frlariitorskl
JUTRA
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
Oglasi po tarifu
Oglas* sprajsma tudi oglsfai oddelek ,.Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica It. *
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Pošfnfha plačana v gotovfnT
l eto II. 0X.>. štov. 187
viaribor. sobota
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
a umi sta 19 2 P
Zapet podtikanje in ponarejanje
HIŠNE PREISKAVE OKROG ZAGREBA. — IZZIVANJA OČVRŠČUJEJO VRSTE KDK-
Solidarnost srežanskih Srbov
s Hrvati
PREČANSKO SRBSTVO NOČE VRŠITI ŽANDARSKE SLUŽBE ZA VLADO. — SRBSTVO NI V NEVARNOSTI.
ZAGREB, 18. avgusta. Kakor znano, hočejo režimovci na vsak način dokazati protidržavnost Hrvatov oziroma KDK. Doslej sb zaman skušali kovati kapital iz izjav poedinih voditeljev, sedaj pa so se zatekli k preizkušenim metodam beograjskih hegemonistov k falzificiranju dokazov in podtikanju corpora delicti. Tako je pred nekaj dnevi objavila »Pravda« senzacijonalno vest, da so bili v Zagrebu aretirani poštni uradniki, ki da so pripravljali komunistični prevrat. Še preden je zagledala ta vest beli dan v »Pravdi«, jo je že poslala »Avala« v svet kot dokaz protidržavnega rovarjenja na Hrvatskem. Sedaj so našli režimovci nov način za dosego svojega namena. V zagrebški okolici so začeli izvrševati kar na debelo hišne preiskave. Čele čete o- .
rožnikov se pojavljajo v zgodnjih jutranjih urah po vaseh, obkolijo hiše in iščejo orožja. V tukajšnjih političnih krogih vlada radi tega postopanja silno ogorčenje. Povdarja se, da so Hrvati ohranili mirno kri vkljub težkim udarcem, a mesto da bi jih sedaj pustili v miru, jih izzivajo's sumničenjem in šikanami. Značilno pa je, da je to postopanje rodilo reakcijo nasprotno oni, ki so jo pričakovali. Oranizacije KDK sklicujejo shode, na katerih prisega narod neomejno zvestobo vodstva koalicije.
ZAGREB, 18- avgusta. Z ozirom na velikansko ogorčenje, ki ga izzivajo ne-
I prestane hišne preiskave se v tukajšnjih službenih krgoih zatrjuje, da gre za izvajanje novega zakona o nošnji orožja.
Pred odhodom na Bled je predsednik Pribičevič v Zagrebu razložil novinarjem, da so vladne stranke s svojo politiko diskvalificirale Beograd kot državno središče. Predstavniki KDK so v Beogradu osebno ogroženi. Vladinovci si pa zaman prizadevajo, ba bi borbo KDK za enakopravnost spremenili v boj med srbstvom in hrvatstvom.
Iz vseh srbskih krajev — je dejal — dobivam pozdrave in pozive k nadaljevanju borbe za enakopravnost do končne zmage. Ti pozdravi niso samo iz srbskih krajev v Hrvatski in Dalmaciji, temveč tudi iz Bosne in Vojvodine ter iz Srbije od naših organizacij, ki se ne udajo nasilju mafije- To srbstvo, ki me pozdravlja, zahteva, da postane hrvatstvo zadovoljno v državi. KDK se bori za zadovoljstvo vseh, torej tudi preČanskih Srbov, ki so v nekaterih krajih še v slabšem položaju kot Hrvati. Vsi hegemoni-stični prvaki v Beogradu — če bi nekateri tudi podzavestno priznali, da je treba računati s Hrvati — so brez izjeme mnenja, da mora vršiti prečansko srbstvo žandarsko službo za vladne stranke proti hrvatskim bratom. Te nedostojne, nečastne uloge pa prečansko srbstvo noče! Tudi prečanski Srbi hočejo po svoji veliki tradiciji ter zlasti še po svoji politični, kulturni in gospodarski sposobnosti sami upravljati dela, ki niso neobhod.io potrebna državni skupnosti. V javnih'A.u-žbah hočejo imeti svoje sinove ter ne dopuste, da bi jim vse to izpod nosa jemali razni nekvalificirani srbijanski ,.ar-tizani.
Radi tega ne morejo srbijanski hege-monisti mobilizirati prečanskega srbstva za svoje sebične cilje in tudi za svoje geslo, da je »srbstvo v nevarnosti« ga ne morejo navdušiti.
To geslo je odvratno, lažnjivo ter prikrojeno za sebične cilje današnjih beograjskih oblastnikov, ki vidijo srbstvo le v sebi ter se ne brigajo za stradanje srbske večine in za njeno trpljenje pod silnimi državnimi bremeni in pod slabo upravo-
Pozivam vse Srbe, — je zaključil pred sednik KDK svojo izjavo, — da solidarno z brati Hrvati sodelujejo v današnjih v ih bojih za novo stanje v državi, za njeno preureditev ter da ne nasedajo lažem in se ne ustrašijo nobenih groženj!
Beograd ne daje več izraza mišljenju in razpoloženju Srbije. Zgodovinska doba velikih srbskih politikov, ki so izvajali v Beogradu kar je narod želel, je minila. Današnji politični pigineji se ne ozirajo na interese naroda ter delajo v Beogradu, kar jev njihovem interesu ter v in teresu njih rodbin. Zdravi nacijonalizem nekdanjega Beograda se po zaslugi cin-carstva spreminja v bolesten šovinizem. Današnji »antiprečani« v Bepgradu niso v«* podobni resnim možem, temveč histeričnim ženam. Kričijo že ob prečan-skem imenu.
Tako piše nekdo iz Srbije zagrebškim »Novostim«. Po opisu Beograda pa dostavlja:
A že kakih dvajset kilometrov od Beograda je razpoloženje popolnoma drugo in dalje ko je od Beograda, tem različ-nejše je. Trezni in pametni ljudje, ki s svojimi rokami obdelujejo zemljo in ki so gotovo večji Srbi od cincarjev, razumejo politični položaj veliko lažje. V Srbiji
je ..ocen pokret in resna akcija za zbli-žanje s Hrvati.
»Težko bo onim v Beogradu, ko prevzame inicijativo za pomirjenje enkrat vas«, pravijo pošteni intelektualci, ki živi jo med narodom. Z lažmi se ljudstvo zapeljuje, a laži ne bodo več dolgo uspevale. Radikalski poslanci pripovedujejo svojim volilcem, da zahtevajo Hrvati federacijo, to je »odcepitev od države«. — Po ' .c sam ne ve, kaj je federacija, seljaki si pa predstavljajo tam nekje ob Savi visok plot med Srbijo in Hrvatsko, da ”bodo niogii preko ne Srbi in ne Hrvati. Nepoučeni seljaki so najprej razburjeni ter kličejo, da kaj takeva nočejo, ko se jih pa pouči o zahtevah Hrvatov in prečanov sploh, je razpoloženje popolnoma drugačno.
Značilno za razpoloženje srbskega naroda je to, da se v notranjosti Srbije že skoraj mesec dni živahno snujejo organizacije kmetsko-demokratske koalicije za enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slo vencev. V srevolilnega okraja zunanjega ministra dr. Marinkoviča v Požare vcu ima klub KOR že lepo šte, ilo članov in akcija se širi po okrožju kljub vsem zaprekam in pritiskom iz Beograda. —
Iz Srbije se bodo kmalo čuli močni protesti proti politiki narodnega razcepa, ki se je ugnezdila v Beogradu-
Uročina u Bolgariji
SOFIJA, 18. avgusta. Po vsej Bolgarski je radi neprestanega suhega vremena zavladala silna vročina, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Uničen je ves pridelek koruze in tobaka. Včeraj je kazal toplomer v Sofiji v senci 40" in tudi zvečer še vedno 36".
London ni uarn pred letalski« mi napad'
LONDON, 17. ajvgusta. Tukajšnji listi sc obširno bavjjo z zračnimi manevri nad Londonom in ugotavljajo, da je ves manever pokazal, kako slabo je poskrbljeno za obrambo glavnega mesta. Povdarjajo potrebo nadaljnje zgraditve zračnega brodovja irj; sc odločno izrekajo proti razorožitvi v zraku vse dotlej, dokler ne zmanjšajo, svojega brodovja tudi ostale države. Teoretično se jo vnel že pri prvem letalskem napadu velik del Londona in tudi ministrstvo zrakoplovr stva je bilo dvakrat porazno zadeto. Pri prvem napadu je izgubil »sovražnik« 22 letal, obramba pa 15. Napadalo je 100 letal ter se je ravno polo-vipa — seveda teoretično — ponesrečila.
Giujanje orkana
PARIZ, 18. avgusta. Iz Alžirja poročajo, da je sinoči strahovit orkan povzročil ogromno škodo vzdolž oelc obale. Vihar je bil tako močan. J|a je ruval drevje, lomil telegrafske droge in rušil cele hiše. Razburkano morje je uničilo mnogo pristanišč in vsa ko-polišča. Število človeških žrtev znaša okrog 20 mrtvih in 150 ranjenih.
Prsz^e državne blamaine'
KOMBINACIJE O VOLITVAH. _ NJIH GLAVNI VZROK.
V	Beogradu prihajajo na dnevni red zopet kombinacije o volitvah in o nevtralni volilni vladi. Koroščevi vladi se žeji in pripisuje skorajšnji konec. To pa ne izhaja iz uvidevnosti potrebe poštenega sporazuma in odprave velikih krivic, temveč iz težkih finanč nih razmer. Vprašanje posojila, ki je bilo tako dolgo aktuelno in na katero se je polagalo toliko nad, je črtano. Vladni krogi so se morali prepričati, da se s takimi notranjimi razmerami v inozemstvu sploh ne da dobiti posojila. Posojilo je pa neobhodno potrebno. ker se brez njega ne da rešiti nobeno večje vprašanje. To se je izkazalo tudi ob kratkotrajnem delu skupščine in vlade, ki je iznesla nekaj zakonskih predlogov. Za izvedbo teh predlogov je bil potreben denar in finančni minister je odgovoril, da
.so državne blagajne prazne.
Vsa vprašanja so ostala nerešena in če pride do kakega »rešenja«, bo to samo na papirju. Razmišljalo se je
o	notranjem posojilu in o posojilu hipotekarne banke. Prvo je radi sedanjih razmer nemogoče, ker bi se smatralo za posojilo režimu in ne državi. Hipotekarna banka pa nima do-voljnih svot na razpolago. r
To so glavni momenti, ki zahtevajo izhod iz sedanjega kritičnega položaja. Po odstopu Vukičevičeve vlade se je razpis volitev smatral za popolno kapitulacijo srbijanskih strank. Da bi rešili prestiž, so poizkusili s sedanjo vlado, kar'je seveda prizadelo ogromno škodo državi. Sedaj je kri--za tolika, da morajo celo v Beogradu misliti na izhod in rešitev ne glede na »prestiž«.
Prue posledice nettunskih konuencij
SPLIT, 18 avg. Tovarna »Salonita« v Vranjicah, ki ima svoje generalno ravnatelj. ‘vo v 1 rstu, je za danes ocinove-dala delo 250 delavcem. Tovarna izdeluje cement ter ima svojo podružnico v Solinu pri Splitu. Delavska zbornica v Splitu, na katero so se obrnili odpuščeni delavci, je ugotovila, da ima tovarna dovolj dela ter da ni tudi drugače nobenega povoda za odpuščanje delavcev. Vodstvo tovarne je že hotelo preklicati odpust, ko je prišla brzojavka iz Trsta, da se delavce — Jtigogslovane seveda — mora odpustiti. Jasno je, da jih hočejo nadomestiti z Italijani.'
Izziuanje biu. ministra ■Janjiča
SPLIT, 18. avgusta. Na Hvaru je že nekaj dni ua letovišču bivši radikalski minister Voj a Janjič. Nekdaj je vneto iiodil okrog Stjepana Radiča, sedaj se pa jezi radi Časti, ki jo izkazuje narod svojemu pokojnemu voditelju. Razburja ga. ker so na ladjah v znak žalosti zastave na pol droga in večkrat je ž<j zahteval, naj se razvijejo. Ko ca niso poslušali, se je slabo
izražal o pokojnem Radiču. Za to dobiva seveda primerne odgovore. Mrž nja mu pa ne da miru, četudi celo deva zavrača njegove izpade. Prebivalstvo je silno ogorčeno nad izziva-čem. Neki delavec je v svoji razburjenosti Janjiča opozoril, naj pazi. da mera ne bo prepolna, ker nima samo .Beograd patent na — Puniše Račiče. Na Janjičevo prijavo so delavca zaprli.
PilsučsRi potuje u Rumunijo
BUKAREŠTA. 18. avgusta. Maršal Pilsudski pride prve dni prihodnjega tedna na odmor v Rumunijo. Pri tej priliki bo posetil tudi Bukarešto, kjer bo konferiral z vladnimi krogi. Domnevajo. da gre predvsem za vojaške razgovore tičoče se obrambe mej proti sovjetski Rusiji.
VARŠAVA, 18. avgusta. Sinoči se je vršila pri Pilsudskem konferenca ministrov in strokovnjakoy, na kateri je bil sestavljen odgovor na noto litovske vlade. Odgovor bo objavljen šele po izročitvi. Vendar se doznava, da je poljska vlada v odgovoru naglasila željo po sporazumu ter da je ponudila primerno podlago za nadaljevanje pogajanj.
Cena 1 Din
Zgodovinsko društvo v Mari-I
boru — 25 letnik
Brez upanja na pomoč od dežele ali države, navezano edino na dobrohotnost in idealno rodoljubje narodne inteligence na Slovenskem Štajerskem se je u-stanovilo pred 25 leti Zgodovinsko društvo v Mariboru.
Ker je graški »Hist. Verein fiir Steier-mark« zapostavljal v svojem proučava-nju slovenske dele hivše dežele Štajerske, ali pa ker je Slovensko Štajersko prerad gledal z nezgodovinskimi, subjektivnimi očmi, so ustanovili mariborski rodoljubi in kulturni delavci po inicijati-vi sedanjega predsednika prof. dr- Fr. Kovačiča znanstveno društvo, ki se bo baviio z zgodovino in narodopisjem Slovenske Štajerske.
Jeklena volja in vztrajno delo ter vedno kvišku glave karakterizirajo danes društvo. Ustanovitev lastnega muzeja in ■arhiva, zlasti pa 23 letnikov »Časopisaza zgodovino in narodopisje« kažejo izredno ljubezen društvenih delavcev, in to zlasti dolgoletnega tajnika sedanjega predsednika, do domače grude in njezgo dovine, katera se temeljito in kritično obravnava. Ne drobljenje nemških zgodovinskih učbenikov in priročnikov in nanovo »sestavljanje« zgodovinskih slik, ampak podrobno in analitično zbiranje gradiva je našlo mesta v ČZN, ki jc že pred vojno odhajal v zameno med znan' stvenike Severnih Slovanov, ter v Zagreb, Beograd in Sofijo. Kako globoko Ktzaoralo Zgodovinsko društvo v Mari-
boru brazdo, dokazuje najbolje, da je ČZN bil edini slovenski strokovno-znanstveni list, ki je brez občutljive krize preživel svetovno vojno.
Znanstveno delo Nemcev predstavlja na Spod. Štajerskem v dobi, ko deluje Zgodovinsko društvo, v Mariboru ored-vsem dela, katera vršijo centralni dunajski zavodi in ne spodnještajerski Nemci. S svojim smotrenim delom je Zgod. dr. daleko nadkrililo znanstveno delo spodnještajerskih Nemcev ter predstavilo na domači zemlji domačine kot prve in edine znanstvene delavce. In ko je mirovna
Zadušnica
za pokojnim predsednikom KDK Stje-panom Radičem se je brala danes ob sedmih v stolnici. Prisostvovali so ji predstavniki KDK in v Mariboru bivajočih Hrvatov. —
Iz našega trgovstva.
Na novo so se vpisale v trgovski register naslednje tvrdke: Ervin Petriček, trgovina z naravnim vinom in sadjevcem v Celju; Anton Šlik, trgovina z vinom, sadjevcem in žganjem v Gornji Radgoni; Henrik Saboty, trgovina z manufakturo in konfekcijo na debelo v Mariboru; Josip Šmokovič. carinsko posredništvo v
konferenca v Parizu postavila vprašanje, Meži; Martin Kocbek, trgovina z meša-
ali bomo mogli dokazati tudi znanstveno našo upravičenost glede štajerskega Podravja, takrat je naš ekspert — sedanji predsednik — to vprašanje odlično rešil-Njegovo in društveno dolgoletno delo mu je nudilo za težko delo gradivo. In obenem z delom Zgodovinskega društva je izvršil svoje krepko delo general Mai ster! Zal, da so bile predvojne prilike in poznanje Koroške drugačne!
Vpogled v izredno težke predvojne gmotne prilike Zgodovinskega društva, v 23 letnikov ČZN kažejo železno, vztrajno in nesebično delo, ki je bilo kronano z znanstvenimi in političnimi uspehi. Ob 10 letnici našega Maribora pozdravlja vsa naša javnost z veseljem in prizna njem 25 letnico Zgodovinskega društva v Mariboru, ki se bo svečano proslavila 2. in 3. septembra 1928.
Pritožba iz petih občin
Naš narod pravi: »Obljuba dela dolg«, časa obljubujejo nam lahkovernim volil-cem popravo takozvanega Reismannve-ga brega pri Jarenini na okrajni cesti, ki vodi v Slov. gorice, — Nedavno tega je gerent okrajnega zastopa g. dr. A- Ve-blč s posebnim aktom obljubil, da bo obljubljena cesta že 19. julija 1.1. gotova-Torej ravno pred mesecem. Breg pa je še danes v istem stanju, kakor je bil takrat- Ko so poslušni kmetje s polno paro začeli voziti kamenje in potreben materijah so zopet prišli obljuba rji in zagotavljali, da bo deio v par dneh gotovo, ker je baje naročena večja partija delavcev, namesto katerih pa se samo trije dolgočasijo.
Gospodom, ki nam režejo kruh oblastnih dobrot, povemo zastopniki 5 očint. j. Jarenine, Sv. Jakoba, Šentilja, sv- Jurija in ostalih občin v obldžju Reismano-vega brega sledeče:
Jesen je pred vrati. Čas spravljanja poljskih pridelkov zahteva dobro cesto, da -e trpe ljudje, živina in vozovi. — Tudi za vedno bolj naraščajoči avtomobilski promet je ta breg v sedanjem stanju nevaren, kar izpričuje lanska nesreča z nekim avtotaksijem. — K nam prihajate /edno, kadar nas rabite v svoje politične špekulacije t- j. za časa volitve, ko se eden za drugim kaf cedite medenih obljub. To so sprevideli celo ofii kmetski tovariši, ki so v svoji slepoti bili vneti priganjači SLS in agitatorji za vsakokratne obljubarske kandidate. Mi kmetovalci in obrtniki dobro vemo, da je vsota, ki je potrebna za izpolnitev davno nam dane obljube že vnešena v proračun. To vedo tudi dosedaj najbolj vneti pristaši klerikalne stranke, ki glasno in javno izražajo svojo nevoljo nad oblju barsko politiko SLS, rekoč: »Po njih de Bh v Beogradu in doma jih poznamo!«
rovali: dr- Ravnik, dr. Miibleisen, dr, eskovar in Tscheligi. Po 50 Din pa: O, Badl, Bayer in Swaty, Ljubljanska kreditna banka, I. hrvatska štedionica, Narodna banka, Pivovarna Union, Zadružna gospodarska banka, Tvomica Zlatorog, Irvatska eskomptna banka, Mariborska tiskarna in »Kristal« d. d. v Mariboru-Vsem imenovanim in neimenovanim se odbor Muzejskega društva za naklonjene prispevke najtopleje zahvaljuje, proseč ;ih, da ohranijo društvu, ki bo začetkom septembra tekočega leta skupno z Zgodo vinskim društvom proslavilo svoj jubi-ej, prvo petindvajsetletnico svojega obstanka, svojo naklonjenost tudi v bodoče, ob enem pa prosi vse prijatelje društva, ki še niso člani, da k društvu pri stopijo za malenkostno letno članarino 5 Din. Zglasiti se je v muzeju Ca ikarjc-va ulica ob nedeljah predpoldne. — Muzejsko društvo.
Darovi Muzejskemu društvu v Mariboru-
Tekom letošnjega leta, ko je stopilo tukajšnje muzejsko društvo v drugo četrtino prvega polstoletja, je pristopilo k društvu mnogo podpornikov z manjšimi In večjimi zneski. Jako mnogo jih je preplačalo malenkostno letno članarino (5 Din) z 10 oz. 20 Din in bi bilo preobširno navesti imena vseh teh prijateljev in podpornikov društva na tem prostoru. Z večjimi zneski pa so se spomnili muzejskega r'"’ištva v tekočem letu sledeči gospodje	podjetja: a 30 Din: gen.
Maister, ...	Rosenberg, dr. Schcrbaum,
mlekarna Bernhard, Ludvik Franz & sinovi, Viljem Freund, Rudolf Kiffmann, Kartonažna tovarna, dr. Kimovec, Eks-portna družba, U- Nasstmbeni, Doktor in drug, ing. Jelenc, Ceršaška tovarna in mag. pharm, Minafik. Po 40 Din so da
Eksekucije iz tožb radi nedovoljenih na« ročll potom trgovskih potnikov* Kakor se nam poroča, je začela v Sloveniji dobro znana dunajska tvrdka E. Sch. vlagati kar na veliko tožbe proti slovenskim odjemalcem in sicer pri du najskem sodišču, ki p<r našem mnenju zato ni kompetentna Naši toženci se deloma spuščajo v pravde, po večini pa se pustijo, kakor se nam poroča, bodisi z nevednosti, bodisi z malomarnosti kon-tumacirati. Po predpisih, ki so pri nas v veljavi (obrtni red in naredba ministrstva trgovine in industrije), pa tudi v zmislu trgovinske pogodbe z avstrijsko republiko, so posli, ki jih sklepajo trgov ski potniki neposredno z zasebnimi stran kami, nični. Tudi jev Sloveniji še danes v veljavi stari avstrijski zakon o poslih na obroke (Ratengesetz) z dne 27- IV 1896, drž. zak. št. 70- Kakor smo dognali, so potniki omenjene tvrdke prodajali blago na obroke in vsebujejo tudi sklep ni listi,_ki so jih predložili odjemalcem v podpis, vedno določilo: »Zahlbar in 30— 60—90 Tage«; slednje so potniki odjemalcem tako raztolmačili, da di skupna vsota 180 dni, torej 6 mesecev in da se mora račun v 6 mesečnih obrokih plačati. V zmislu § 6- cit. zakona pa je pri poslih na obroke vsaka druga sodna kompetenca, kakor ona sodišča stalnega bivališča, izključena in se mora ta kompetenca še tekom izvršilnega postopanja u-radoma upoštevati. Podsodnost dunajskih sodišč toraj ni v teh primerih podana in naša sodišča ne bi smela na pod lagl kontumačnih razsodb dunajskih sodišč dovoliti izvržbe v izterjavo terjatev iz takih poslov. Naše sodnije bi morale kakor hitro so informitane, da gre pri vseh izvržbah le za posle na obroke, uradoma vpoštevati nepristojnost dunajskih sodišč in bi morale radi tega uradoma odkloniti zaprosilo dunajskih sodišč za eksekucije na podlagi takih sodb.
nim blagom v Sv. Ani v Slov. goricah-Posestno gibanje.
Frančiška Schmiederer je prodala trgovcu Francu in Justini Korman trgovsko hišo št. 3 v Gosposki ulici za 700-000 Din. — Inženjer Ernest Staerk, arhitekt v Gradcu, je prodal Josipu in Bogomili Ajdešek hišo št. 19 v Tattenbachovi ulici za 580.000 Din. — Maks in Ivana Milič sta prodala trgovcema Francu in Mariji Bela za 115.000 Din hišo št 14 v Magda-lenski ulici —
Usposobljenostni Izpiti za osnovne in njim sorodne šole v jesenskem roku 1928 se prično na drž- moškem učiteljišču v Mariboru dne 5. novembra t 1. Pravilno opremljene prošnje za pripust naj se pošljejo potom sreskih poglavarjev vsaj do 20. oktobra t- 1. v roke izpraševalne komisije. Povabil k izpitu se ne razpošlje. Vse drugo na črni deski v veži drž. moškega učiteljišče v Mariboru. ^ Ji-'
Mestnb kbpališče bo radi snaženja parnega kotla in popravil od 20. avgusta do 1- septembra zaprto.	*
Tul# v ; Mariboru*
V mariborskih hotelih in prenočiščih je bilo sinoči na novo prijavljenih 64 tujcev, v zasebnih stanovanjih pa 19.
Vpisovanje učencev in učenk na državni realki v Mariboru za šol- leto 1928-29 se vrši dne 1. in 2. septembra za nove učence, dne 3. sept pa za vse tiste, ki so že lani bili na zavodu. Pri vpisu je treba plačati novo pristojbino 20 Din za zdravstvene svrhe. Te pristojbine so oproščeni učenci (ke), ki predlože ubožni list. Pojasnila o drugih običajnih pristojbinah so v oglasu na šolski objavni deski.
Protestno zborovanje proti novi uredbi o zapiranju in odpiranju trovgin priredita Savez privatnih nameščencev in Pomočniški zbor Trgovskega gremija v sredo dne 22- t. m. ob 20. uri v salonu hotela pri »Zamorcu«. — Poročajo tudi stanovski tovariši iz Zagreba in Ljubljane.
Ministri potujejo.
Včeraj zjutraj se je pripeljal v Zagreb vojni minister general Hadžič, ki je namenjen v Šibenik in odtod na inšpekcijsko potovanje po Dalmaciji. Na kolodvoru so ga čakali predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Te dni potuje skozi Zagreb tudi ministrski predsednik dr. Korošec na Bled. Današnje zagrebške »Novosti« pišejo: Že sedaj se vršijo v Zagrebu varnostne priprave za to potovanje dr. Korošca ter se čuva v največji tajnosti čas njegovega prihoda. — Avtobus na letalski miting v Celje. Poleg rednega avtobusa, ki vozi iz Maribora v Celje ob 6.15 zjutraj, pelje jutri istočasno še poseben 26 sedežni Renault-avtobus, ki bo sprejemal na vsej progi od Maribora do Celja potnike za letalski miting v Celju. Ta avto bo peljal tudi v Petrovče in nazaj v Celje, zvečer pa bo vozil izletnike proti Mariboru domov. —
Velike šahovske prireditve v Mariboru.
8. in 9. septembra se bo v Mariboru vršila zanimiva in pomembna šahovska tekma. Srečata se namreč v matchu na 10 deskah s svojimi najmočnejšimi igralci Slovenija in avstrijska Štajerska. To je na naših tleh sploh prva internacijonalna šahovska prireditev ki je tem pomembnej ša, ker se bo morala Slovenija pri svojem prvem nastopu proti inozemskemu na-sprotstvu boriti z izredno močnim moštvom Štajerske. Mariborski klub je prevzel organizacijo prireditve in se mu je posrečilo pridobiti za udeležbo vse najboljše slovenske igralce. Poleg najmočnejših mariborskih in ljubljanskih igralcev bo nastopil v našem moštvu dr. K a-1 abar iz Varaždina in Kleinmayr, bivši dolgoletni graški prvak, ki je rodom iz Slovenije, pa živi sedaj v Bosni. Kleinmayr je igralec internacijonalne mojstrske jakosti. — Tako se bo zbralo v Mariboru veliko število odličnih šahi-stov in bodo prijatelji šaha imeli priliko zasledovati njihove nad vse zanimive borbe. — Več o prireditvi bomo še poročali.
Prvi pogoj lepote:
| čist«, B(tDa in gladka polt, ki sa doseže s uporabo	1491
IVESNA KRENE
Lekarna Praumpergor Zagreb, Stirtrriier trg It 18.
Original angl.
SPARKLET
sifonsko steklenico uporablja z zadovoljstvom ves svet	—
Premog ]e pričel tleti
iv vlažnem skladišču Scherbaumovega
Srečko Oman je najbrž utonil.
'ib -r".
Včeraj smo obširneje poročali, da je neznanokam zginil Uletni Srečko Oman, ki se je kopal v sredo zvečer v Dravi. Poizvedovanja policije tekom včerajšnjega dne s ovendar podkrepila verjetnost, da je dečko utonil. Neki tovariš Srečka je namreč videl, da je šel Srečko k studencu nedaleč od mesta, kjer se ljudje slačijo, od tam pa v Dravo. Tok je zanesel fanta proti sredini in revček se je pričel potapljati. Več sicer očividec ni vedel povedati, vendar bo potemtakem le žalostna resnica, da je Drava, ki je letos izredno nenasitna, vzela življenja mlademu Srečku. —
Če se ženi sanja ..
✓
Tragikomična štorija brhke krčmarice Urške, ki je bila opisana pod gornjim naslovom, je vzbudila toliko zanimanja, da ji moramo še nekaj dostaviti. — Sanje krčmarice so bile pravilne in resnične,
— kar ni vedno — napačno je pa navedeno, da je junakinja zgodbe iz Melja. To je pomota! Ona je iz neke druge ulice ali ceste, ki se tudi začenja s črko »M«.
— To bodi povedano radi tega, ker se mnogi toliko interesirajo za resnične sanje in za junakinjo zgodbe, da povprašujejo po vseh gostilnah v Melju ter hudomušno in radovedno stikajo za nadaljnjim razvojem. V Melju je torej zastonj. Je pa še lepo število ulic z M in še veliko Magdalensko predmestje, pa naj radovedneži še tam poskusijo svojo srečo, jim bodo gostilničarji radi postregli — če že ne s kako zgodbo o sanjah, pa vsaj z merico vina.
Ravnateljstvo mestne plinarne
razpisuje mesto učiteljice kuhanja s plinom- Ista bi imela nalogo odjemalce plina, ki na to reflketirajo, podučiti v kuhanju s plinom. Reflektantinja mora biti inteligentna, po možnosti učiteljica z gospodinjskim tečajem. Plača po dogovoru. Natančnejši pogoji pri ravnateljstvu plinarne. Tozadevne prošnje je odposlati najkasneje do konca avgusta na ravnateljstvo mestne plinrne.	1563
Halo!
Ne pozabite, da priredijo v nedeljo 19. t. m. podoficirji pri »Treh ribnikih« veliko vrtno veselico z »Beneško nočjo«.
1557
Pouk v trgovskih predmetih.
Najboljša in nojcenejša izobrazba za pisarniške službe v knjigovodstvu, korespondenci, stenografiji in strojepisju le
mlina v Kopališki ulici, kar se pogosto prj knjig^vodstv. revizorju g. Kovač-u, [pripeH pri večjih zalogah te vrste kuri- Maribor, Krekova ulica 6- Samo prakt.
1553
iv- Pretečo nevarnost pa je davi pra- individualni pouk za posameznike, vočasno opazil vratar in poklical gasil-ce, ki so prispeli v mlin in brez težave ■	^re*	zlatnina n* obroke
odstranili nevarnost ognja. Škoda je n,e- [brez poviška — Jlgef, Maribor, O'1 mo*
znatna. —
i ska ulic« 15. —*
IX
V iV.srlior«, ins ig. vil!.
'Stran 8.
Berlinske posebnosti
F
pere sam !
»Izbrala sem" pravi razumna Mica- -Med
vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel RADIO N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja m mencanja, ker pere sam'
§
I
1*
pere sam i
Varuje perilo!
VELEMESTNE EKSTRAVAGANCE. -
Če nočeš postati žrtev velemestnega prometa, pazi ob cestnih križiščih na menjajoče se rdeče in zelene luči v prometnem stolpu ali viseči svetilki. Le zelena luč ti dovoljuje prehod čez cesto.
Na kolodvorih, kamor dospe inozemski vlaki, najdeš tolmače z zelenim trakom na roki, kier čitaš »M. E. R. Interpreter«. Izmed slovanskih jezikov najdeš ruske, poljke in češke tolmače. Jugoslovanskih ne najdeš v Berlinu.
GroB-Berlin je nastal še !e leta 1920., ko se je staro mesto združilo z 67 okoliškimi občinami tako, da obsega danes 880 km’ in šteje 4 milijone ljudi- Berlin je tretje svetovno mesto (za Ne\vyorkom in Londonom in pred Parizom!)
•
Iujcev je v Berlinu mesečno 110.000 Pusov, ki imaio v zapadnem delu mesta (W) svojo kolonijo. Večinoma so emigranti v najrazličnejših poklicih.
Berlin ima 655 osnovnih in okrog 200 srednjih šol z 18-000 učitelji in 5000 profesorji. Na berlinski" univerzi je 11.000 slušateljev.
- •
Za snažen je mesta je najetih 3500 ljudi, ki izpopolnjujejo delovanje 500 škropilnih in pometalnih motornih vozov.
#
Organizacia gasilcev je eksaktno izvedena. V mestu je 70 požarnih straž, celotno osobje pa šteje 1750 ljudi z 317 vn-zi’!1rKada- je kje požar it- vozila z gasilci dira.../ po ulici, takrat s1: .mora ustaviti celote« promet, da gasilci nimajo zamude .
• • *
Za naihitiejši prevoz skrbi podzemska Železnica z gostim omrežjem v doi/in 45 km. VaVi imajo 3—6 vagonov in vozilo v 2 minutnih presledkih s 25 km hitrostjo. !/ končne južne d'-* končne severne postaje rabiš pribl. 50 mir.it V podzemski železnici najdeš van >ne za kadilce in nekadilce (rumeni—rdeči).
Čentralna zrakoplovna postaja Tem-pelhof sprejema in odpravlja dnevno 20 do Vi atrrf lanov. Vzdžuje dnevne zve-' na Vi c strani. Na licu mesta se nahaja pošta, carinarnice, radio-postaja, ub-servaf .rii, žarometi in — 'ropa ovac. ki skrbe, da ne zraste previsoka trava, ki bi ovirala zračna vozi!*.
•
testna kanalizacija je napeljana v občinske nasade, ki zavzemajo velikansko površino 23.700 ha zunaj mesta. Za revno meščanstvo se pridela letno pribl-400.000 q krompirja, 11-000 q zelenjave, živine je 8000 komadov. Mleka dobe letno 3 milijone litrov. Mnogo se importira iz province, zato skrbe velikanski tržni prostori, ki ožive že ob 3- uri zjutraj.
•
Kavarne v dunajskem smislu, kjer ob črni kavi prebiraš cele ure časopise, v Berlinu ne najdeš. Za popoldansko kavo poiščeš patrijarhalično konditorijo — brez časopisov. Druga kategorija kavarne je »Konzert-Cafč« s pritličjem in I. nadstropjem, kjer je včasih plesna dvorana. Prve kategorije so pa elegantne kabaretne kavarne, kjer se zbira elegantni, mondeni svet. Kavarne v obliki ame-rikanskih barov, ki so se pojavili v povojni dobi kot gobe po dežju, .so precej iz~inili ali pa vsaj spremenili ime v »Tanz-Diele«- Doba inflacije je bare diskreditirala in — ni jih več.
m
Značilne za Berlin so visoke (obvezne) garderobne pristojbine v kavarnah in gledališčih: 40 Pf. do 1 M (4—13 Din) za 1 komad je horendna vsota, ki je Jugoslovani več nismo vajeni. Večkrat je ta visoka pristojbina le fingirana vstopnina* ker ni obdačena.
•
Svetovnoznani sta berlinski trgovini Wertheim in Tietz, 2 velikanski palači, kjer se dobi vse, kar si kdo poželi. V poslopju je tudi restavracija, banka, fotograf, gledališka blagajna itd- Tvrdki imata najboljše dekoraterje In izbrane prodajalke ala Mapequins. Izbira je velikanska, cene konkurenčne, zato sta v ber-
ZANIMIVI ZAPISKI POTNIKA.
linskem trgovskem svetu obe trgovini odločilni, saj regulirata cene vsem drugim.
O
Gledališka umetnost je tu visoko razvita. Temu primerno so tudi vstopnice zelo drage: 5—50 M (60—600 Din!) v državnih gledališčih, v ostalih pa tuui manj. Na državni operi poje naš rojak Rijavec, ki ga pa vsi smatrajo za Francoza. Na gledališkem listu je namreč napisano Josč Riavece.
*
Tudi kino zavzema v Berlinu visoko družabno stališče. Krasne so Ufa-palače, kjer se igrajo filmske premijere ob gledaliških cenah. Zanimiv je program, ki obsega navadno po 2 igri, med posameznimi dejanji pa nastopajo pevci, plesalci in drugi umetniki. »»Variatio delec-tat« je parola prirediteljev.
•
Splošno znani in priljubljeni so balalai-ka-orkestri, ki se producirajo tuintam po kavarnah in varijetejih. So največ ruski študenti iz visokih šol. Za spremembo tudi katero zapojejo. Kakor pri nas, je tudi v Nemčiji pesem »Volga, Volga...« ponarodela in se prepeva- z nemškim tek stom.
Ponočno življenje v Berlinu je siro živahno, trdi se, da je Berlin najživah-: nejše mesto sveta- Svetlobna reklama, celonočni promet tramvaja, avtobusov in avtomobilov tvorijo značilno noto velemesta, ki neumorno dirja in drvi dalje. FridrichstraBe je center ponočnega življenja, koncentracijska cesta berlinskih prostitutk, ki jih'je več desettisoč. Ako pomisliš, da j^^Berlinu 800.000 brezposelnih, ti bo jas^Judi gbrje, ki biva v tem. zidovju, 'a^ ^a^Qtnjk v kratki dobi bivanja ne more spoznati.
Policijska ura. za vse Jokale je ob 3. zjutraj, kar pa' 'še*.rigorozno ne izvaja-Oblast stoji na''stališču, da edino ponočno življenje najbojj pospešuje tujski promet, zato gostilničarje in kavarnarje prav nič ne šikanirajo.
, *
Po vojni so se v Berlinu silno razpi-sle spolne bolezni. Razstave, predavanja in stalne ambulance, ki brezplačno poslu jejo cele noči, so to socijalno zlo v zadnjih letih zelo omejile. V vsakem javnem klosetu je nabit naslov najbližje am-bulnce.
e
Letošnja novost so čevljarske poprav-ljalnice »Schuh-Blitz«, kjer ti poprivijo (n. pr- podplatijo) čevelj v 10 minutah. Med tem čakaš v salonu in čitaš časopise, čarobni stroji pa z največjo brzi.no opravijo svoj posel po zelo nizki ;sni.
S—or.
Šport
lutrišnji aport
ob 8.30 mladini Rapida in »Maribora*
? • v ljudskem vrtu), ob 10. rezerva Železničarja—komb. Svoboda,
ob 15. mladinska finalna tekma med finalistom Ljubljane in Železničarjem, ob 17- Železničar old boys—Rapid old boys. (Vse tri na igrišču Železničarja).
Sodniška sekcija ZNS — službeno.
K jutrišnjim tekmam na igrišču SK Železničarja sta delegirana gg. Marinič in Fischer. — Finalno mladinsko tekmo za pokal Ilirije bo sodil g. dr. Odon Planinšek.
SK Železničar:
Ob /416. igra rezerva s komb. SK Svobodo v sledeči postavi: Mernig I., Mernig II-, Petan, Kager, Oman, Ronjak, Jurko, Veras, Bauer, Kristl in Pezdiček I. rez. Kovač, Antoličič. Vsi navedeni morajo biti točno ob 15. v garderobi. — Ob 17. igrajo old-boys z old boys SD Rapid-a. Sledeči gg. se pozivajo, da pridejo sigurno pol ure pred- začetkom v garderobo:	Fašing, Glaser; Ermenc,
Aichmaier, Klajderič, Marinič, Kosi, Vav-da, Vračko, Skrabar, Spitzer in Safran.
MARIBOR—LJUBLJANA.
Naša reprezentanca nastopi jutri težko pot v Ljubljano, kjer bo merila svoje moči proti Ljubljani. Izgledi našega moštva niso najslabši; ako dosežejo igralci klubovo formo, je računati tudi z zmago. Moštvo ki je sestavljeno iz večine igralcev ISSK Maribora in SD. Rapida, je jako posrečeno sestavljeno. Pelko je mo-mentano naš najsigurnejši vratar, ki do-seza posebno v Ljubljani izvanredno dobro formo.
Obramba Barlovič-Unterreiter je zanesljiv bekovski par; sicer sta oba raz-dirača in je upati, da si bosta delo primerno razdelila. Krilska vrsta: Hreščak, Kirbiš, Prevolnik je formacija ki se teško preide. Kakor se je pri izbirni tekmi videlo, je Kirbiš v jako dobri formi; tudi Hreščak in Prevolnik sta bila dobra. Napad: Bertoncelj, Paulin (Ž), Hreščak, Wenko, Pernat je nedvomno najboljša postava. Hreščak vodi pametno napad in bo znal poslati prodorni ‘ zvezi v ogenj-Krili ste dobro zasedeni s tehničarjem Bertonceljem in hitrim Pernatom.
Junijorski finale*
Med ljubljanskimi nogometnimi mla-dinami, ki se udeležujejo turnirja za pokal Ilirije, sta se plasirala v semifinale Ili rija in Slavija, ki igrata dnes na igrišču Ilirije. Zmagovalec te tekme pride jutri v Maribor, kjer se sreča z našim finalistom SK Železničarjem. Prihodnjo nedeljo pa igrata oba finalista drugo odločilno tekmo v Ljubljani.
Državno prvenstvo
v nogometu se nadaljuje jutri s tekmo Sašk—Hajduk v Splitu- Razen jutrišnje tekme se imajo odigrati še tri, in sicer Sašk—Jugoslavija v Sarajevu, Hašk— Sašk v Zagrebu in Gradjanski—Hašk v Zagrebu. Radi raznih incidentov so se te tekme letos tako zavlekle, da ne bodo končane pred 16. septembrom.
Kolesarska dirka.
Pod pokroviteljstvom kolesarskega kluba »Perun« priredi mariborski mehanik g. Bogomir Divjak v nedeljo 26. tm. veliko reklamno konkurenčno medklubsko kolesarsko dirko na progi Maribor— Hajdin—Račje—Fram—Maribor 55 km. Pravico starta imajo samo klubi, včlanjeni v Zvezi kolesarskih društev za mariborsko oblast. Start bo točno ob 8- zjutraj na Tržaški cesti pred gostilnp Tržaški, dvor. Cilj ob 9.30 pri mestnem vodovodu na Tržaški cesti. Startali bosta dve skupini: glavni dirkači in junijorji. Za vsako skupino so pripravljena tri krasna darila. Prijavnino 15 Din za vozača je vposlati obenem s prijavo na naslov: Franjo Nabergoj, Maribor, Cankarjeva 1, najkasneje do četrtka 23. tm. do 6. ure zvečer- Prijavnina na startu je dvojna. Vozi se po pravilniku ZKD za mariborsko oblast. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu. Razdelitev nagrad bo ob 20. v hotelu Kosovo na Grajskem trgu.
Kolesarska dirka mlade »Poštele«.
V	sredo 15. tm. ob 15. uri je priredilo novoustanovljeno kolesarsko društvo »Poštela« v Radvanju svojo prvo klubovo kolesarsko dirko v dveh skupinah in to glavna dirka in starini. Na startu pri mestnem vodovodu se je zbralo- mnogo občinstva ter pričakovalo že ob 2, urj ke-daj se zelena »Poštela« prikaže na startu. Točno ob določeni uri so se pripeljali »Poštela« izpod zelenega Pohorja na start z predsednikom Lužnikom na čelu. Dirka je potekla v najlepšem redu ter podajamo v naslednjem rezultat: Glavna dirka 30 km: 1. Josip Pelicon 59.40, 2. Smode Valentin 60-15, 3. Pesek Vilko 63.30, 4. I. Količ 65 min. Starini. 15 km.:
1	Koc Avgust 29, 2. Ružič Andrej 31.45, 3. Pajtler Jos. 32.30 min. Dirki so prisostvovali tudi odborniki Zveze kolesarskih društev za mariborsko oblast, z g. predsednikom Jos. Moravcem na. čelu.
Edgar
Zaba z masko
(The Fellowship with the Frog.)
»Le brž pridite, da si prej ne premisli,« je dejal in jo vodil k liftu »Sami morate voditi konverzacijo, gospodična Bennet! Ekscentričen je in trd ko kamen-«
Vodil jo je v majhen, ugodno opremljen salon in pokazal na pisalno mizo, ki je bila pokrita s papirji.
»To je moja soba,« je razložil. Vrata iz mahagonijevega lesa so vodila v Maitlandovo pisarno- Johnson je tiho potrkal in z burnim utripanjem srca je stopila Ela čudnemu možu nasproti.
Soba je bila velika in luksuzna oprema jo je popolnoma omamila. V stene iz rožnega lesa so bili vdelani krasni vložki iz srebra. Vsak del opreme je bil izbran z najfinejšim okusom in preproga, preko katere je šla, je bila videti dragocenejša kakor marsikateri inventar večine hiš. Za široko, zlato-bronsirano pisalno mizo je sedel visoko vzravnan veliki Maitland in jo opazoval izpod šopa-stih belih obrvi. Izgledal je kot patrijirh in obenem odvratno. Na njem je bilo nekaj surovega in nizkega, kar jo je žaliio. To ni izhajalo iz malomarnosti njegove obleke ali števila njegovih let. S starostjo postane človek sicer vedno bolj fin. Ta stari mož je pa postal na popolnoma nizek način: star. V njegovem pogledu ni bilo sigurnosti, ki jo je pričakovala. Izgleda-lo je skoraj, da mu je neugodno-
»To je gospodična Bennet. Gotovo se spominjate, da je Bennet naš borzni u-radnik. Gospodična Bennet prosi, da bi vaš sklep glede zmanjšanja njegove plače mogoče še enkrat premislili.«
»Mi nismo premožni,« je dejala tiho Ela, »in ta odtegljaj pomeni mnogo za nas..«
Gospod Maitland je nevoljno stresel plešasto glavo- »To mi je popolnoma egalno, ali Vam gre dobro ali! Ce plače prikrajšam, jih prikrajšam, Razumete?«
Strme ga je gledala. Njegov glas je bil surov in prostaški. Govorica in glas sta izhajala iz ulice.
»Če noče, pa naj gre kamor hoče- In če Vam to ni prav,« uprl je svoje motne oči v nemirno izgledajočega Johnsona,
»potem lahko greste tudi Vi, kamor hočete. Trume ušivih mladičev so mi na razpolago. Samo na cesto mi je treba iti, da jih privlečem. Miljone od njih. Konec!«
Johnson je tiho šel ven ter zaprl vrata za deklico, ki mu je sledila.
»To je vendar pošast«, je razburjeno vskliknila. «Kako morete še ostati pri njem?«
Debeli mož se je mirno nasmehnil. »Ima pa tudi prav. Pri poldrugem miljo-nu brezposelnih si. res lahko poišče ljudi na cesti.«
»Nisem slutila,« je rekla ter impulzivno položila roko na njegovo ramo, »da ie tako krut. žal mi je radi Vas. Strašen je!«
Skopuh je, a ni ravno zloben- če bi le mogel razumeti, zakaj Vas ie sprejel.«
»Kaj drugače nikogar ne sprejme?«
Odmajal je z glavo. »Ne, če ni najpotrebnejše. In to se dogodi le enkrat ali dvakrat na leto. Mislim celo, da z ljudmi v hiši sploh še ni govoril. Še z ravnatelji ne-«
Johnson je peljal Elo v glavno pisarno. Ray še ni prišel.
»Res je,« je priznal Johnson, ko ga je obsula s vprašanji, »da Rayja danes še ni bilo v uradu. Sporočil je, da mu je slabo in jaz sem tako uredil, da ima danes prosto.«
»Pa vendar ni bolan,« je vprašala vzne mirjeno.
»Ne, telefonično sem govoril z njim-Telefon ima v svojem novem stanovanju.«
»Mislila sem, da je to preprosta sobica,« je dejala Ela osuplo. Dobra gospodinjska narava v njej se je razburila. »Celo stanovanje? Kje pa?«
»V Knightsbridgu,« je odvrnil Johnson mirno. »Izgleda sicer drago, mislim pa da je dobil poceni. Nekdo, ki je šel v inozemstvo, mu je dal stanovanje v podnajem- — Smem govoriti odkrito, jospo-dična Bennet?«
»Če je radi brata, prosim!« je olastno odvrnila.
»Ray me vznemirja v zadnjem ča;u,« je rekel Johnson. »Seveda bi storil zanj vse, kar se le da, ker ga imam jako rad.
(Dalie prihodnjič.)
Maa«etM<, M«Mljov pmt»-
dovatM in •nciint« ivun«f» obiinorr.; nwka OmkU* 30 p, najmanj*! »nsaek Din B-—
Mali
Žsnltm.topfomnnjn in *£<*-si trgOTakogc afi- r.*Awno»ga anaiaja: mkabnU« BO p, najmanjtl snenek Din 10'—
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že o‘d 24 Din naprej dobite pri J- Trpinu, Maribor, Glavni trg.
Trgovski pomočnik
manufakturne branže s šoferskim izpitom išče primerne službe. Naslov pove uprava lista.	1550
Brivski salon Mrakič
Maribor, Cankarjeva ulica 1 se cenj. damam in gospodom najtopleje priporoča.
777
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpolago. Za obisk prosita gostilničarja J. M.
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Uger-jev sin, urar in ju-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Radi odpotovanja
oddam v Mariboru lepo stanovanje onemu, kateri odkupi nekaj pohištva- Naslov pove uprava lista.	 1547
Vajenko
sprejme strojna pletarna, Vojašniška ul. štev. 2.	1556
Prazno, snažno sobo
s separatnim vhodom se išče za 1. ali 15-septembra, najraje v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Soba 192?«.	  1554
Prodam perzijsko preprogo
veliko temnorudečkasto, antikvarično be-nečansko mizo, črno antikvarično pisalno mizo. Naslov pove uprava. 1555
Iščem gostilno v najem ali ua račun pod ugodnimi po goji v okolici Celja ali na Koroškem- — Ponudbe pod »E. L. 1000* na upravo lista.	1552
Uradnik,
28 let star, išče službe v industrijskem podj. ali v večji trgovini. Izvrsten računar v vseh panogah, knjigovodja, kore-spondent v slov. srbohrv. in nemškem jeziku. Za silo zna tudi francosko. Ponudbe pod »Takoj R. K.» na upravo lista.	1549
Krojaški šivalni stroj
proda ugodno Kralj, Tvorniška c. 30. Vprašati od 7—8. zjutraj.	'	1546
Popravilo nr
hitro, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1538
Stanovanje
iščem obstoječe iz dveh ali ene sobe v bližini Frančiškanske cerkve. Naslov v upravi.	1544
Dobroidočo gostilno
na prometnem kraju blizu farne cerkve dam v najem. Naslov pove uprava lista.
1527
Dobro eksistenco
vam nudimo, oziroma samoprodajo našega predmeta, kateri se rabi v vsakem gospodinjstvu. Pišite na zastopstvo Kahman & Muller, Maribor, poštni predal 2.	1551
Kupim
prazne slatinske steklenice a 1)4 1. — Ferdo Ussar, Glavni trg 1.	1537
Nova hiša
lepo narejena, takoj na prodaj. Gozdna ul. 68, Pobrežje.	1561
Soba v vili
se odda. Trubarjeva ul. 11- I. 1560
151etna deklica
z znanjem slov. in nemškega jezika išče službo kot varuhinja otrok. Na plačo ne reflektira, gre pa samo k boljši obitelji-Naslov pove uprava.	1559
Ležalne stole
laialne mrei«,
s posebno močnim platnom, pleteno pohištvo, potne košaro l.t. d.
nudi najugodneje
Drago Rosina, Maribor
HBHMMBNI
umazan
Ljubljana
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIBOR
SLAVNI TRG (Rotovž). 1017
^aaaaaAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
n "it— Mi 111 ■—uiiiiiimiiiiiii 1 1 umni .
Brez razlike vsak zemljan si želi privoščiti kak dober prigrizek in zlato kapljico izvrstnega pristnega vinca.
Kaj takega pa se dobi vsski dan prav gotovo v gostilni
Mesto Trst
na Tržaški cesti, nasproti bolnišnice =
Vsem ceni. gostom se priporočata A. fn M. Beračili
Zahvala,
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
Premog
domači in inozemski za domačo kurjavo in indu-dnstrljske s vri'e.
Kovaški premog
vseh vrst.
Koks
livarniški, plavžarski in plinski.	851
Brikete
Prometni zavod za oremoo d. d. v Ljubljani. Miklošičeva cesta 15/1.
Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prebritke izgube naše nepozabne hčerke
ZLATE
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo g. dr. Zakrajšek-u, g. dr. Valjavec, vsem darova-vateljem vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blago pokojno na njeni zadnji poti.
Rodbine: Zeman, Kanzler in Purgaj.
Danes v soboto
18. t. m. ob lepem vremenu
pri „Gambrinu“
VELIKI VRTNI
P
KONCERT
Vojaška godba
Občeznina dobra kuhinja prvovrstna vina, Tscheligl-ievo marčno pivo in pivo „a la Plzen*
' Začetek ob 30. url
Vstop prost
Za obilen obisk se priporoča
A. J. RAČIČ, resfavrater
Sira,, \	Maribor«*’	v	?,,fra	 V	Maribor	11,	'dne	Tš	VTTT.	1928.
ZAL VLAGANJE
kumerc in drugo, vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženko, slivovko, rum, konjak itd. Na drobno I	dobite	po	zmernih cenah edino pri tvrdki	Ma	debelo 1
JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA
tovarne m izdelovanle dezertnih vin in sirupov.	XVI
frrtnja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja In urednik: Pran Brozovii v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik
Stanko De**i»« Mariboru.