t9I
Razne   stvari.
Naše slike.
Zidani most ob južni železnici. Železniški most, katerega predstavlja slika, gradili so (oziroma gradila je država) 1. 1848. in 1849. Posebno na tem mostu je, da ima obliko loka (zaokrožen je). Ta oblika je gradnjo obtežila jako. Treba je bilo vsak kamen posebej tej obliki primerno obrezati. Ime pa ima kraj po drugem mostu, ki stoji nekoliko više od železniškega mostu nad Savinjo. Nasproti mostu na kranjski strani je stala svoje dni kapelica, v kateri so ob času reformacije protestanti našli zavetje, ko so bili iz Radeč pregnani. V starodavnih časih je bil tu čez Savo most, najbrže od Rimljanov sezidan. Obkopni zid je še ohranjen. Čez železnični most vozi južna železnica. Kraj spada na Štajersko in sicer deloma v sirsko, deloma v loško župnijo. Desni breg Savinje spada k Sirju, levi k Loki. Okrajno sodišče je v Laškem, okrajno glavarstvo v Celju. Cerkev, ki se na sliki vidi v ozadju, je župna cerkev sv. Nikolaja (Sv. Miklavž).
Dvestoletnica na Črni gori. L. 1697. so si izbrali Črnogorci za vladarja Danila I.Petroviča Njegoša, čegar rodovina še dandanes vlada na Črni gori. Ta dvestoletni spomin praznuje letos Črna gora. V ta spomin objavljamo danes sliki Črnogorskega kneza in njegove soproge. Knez Nikola I. se je rodil dne 7. vinotoka 1. 1841. v Njegošu. Njegov stric Danilo I. ga je dal izobraževati v Trstu in v Parizu. Ko je Danilo I. na-gloma umrl, izklicali so Nikolo I. za Črnogorskega kneza dne 13. vel. srpana 1. 1861. Kaj je Nikola storil za Črno goro, tega ne moremo tukaj opisovati. Kneginja Milena Petrovna se je rodila dne 22. mal. travna leta 1847. m Je hči velikega vojvode Petra Vukotiča. Poročila sta se dne 8. li-stopada 1. 1860. Kakor je knez lep mož junaške zunanjosti, tako je kneginja lepa, vredna mu soproga. Iz poročil posnemamo, da ima njen obraz srbski značaj, njene velike rjave oči se živo svetijo, njeni lasje so temni in obilni. Iz njunega zakona je lepo število otrok. — Za danes zadostuj ta kratek ozir; ob prvi priliki povemo kaj več o Črni gori in  o  Črnogorcih.
Novi grobovi.
f Dr. Ivan Crnčič, slaven Hrvat in katoliški duhovnik, je umrl v Rimu dne 5. prosinca tega leta. Rodil se je v Poljani na otoku Krku. V rani mladosti se je poprijel knjige hrvaške. Poslan na Dunaj se je seznanil ondi z zgodovinarjema Kukuljevičem in RaČkim. Od tod je marljivo pošiljal zgodovinske   razprave   v  zagrebški  „ Kato-
lički List". Ko je Rački odšel iz Rima 1. 1861., imenovan je bil na priporočilo tedanjih književnikov in rodoljubov Crnčič za kanonika na hrvaškem zavodu sv. Jeronima, kjer je do svoje smrti — čez 35 let — neumorno deloval za hrvaško knjigo in razkazoval iz raznoterih arhivov preteklost hrvaško. Znamenitejša dela so : „Vid Omi-šljanin, pisac hrvatski XV. vijeka." — „Krčke starine." —¦ ;;Najstarija povjest, krčkoj, osorskoj, rabskoj, senjskoj i krbavskoj biskupiji. 1867." — „Asemanov evangjelistar." — Z Jagičem in Račkim je izdal »Hrvatski pisani zakoni". Veliko njegovih sestavkov nahajamo tudi v »Starinah" in v „Radu". Dne 2. prosinca t. 1. je umrl Ljadevit Modee, upokojeni ravnatelj kr. učitelske Škole. Bil je s Fili-povičem jeden od najizvrstnejših pedagogijskih pisateljev. Urejal je 22 let pedagogijski časopis „Na-predak". Dasi je nemška liberalna struja tudi na njega močno vplivala, zavzet je bil za versko vzgojo v šoli. Pomagal je Filipoviču tudi sestaviti: „Novi rječnik hrvatskoga i njemačkoga jezika."      V. Bučar.
Glasba.
»Glasbena Mat." je letos izdala sledeče skladbe: Pet samospevov s spremljevanjem klavirja. Zlomil Anton Foerster. Cena i gld. — Tu je nekaj prvih skladb Foersteijevih. Mlad talent išče izraza svoji bujni domišljiji v markantnih, presenetljivih oblikah. Naslanja se na češke narodne motive z bogato harmonizacijo in različnim ritmom. V zrelejši dobi si je izbral Foerster drugačno snov in drugačen zlog — sebi in razvoju naše glasbe v veliko korist. „M 1 a d j u n a k" se odlikuje po veličastni tragiki. Mogočen bariton ima v njem jako  hvaležno  ulogo.
Trije dvospevi s spremljevanjem klavirja. Zlomil Fran Gerbič. Op. iy in 33. Cena 1 gld. — Skladbe so jako jasne, zaradi česar niso „moderne", pa se lahko poslušajo. Prva je namenjena pač za take soprane, kateri vzbujajo teatralni „ efekt" s fizično silo, druga izraža le erotično sentimentalnost, v tretji je nagajiva hudomušnost Levstikove pesmi razločno uglasbena. — Tritonus str. 21 je trivijalen.
Vzpomladna Pesem. Mešan %bor. Besede po „ Vrtcu'1 A. Pin. pomnožene, v glasbil Stanko P i mat. Cena: Partitura s šestimi glasovimi po 1 gld., posamezni glasovi po 10 kr. — Sveži, krepki, vzpomladni duh te skladbe oživi glasbenika, ki se v duhu vglobi v nje pomen in notranji sestav. Glasbeno slikanje pomladne narave bi bilo pač primerno ime za to pesem. Zdi se nam, da bi bilo bolje, če  bi bil srednji del  krajši in  neka-