KATEREM SO RAZSTAVLJENI AVTOMOBILI, NAVADNE OTROŠKE IGRAČE, LJUDJE PA NEZNATNE MRAVLJE KOT POVSOD JE GNEČA TUDI V SEJEMSKI RESTAVRACIJI Borba za življenj« O Hidroavion Jugoslovenske vojne mornantce rešuje O hromo deftlico — Usodne minule nad senjskim kanalom O Mala Marjana je zopet zdrava V Dubrovnik se je vrnila 2-letna deklica Marjana, ki so jo pred tremi meseci, popolnoma hromo od otroške paralize, prepeljali na zdravljenje na ljubljansko infekcijsko kliniko. Dekletce, ki je bilo takrat tik pred smrtjo, se je zdravo in veselo vrnilo k svojim staršem. V Zatonu pri Dubrovniku je mirno in srečno živela družina cestarja Lovra Bračiča. Mala Marjana je hodila v drugi razred osnovne šole. Toda sredi maja je deklica nenadoma zbolela. Začela je bruhati, noge so se ji šibile in o glavi se ji je vrtelo. Starši so mislili, da je to le trenutna slabost. Toda Marjani je bilo vedno slabše. Ko ji je začelo hrometi telo. tako da je bila že skoraj negibna, so prestrašeni starši odpeljali otroka o bolnico. Zdravniki so takoj ugotovili nevarno bolezen: otroško paralizo. DEKLICO JE TREBA REŠITI Zdravniki o dubrovniški bolnici so storili vse, da bi Marjano rešili. Toda bolezen je bila pretežka. Stanje je bilo od minute do minute slabše. Dihalne mišice so bile paralizirane in mala bolnica se je začela dušiti. Dr. Milovič je videl le eno rešitev: prepeljati deklico na kliniko v Zagreb ali Ljubljano. Toda kako? Nobeno prevozno sredstvo ni bilo dovolj hitro. Edino letalo bi lahko pomagalo, toda kaj, ko je bilo letališče pod vodo. Takrat se je dr.Miooič spomnil na hi-droaoion. Kratek razgovor s poveljnikom garnizije generalom Jankom Bobetko in že je Jugoslovanska vojna mornarica poslala hidroavion, ki naj prepelje bolnega otroka do Reke. Ni še minilo pol ure, ko je Marjana že ležala o letalu. Spremljala sta jo oče in dr. Miooič. Namenjeni so bili o Ljubljano, ker ima tamkajšnja klinika najmodernejše priprave za zdravljenje poliomielitisa. 50 KRITIČNIH MINUT V Diouljah so jih meteorologi opozorili, da je na severnem Jadranu slabo vreme. Toda ko je videl nepremično deklico, je pilot obljubil, da se bo prebil do Reke. Burja o Senjskem zalivu je bila strašna, mali Marjani pa je bilo čudno slabše. Dobila je krče in se vedno bolj dušila. Zdravnik se je z injekcijami in drugimi sredstvi boril za njeno življenje. Kriza je trajala celih 50 minut, ki so se zdele dolge kot večnost. Še deset takšnih minut in otrok bi umrl pred očmi očeta in zdravnika, ki mu nista mogla pomagati. BRZ V LJUBLJANO Toda letalo je že pristalo na Reki, kjer je čakal rešilni avtomobil. Marjano so prenesli iz letala in že je avto zdrvel proti Ljubljani. Po petih urah vožnje so skoraj mrtvo deklico pripeljali na ljubljansko kliniko Kirure ji je nemudoma prerezal sapnik in ga povezal z umetnimi pljuči. Marjana je zopet začela dihati. Oče in zdravnik sta si oddahnila. Toda otrok je bil še vedno o nevarnosti. Tudi če bi ji rešili življenie, je grozila možnost, da bo za vedno pohabljena. Bile so to težke ure, ki jih starši in dr. Miovič ne bodo tako kmalu pozabili. Toda življenje je zmagalo. Mala Marjana je danes popolnoma zdrava. Na kritično noč o ljubljanski bolnišnici jo spominja samo majhna, komaj opazna brazgotina na oralu. Marsikdo bi dejal, da sta si ta doa moža brata ali vsaj sorodnika. Mož na leoi je 57-letni Štefan Lebar, občjnski kurir o Lendavi, ki ga po njegovem delu poznajo o vsej lendavski okolici. Na desni je Karel Kapun, referent za proračun pri ObLO v Lendavi. Pred vojno je bil Karel financar in so ga nemški okupatorji po prihodu o našo državo izselili o Srbijo. 57-letni Karel, sodi med najdelaonejše uslužbence na občini o Lendavi in zasluži za svojo požrtvovalno delo ludi pohvalo. Karel in Štefan, ki sta poleg podobnosti ludi iste starosti, imata še eno skupno lastnost. Oba sta prijatelja dobre lendavske kapljice. Precej dolgo v poletje je mučila naše živinorejce skrb, kaj bo s krmo. Dežja ni bilo in otava je bila zelo slaba. Toda tik pred dvanajsto je nalilo precej dežja in otava se je ponekod še precej dobro obnesla. Dež pa je bil vseeno malo bolj pozen, zato so se posluževali kmetovalci rajši kos. čeprav bi lahko kosili tudi s kosilnimi stroji, ki jih je po naših vaseh že precej. Pravijo, da s koso »več dobijo skupaj«. KRATKE ZANIMIVOSTI 10-LETNI PADALCI Sovjetska zveza je pred nedavnim poklonila LR Kitajski prenosen stolp, na katerem vežbajo padalce. Padalstvo je namreč našlo incd mladimi Kitajci obilo navdušenih pristašev. Najmlajši padalci na Kitajskem so učenci osnovnih šol, ki so stari Komaj 10 let. Potem, ko se s padalom navadijo skakati s stolpa, čakajo mlade padalce skoki iz pravih letal, prenosni stolp pa zložijo in ga prenesejo v kak drugi kraj, kjer nanj že čaka mnogo navdušenih mladincev ter mladink. NAKIT ZA POTOVANJE NA LUNO Upravitelj projektov za ameriške vsemirske polete John P. Hagen je izjavil, da edino pomanjkanje finančnih sredstev ovira hitrejši na- predek pri preizkusih. Zato jo urednik največje ameriško založbe za strokovno letalstvo Rafael Garavito pozval ameriške žene, naj žrt-v ujejo svoj nakit, da hi lahko čim prej uresničili potovanje na luno. Pri tem ome- nja primer španske kraljice Elizabete, ki je prodala svoj nakit, da bi, lahko dobila sredstva za Kolumbovo potovanje v Ameriko. JAPONCI UNIČUJEJO BISERE Japonska ima velike podvodne plantaže, v katerih umetno goji biserne školjke. Ker pa je letos povpraševanje po biserih manjše in je zategadelj padla tudi njihova cena, so se Japonci odlo čili, da bodo uničili približno 1000 kilogramov biserov, ki veljajo več kot 10 milijonov dinarjev. Upajo namreč, da bodo s lem vrnili biserom njihovo visoko ceno. IZ TURNIŠČA V neki številki tega lista je bil nedavno objavljen članek s kritiko o lurniških gostiščih, v katerem je bila tudi prizadeta občinska gostilna »Švec«. Treba je pripomniti, da si omenjena gostilna vedno bolj prizadeva ustreči gostom — prav tako pa tudi abonentom — z okusnimi, raznovrstnimi in solidno pripravljenimi jedili. Gostilna dobiva v okolici vse večji ugled. V bodoče bo še več skrbi posvetila prehrani krajevnih uslužbencev, pri čemer želi tudi pomoč pri abonentih samih. Le-ti naj z nasveti in z lastnimi željami sodelujejo pri stremljenju za solidnost postrežbe v obratu. UČNI USPEH NA OSEMLETNI SOLI V TURNIŠČU Dopisnik lov. Kramar Ivan je nedavno napisal reportažo o materialnem stanju šole v Turnišču. Prav gotovo sc je sleherni bralec reportaže globoko zamislil in dejal: »Kako pa je z učnim uspehom!« Res; v taki šoli je pač težko dosezati zadovoljive uspehe! To ve najbolje učiteljski kolektiv v Turnišču, ki si vztrajno prizadeva pod tako težkimi pogoji dvigati učno vzgojne uspehe na primerno raven. Mislim, da ni nič prepozno, če šele zdaj seznanimo bralce z učnimi uspehi v preteklem šolskem letu. Od 336 učencev na šoli, je izdelalo razred 294 učencev ali 87,5 % razreda pa ni izdelalo 42 učencev ali 12,5%. Najboljše učne uspehe smo zabeležili: v VIII. razredu (izd. 100 %), v IV. razredu (izd. 96,9 %) ter v VI. in II. razredu (izd. 92.8 %). Najslabše pa se je odrezal V. razred, v katerem je izdelalo 16.66 % učencev. Iz navedenih številčnih podatkov razvidimo, da je povprečni učni uspeh na zadovoljivi višini. Ob tej priložnosti mo-rumo priznati zasluge pri učnem uspehu tudi staršem in šolskemu odboru. Povezava med učitelji in starši, ki smo jo včasih v Turnišču grajali, vedno bolj raste. Hrumeč Ludvik POMURSKI VESTNIK, 5. sept. 1957 6