I N F O R M A TOR i— »r*. gospodinjski aparati, notranja oprema, procesna oprema, elektronika Široka potrošnja, commerce. servis. I noreni© RAZISKAVE in razvoj, interna banka, mali gospodinjski aparati, elektrokovinarska oprema, dsss sozd Titovo Velenje, 15. marca 1989 Leto mi. Številka 10 Obravnava in sprejem plana kondenzator sodi med najpomembnejše sestavne dele hladilnikov in zamrzovalnikov. S sodobnejšim kondenzatorjem je mogo-6 izboljšati tudi kakovost hladilno-zamrzovalnih aparatov. Za ove, žične kondenzatorje, je surovina doma - pri enaki veliko-,}} Pa zagotavljajo žični kondenzatorji 10 % večji izkoristek. 'Na obisku v todzu Kondenzatorji, stran 2) Gorenje se vključuje v svetovno informatiko Center organizacije, poslovne Mormatike in standardizacije gorenja Commerce (COPIS) si Prizadeva s sodelovanjem z °rugimi Gorenjevimi stro-"9vojak/ vključiti naš poslovni sistem v vse bolj razvijajoče ®e eyropske in svetovne infor-iincijske tokove. V ta namen srno v Gorenju projektirali in Postavili mednarodno znano 'Ur?.*0 Ethernet in Novell ter se vkliučili na omrežje Jupak. področje informatizacije doživlja svetu nesluten razcvet. V ta I ^ania pa se uspešno vključuje odi Gorenje. Že lani smo, kot je ejala vodja centra Majda Kot-'Ki v Gorenju začeli postavljati režo Ethernet, ki povezuje r^t° uporabnikov s centralnim ocunalniškim sistemom, predv-]®rT1 Pa procese planiranja, pro-vodnj® jn blagovno-materialne j' finančne. Februarja letos pa vm° to mrežo začeli uvajati tudi Poslovni stavbi Gorenja, kjer DSSS Gorenje SOZD, Go-Jnle Commerce in Gorenje Raskave in razvoj. S tem smo “toogočiii bistveno boljše temelj-6 Prodajne, izvozne, oskrbne in Poslovne procese ter odločitve, krati s temi dejavnostmi smo v ®ntru izvajali še druge aktivno-' za projektiranje in obvlado-)„nle lokalne računalniške mre- gospodarno uporabo računalniške opreme, odgovornost za vnos podatkov in njihovo posredovanje do uporabnika, vse to pa ne bo obremenjevalo centralnega računalniškega sistema. Sredi aprila bodo v lokalno računalniško mrežo Novell vključili celotno poslovanje razstavno-prodajnega centra Gorenja v Titovem Velenju. Vzporedno z uvajanjem računalniške mreže Ethernet in Novell pa se je kot je poudarila, Majda Kotnik, Gorenje priključilo tudi na omrežje Jupak. Več o tem prihodnjič. D. Založnik V torek, 21. marca 1989 se bodo delegati delavskega sveta Gorenja sozd sestali v Titovem Velenju na svoji 6. redni seji. Potem, ko se bodo seznanili z rezultati lanskoletnega poslovanja, bodo obravnavali in sprejemali plan sozda Gorenje za letošnje leto, katere sestavni del sta tudi programa dela delovne skupnosti skupnih služb sozda in institucionalne propagande. Delegati bodo sklepali še o predlaganem podaljšanju veljavnosti samoupravnega sporazuma o sistemu spodbujanja proizvodnje in storitev za konvertibilni izvoz. Potrdili pa naj bi tudi sklep o vključitvi delovne organizacije Naravno zdravilišče Topolšica v sistem Gorenje. Poleg kadrovskih rešitev za področje marketinga ter plana in ekonomike bodo na torkovi seji obravnavali tudi predlog dopolnilnega izobraževanja in se seznanili s projektom Internacionalizacija Gorenja. Inventivnost in podjetništvo V Gorenju Servis so začeli sami reševati pereč problem oskrbe z regulatorji vrtljajev, moduli RPS 800, za pralne stroje z enosmernim motorjem, ki je nastal z opustitvijo proizvodnje tranzistorja BI 37 T. Z inventivnostjo in strokovno iznajdljivostjo ter odločnostjo je dolgoletni delavec Gorenja Servis iz Štipa Šerif Jamakovski razvozlal žgoč problem nadomeščanja tranzistorja B 137 T na modulu RPS 800. Soočen z neučinkovitostjo dogovorov pri razreševanju problema in naraščajočimi potrebami po obnovi modulov, ki so imeli pokvarjen tranzistor, se je Šerif Jamakovski lotil proučevanja strokovne in tehnične literature ter seznama morebitnih proizvajalcev najprimernejšega nadomestila za tran- HHHH n Ijnagi * * *** * * * P s že vodilne svetovne firme No- i:®1- Pomemben rezultat teh ak-Hosti je računalniško poslovaje maloprodajne mreže, ki bo počilo poslovno povezanost, Tistim delavkam, ki so se ob 8. marcu letos v Gorenju v Titovem Velenju odpovedale cvetju, denar pa namenile za nakup prepotrebnih dragih medicinskih aparatov, so se pridružile tudi delavke Gorenja Elektronika Široka potrošnja. (Posnetek je z letošnje proslave ob 8. marcu) zistor, ki ga nikjer več ne proizvajajo. Posvetoval se je tudi s prijatelji, znanci, na lastno pobudo šel tudi v Grčijo, tam našel in kupil nekaj sorodnih tranzistorjev in jih v servisni enoti preizkusil. Pokazalo se je, da je nadomestni tranzistor celo boljši od prejšnjega in da ga proizvaja znana firma iz Zvezne republike Nemčije. Delovanje teh tranzistorjev v modulu so preizkusili še v enoti Gorenja Servis v Titovem Velenju. (Nadaljevanje na 3. strani) 10 kg lažji * 3 Najsodobnejšo inačico pralnih strojev z 800 vrtljaji, o kateri smo pisali v prejšnji številki Informatorja, odlikuje še ena pomembna lastnost: za 10 kg manjša teža, kar jih uvršča med najlažje v Evropi. Uvedba elektronike v pralne stroje je med drugim omogočila takšne vrtljaje bobna, da se perilo pred centrifugiranjem, v njem enakomerno razporedijo. Nihanja bobna in kadi pa so zelo majhna, strokovno ocenjena kot predobra. Ker so nihania bobna in kadi odvisna od njune teže, so konstruktorji razvoj-niki zmanjšali težo protiuteži za 10 kg. Z ustreznim izboljšanjem vzmetnih nog pa so dosegli najbolj sprejemljiva nihanja in hkrati nezmanjšan učinek delovanja stroja. Zmanjšanje teže sestavljene kadi in s tem pralnega stroja za 10 kg pomeni 3 % prihranka pri materialnih stroških na izdelek in hkrati bistveno lažji in cenejši transport izdelkov ter, nenazadnje, lažje servisiranje. Takšno rešitev bodo konstruktorji razvojniki postopoma uvajali v vse pralne stroje z 800 in 1000 vrtljaji. Tudi s to rešitvijo Gorenje vse bolj sledi zahtevam svetovnega trga. Srečko Pirih Obisk v: tozdu Kondenzatorji Koraki v prihodnost * 8. novebra 1974 je bil v Rogatcu položen temeljni kamen za novo tovarno Gorenja * 2. julija 1976 otvoritev nove tovarne, v kateri je 80 delavcev začelo s proizvodnjo kondenzatorjev za hladilne aparate Gorenja * 1981. leta so v Bistrici ob Sotli v stari osnovni šoli preuredili dva razreda za proizvodnjo zagonskega releja za kompresor * 1982. leta steče v Rogatcu proizvodnja termostata za hladilno-zamr-zovalne aparate * 1983. leta so v Bistrici ob Sotli pričeli z montažo termostata * 1986. proizvodnja novega termostata * 1987. leta so se v Bistrici ob Sotli preselili v nove prostore * 17. marca 1989 v Rogatcu začetek redne proizvodnje žičnega kondenzatorja V tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati so doslej izdelali 9,5 milijonov kondenzatorjev, 4,4 milijone podstavkov, 3,3 milijone zagonskih relejev in sestavili 2 milijona termostatov. Nov izdelek — žični kondenzator V tozdu Kondenzatorji so se torej odločili za proizvodnjo novega, žičnega kondenzatorja, ki njim in uporabnikom prinaša vrsto koristnih novosti. "To je izdelek, za katerega bomo lahko uporabljali domač material, medtem ko smo ga morali prej uvažati. Žični kondenzator ima 5 do 6 odstotkov boljšo prevodnost freona, zato bodo tudi hladilni aparati, v katere bo kon- denzator vgrajen, porabili manj energije. To pa jih bo na trgu uvrstilo v višji razred,” pravi ob tem Anton Roškar, tehnolog v tej Gorenjevi tovarni kondenzatorjev- "Nenazadnje pa drugačna tehnologija zagotavlja tudi višjo produktivnost, zato bo lahko več naših delavcev delalo v povečani proizvodnji drugih naših izdelkov. Kamen na kamen Gorenjeva tovarna kondenzatorjev v Rogatcu, kjer je pred trinajstimi leti našlo delo osemdeset ljudi z obeh strani Sotle, se je takrat konstituirala kot 16. temeljna organizacija Gorenja TGO. V tovarni, ki je bila zgrajena tudi z republiškimi sredstvi za razvoj manj razvitih področij, so že slabi dve leti kasneje začeli s proizvodnjo kondenzatorjev, ki so v kratkem času povsem nadomestili uvožene. Del svoje proizvodnje pa so prenesli tudi v Bistrico ob Sotli, kjer so za proizvodnjo zagonskega releja za kompresor iz Gorenjeve tovarne v Črnomlju zaposlili 30 ljudi. Danes je v tozdu Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati zaposlenih 291 delavk in delavcev, od tega 90 v Bistrici ob Sotli. ”Po celotnem prihodku in številu delavcev sodimo med močnejše tozde v občini Šmarje pri Jelšah,” pravi vodja tega tozda Josip Kunej. V tozdu spremljajo razvoj v svetu, da bi si zagotovili prodajo izdelkov tudi drugje, ne le v okviru Gorenja. Poleg kondenztorjev, ki jih izdelajo 4000 do 4200 dnevno, v tozdu Kondenzatorji proizvajajo še zagonske releje, cevne izparilnike, podstavke in mreže za štedilnike in sestavljajo termostat, za katerega so začeli doma izdelovati tudi elemente, odslej pa bodo v tej tovarni proizvajali tudi žične kondenzatorje. "Po 12 letih obratovanja je bilo nujno, da smo začeli razmišljati bodisi o obnovi opreme ali pa o novi tehnologiji,” je o odločitvi za novo linijo dejal vodja tozda. Proizvodnjo žičnega kondenzatorja je mogoče dosti bolj avtomatizirati kot proizvodnjo lamelnega kondenzatorja. Tozd Kondenzatorji dobiva tako obliko industrijskega obrata. S tem je dana osnova za njegov nadaljnji razvoj kot proizvajalca sestavnih delov za izdelke bele tehnike. Kondenzatorje, kijih v Jugoslaviji ne izdeluje nihče drug, bodo prodajali tudi drugim, doma in na tuje. V svetovni trg pa se bodo vključili še s povečano proizvodnjo termostatov v Bistrici ob Sotli. Komisija za ocenjevanje inovacijskih predlogov v tozdu Kondenzatorji je lani ocenila 21 inovacijskih predlogov. Med njimi je bilo 9 tehničnih izboljšav in 10 koristnih predlogov. Skupna gospodarska korist je znašala 102,413.610 dinarjev, avtorjem pa je bilo izplačanih 5,627.630 dinarjev nagrad. Zaupanje v kolektiv V tozdu Kondenzatorji se lahko upravičeno pohvalijo, da imajo v primerjavi z drugimi tozdi Gorenja Gospodinjski aparati najmanj nekvalificiranih delavcev, le 59 odstotkov. Kar četrtina zaposlenih ima končano IV. stopnjo izobrazbe, dobrih 11 odstotkov delavcev ima V. stopnjo izobrazbe, 1,4 oziroma 1,1 odstotek delavcev ima višjo in visoko izobrazbo. Ta odstotek je višji samo v delovni skupnosti. Z osvajanjem nove tehnologije in proizvodnje novih izdelkov pa se potreba po večji strokovnosti še veča. Tako ne začudi podatek, da se letos ob delu izobražuje 10 delavcev, 5 od tega na višjih šolah. Seveda pa del sredstev nenehno namenjajo tudi za štipendije, čeprav jih zadnja leta preseneča manjše zanimanje zlasti za štipendije na višjih in visokih šolah. Med 12 štipendisti imajo tako v tem šolskem letu le dva na fakulteti. Tudi manj novo zaposlenih mladih delavcev pa je verjetno "vzrok" vedno starejšega delavca v tem tozdu. Poprečno star delavec ali delavka, obojih je približno enako, se namreč že približuje 35. letu. Po drugi strani pa "staranje” pove nekaj tudi v prid zvestobi in zaupanju v Gorenje, saj ta delovni kolektiv zapusti le malo delavcev. V tovarni kondenzatorjev v Rogatdu je bil leta 1976 med prvimi delavci tudi Franc Polajžer. Za delo posluževali avtomata za rezanje in upogibanje ce-/i seje najprej usposabljal na tečaju, K' so ga pripravili kar v tozdu. .., 3prva so v novi temeljni organizacij 3orenja kondenzatorje izdelovali le v ani izmeni, z leti pa se je z večanjefj aroizvodnje hladilno-zamrzovalnii1 aparatov morala povečevati tudi njih°' /a proizvodnja. Tako se že nekaj lel delavci za stroji menjajo v treh izrne-aah. Kar velikokrat pa morajo svoj de’ ovnik podaljšati še za kakšno dodati aro. Čeprav je takšen ritem dela napo-en, se sčasoma, kot pravi Franc P°' ajžer, kar privadiš. Konec meseca P? e v kuverti tudi dobrodošel kakšen dr nar več za novo hišo, ki jo gradi za dru; žino. Vse delo pa laže opraviš, men1 -rane, kadar je med sodelavci razU’ mevanje in pripravljenost za medse’ aojno pomoč. Tega pa je po njegovih aesedah v njihovi temeljni organizacij1