Obzor Zdr N 2002; 36: 255-65 255 PREGLED KLASIFIKACIJSKEGA SISTEMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA DOMU (HHCC) OVERVIEW OF HOME HEALTH CLASSIFICATION SYSTEM (HHCC) Virginia K. Saba, Ed.D., R.N., F.A.A.N. Smotri: – Zagotoviti pregled preteklosti, sedanjosti in prihodnosti sistema HHCC – Opisati značilnosti dveh besednjakov sistema HHCC – Razpravljati o uporabah dveh besednjakov sistema HHCC Ključne besede: – klasifikacija patronažnega zdravstvenega varstva (HHCC) HHCC negovalnih diagnoz – HHCC intervencij zdravstvenega varstva, osrednje sestavine, patronažno zdravstveno varstvo Izvleček: Sistem HHCC, ki je sestavljen iz negovalnih diagnoz in intervencij zdravstvene nege ter je klasificiran po dvajsetih osrednjih komponentah olajša dokumentiranje zdravstvene nege pacientov z računalnikom na mestu zdravstvene nege, za razliko od tradicionalne metode zapisovanja na papir. Besednjaka sistema HHCC ne omogočata samo ocenjevanja in dokumentiranja, ampak tudi kodiranje, indeksiranje, klasificiranje, povezovanje in preslikavanje procesa zdravstvene nege glede na dvajset osrednjih komponent. Ta ino-vativna besednjaka zagotavljata strukturi za kodiranje in dvajsetim osrednjim komponentam okvir za računalniške kartoteke pacientov; identificirata minimalni podatkovni niz za zdravstveno nego ter sledita zdravstveno nego preko časa, različnih okolij in geografskih lokacij. Ko so podatki enkrat zbrani, se lahko uporabijo večkrat, kar omogoča boljše dokumentiranje in bolj učinkovito analizo. Besednjaka sistema HHCC se lahko vključi v katerikoli sistem zdravstvenega varstva na domu ter elektronsko poveže s katerimkoli sistemom računalniških kartotek pacientov, ki je namenjen zbiranju podatkov, potrebnih za poročanje o zdravstvenem varstvu na federalni ravni. Uporabljata se lahko za: – izboljševanje učinkovitosti ocenjevanja in dokumentiranja zdravstvene nege na domu, – razvijanje elektronskih poti, – zagotavljanje strategije za ocenjevanje kakovosti in merjenje rezultatov zdravstvene nege, in – razvijanje metode vrednotenja učinkov po stroških za nadomestila in izplačila. Besednjaka sistema HHCC sta na voljo na internetu, ponujena združenjem zdravstvene nege po celem svetu kot sredstvo za upravljanje in spremljanje klinične prakse zdravstvene nege. Poglejte http://www.sabacare.com. Uvod To poglavje ponuja pregled preteklosti, sedanjosti in prihodnosti sistema klasifikacije patronažnega zdravstvenega varstva (HHCC). Opisuje dejavnosti, ki so vplivale na njegov razvoj. Sistem HHCC sestavljata dva medsebojno povezana besednjaka: HHCC negovalnih diagnoz in HHCC intervencij zdravstvene nege, oba sta klasificirana z dvajsetimi osrednjimi komponentami. Dva besednjaka in dvajset komponent zdravstvene nege se uporabljajo za dokumentiranje patronažne klinične prakse zdravstvene nege. Ne uporabljata se samo za kodiranje, indeksiranje in klasificiranje, ampak tudi za ročno ali elektronsko dokumentiranje, sledenje in analiziranje patronažnega zdravstvenega varstva v času, skozi okolja in geografske lege. Preteklost Tehnologija HHCC sistem je nastal iz raziskovanja in razvoja z napredkom tehnologije in zato, ker se je zdravstvena nega osredotočila bolj na pacienta. Odkar so se v petdesetih letih pojavili računalniki, so bili dosežki pri strojni in programski opremi ter komunikacijskih omrežjih revolucionarni. Strojna oprema je napredovala glede obsega, hitrosti, hranilne in procesne zmogljivosti. Programska oprema je napredovala od kodiranja bitov in bajtov do uporabe generičnih programov in uporabniku prijaznih ikon. Tudi računalniška komunikacija je napredovala od trajno povezanih lokalnih omrežij do interneta, ki ponuja neomejen do- 256 Obzor Zdr N 2002; 36 stop do virov svetovnega spleta ter elektronske pošte po vsem svetu. Zdravstvena nega Napredek zdravstvene nege pri upravljanju klinične prakse zdravstvene nege je zahteval dokaz, da »ima početje medicinskih sester dejansko pozitiven učinek«. Podatke v zdravstveni negi je bilo treba identificirati, da se je izmerila zdravstvena nega pacientov. Podatke je bilo treba predelati v informacije zdravstvene nege ter na koncu v znanje zdravstvene nege, ki razvija znanost zdravstvene nege. Podatki, podatkovni standardi, klasifikacije in/ali besednjaki so bili bistvenega pomena za integracijo tehnologije na področju zdravstvene nege. Tehnologija je bila in še vedno je odločilnega pomena pri zagotavljanju vidnosti in obstoja poklica medicinske sestre. Klasifikacije in besednjaki Za klasifikacije in/ali besednjake se je izkazalo, da so ključnega pomena za upravljanje z informacijsko tehnologijo (IT). Klasifikacije so hierarhično struktu-rirane nomenklature, ki so kategorizirane in kodirane po določenih pravilih in kriterijih. Besednjaki so seznami pojmov ali slovarji, ki se uporabljajo za specifičen namen, poklic, predmet ali področje; če jih uredimo v hierarhično obliko, pa postanejo klasifikacije. Sistemi klasifikacij zdravstvene nege Za sisteme klasifikacij zdravstvene nege se je izkazalo, da so odločilnega pomena za napredek poklica. Predstavljali so temelje za sistem enotnega jezika zdravstvene nege (UNLS) ter so bili predlagani kot osnova za računalniške kartoteke pacientov (CPR) in sisteme računalniških kartotek pacientov. Računalniške kartoteke pacientov so bile razvite, da se zbere, shrani, obdeluje, prikaže, poišče in prenaša ažurne podatke in informacije v službah zdravstvenega varstva in med njimi. Zahtevale so, da se podatke zbere kot ločena dejstva (podatki na atomski ravni), shrani v relacijske zbirke podatkov, obdela in preoblikuje v uporabne informacije. Inštitut za računalniške kartoteke pacientov, ki je bil ustanovljen leta 1992, je priporočil, da naj se oblikujejo računalniške kartoteke pacientov, ki se bodo uporabljale pri upravljanju z viri in storitvami za paciente (CPRI, 1994). Inštitut je priporočil tudi to, da naj se razvije standardizirane besednjake in nabore znakov, ki uporabljajo enolično strukturo. Niso si zamislili enega samega besednjaka, ampak obsežno skupino besednjakov in/ali naborov znakov, ki bi bila zasnovana na enolični strukturi in bi se uporabljala za vsa področja specializacij, vključno z zdravstveno nego. Ta predlog je okrepil delo Ameriške zveze medicinskih sester (ANA) v zvezi s standardi. Sodelovanje Ameriške zveze medicinskih sester Ameriška zveza medicinskih sester je več let opozarjala na potrebo po klasifikacijskih sistemih, ki bi podpirali prakso klinične zdravstvene nege, in podatkih, ki bi merili proces zdravstvene nege. Že leta 1980 je Ameriška zveza medicinskih sester predstavila dokument Zdravstvena nega: izjava o socialni politiki, ki je priporočal, naj proces zdravstvene nege služi kot okvir za dokumentiranje zdravstvene nege pacientov (ANA, 1980). Leta 1992 je Ameriška zveza medicinskih sester sprejela Standarde prakse klinične zdravstvene nege (posodobljen leta 1998), ki opisujejo zdravstveno nego, kot jo kaže proces zdravstvene nege (ANA, 1991, 1998). Poleg tega je Ameriška zveza medicinskih sester leta 1990 objavila resolucijo, s katero je sprejela Minimalni podatkovni niz zdravstvene nege (NMDS) kot osrednji podatkovni niz, ki ga je treba uporabljati pri upravljanju informacij v računalniških kartotekah pacientov ter vključiti v nacionalne podatkovne zbirke. Ameriška zveza medicinskih sester je nadalje dala soglasje za Popravljeno Klasifikacijo I Severnoameriške zveze za negovalne diagnoze (NANDA) ter jo leta 1991 tudi »potrdila« (NANDA, 1991). Leta 1989 je Ameriška zveza medicinskih sester ustanovila Usmerjevalni odbor za podatkovne zbirke, ki so v pomoč praksi klinične zdravstvene nege (trenutno se imenuje Odbor za informacije prakse zdravstvene nege). Opravljal je veliko aktivnosti, ena od njih je bila prepoznavanje klasifikacijskih sistemov in/ali besednjakov za podporo prakse zdravstvene nege. Leta 1991 je Odbor za podatkovne zbirke »prepoznal« prve štiri klasifikacijske sisteme pod okriljem NMDS in jih potrdil kot standarde za podatke zdravstvene nege (McCormick et al., 1994). Ti so bili: Potrjeni seznam negovalnih diagnoz NANDA, sistem Omaha, Klasifikacija negovalnih diagnoz (NIC) in Klasifikacija patronažnega zdravstvenega varstva (HHCC). Kasneje je Ameriška zveza medicinskih sester »prepoznala« pet drugih klasifikacijskih sistemov: Klasifikacijo rezultatov zdravstvene nege (NOC), Podatkovni niz zdravstvene nege nege pacientov (PCDS), Podatkovni niz perioperativ-ne zdravstvene nege in mednarodno klasifikacijo prakse zdravstvene nege (ICPN) (Saba & McCormick, 2001). Zdravstveno varstvo na domu Zdravstveno varstvo na domu je sestavni del patro-nažnega zdravstvenega varstva, ki se odziva na zdravstvene potrebe skupnosti tako, da identificira zdravstvene probleme, opravlja intervencije, promovira zdravje in preprečuje bolezni. Natančneje povedano – zdravstveno varstvo na domu zagotavlja velik izbor storitev služb zdravstvene nege, zdravstvenega varstva in socialnih služb, ki so potrebne v okolju doma za akutno bolne, okrevajoče, invalidne ali kronično Saba VK. Pregled klasifikacijskega sistema zdravstvenega varstva na domu (HHCC) 257 bolne osebe. Zdravstveno varstvo na domu se nanaša na vse zagotovljene storitve in uporabljene izdelke za obnavljanje, vzdrževanje in promoviranje telesnega, duševnega in čustvenega zdravja pacientov na njihovih domovih (Spradley & Dorsey, 1985). Zakonodaja v zvezi z zdravstvenim varstvom na domu Leta 1966, ko je bila sprejeta zakonodaja Medicare & Medicaid (Public Law 89-97), je plačevanje za storitve zdravstvenega varstva na domu razširilo obseg storitev zdravstvenega varstva na domu ter tudi povečalo število služb zdravstvenega varstva na domu. Leta 1983 se je začelo zgodnejše odpuščanje pacientov iz bolnišnic po sistemu »bolj bolni-bolj hitro« zaradi sprejetja sistema pričakovanih plačil, ki uporablja razvrščanje pacientov po diagnozah* kot metodo za plačevanje storitev, ki jih bolnišnice nudijo uporabnikom programa Medicare.** Zaradi tega so se službe zdravstvenega varstva na domu še vedno širile; vendar pa je primanjkovalo enotnih podatkov o virih zdravstvene nege na domu, storitvah in plačilnih praksah. Poleg tega so dvoumnosti v terminologiji in politikah ter pomanjkanje standardiziranih definicij med finančnimi posredniki vplivali na doseg storitev, ki so jih zagotavljale službe zdravstvenega varstva na domu. Leta 1998 je bila uveljavljena podatkovna skupina Outcome and Assessment Information Set (OASIS) kot pogoj za sodelovanje služb Medicare (Shaughnessy, Crisler, & Schienker, 1997). OASIS je bil uveljavljen kot nov samostojen inštrument, ki ga je sestavljalo de-vetinsedemdeset osrednjih skupin podatkovnih postavk za ocenjevanje stanja pacientov in merjenje rezultatov pri pacientih. OASIS je namenjen merjenju rezultatov v zdravstvenem stanju od sprejema do odpusta oziroma med dvema ali več točkami. Leta 2000 je bil dodan Sistem predvidenih plačil (PPS) kot še en pogoj za udeležbo. Ta metoda plačevanja uporablja dvajset podatkovnih postavk iz osrednje skupine OASIS, ki služijo kot vir razvrščanja v skupine in plačevanja storitev v času epizode zdravstvene nege na domu. Ta dva nova inštrumenta sta povišala zahteve po poročanju o storitvah zdravstvenega varstva na domu, zaradi česar so zahteve po dokumentiranju močno obremenile poklicne dobavitelje. Klasifikacija zdravstvenega varstva na domu Sredi osemdesetih je postalo očitno, da je glavni problem pri zdravstvenem varstvu na domu odsotnost enotnih in uporabnih metod, ki bi predvidevale zahteve glede virov in merile rezultate pri pacientih. Zaradi tega je leta 1987 je Saba s sodelavkami na Visoki šoli za zdravstveno nego v Georgetownu dobila od Uprave za financiranje zdravstvenega varstva (HCFA) dobila nalogo, »da razvije metodo klasificiranja zdravstvenega varstva na domu za predvidevanje zahtev po virih in merjenje rezultatov.« Raziskovalni tim je domneval, da je mogoče z zbiranjem velike količine podatkov (nacionalni vzorec) o pacientih v programu Medicare in o virih, ki se porabijo za njihovo oskrbo na domu, oblikovati sistem, s katerim se bo napovedovalo zahteve varstva. Na začetku so izvedle pilotsko študijo, oblikovale okvir, določile metodologijo, naredile povzetek iz triinsedemdesetih predhodno kodiranih spremenljivk in izbrale nacionalni študijski vzorec. Dejansko zbiranje raziskovalnih podatkov za nazaj, ki so bili zbrani iz evidenc pacientov za celotno epizodo oskrbe (od sprejetja do odpusta) je trajalo dve leti. Raziskovalne podatke so zbrale iz 8.967 primerov, ki jih hranilo 646 služb zdravstvene nege na domu v okviru programa Medicare (Saba, 1991). Raziskovalnih podatkov niso sestavljali samo predhodno kodirani podatkovni elementi, ampak tudi dve skupini pripovednih pisnih izjav, ki so se osredotočale na probleme pacientov in/ali negovalne diagnoze ter intervencije zdravstvene nege. Zbranih je bilo približno 40.000 pripovednih izjav, ki so predstavljale probleme pacientov in/ali diagnostične izjave, ter 72.000 storitev zdravstvene nege, obravnav, dejanj in izjav o intervencijah iz epizod zdravstvene nege. Da bi se kodiralo pripovedne izjave, je bilo treba razviti nove klasifikacijske sheme, ker nobena od obstoječih ni bila ustrezna. Več tisoč izjav je bilo vnesenih v računalnike in analiziranih, s pomočjo permutiranih vrst ključnih besed se jih je obdelalo, analiziralo in testiralo. Na ta način se je v Klasifikaciji zdravstvenega varstva na domu empirično razvilo besednjake negovalnih diagnoz in intervencij zdravstvene nege, ki so bili razvrščeni po dvajsetih komponentah zdravstvene nege. Uporabljali so se za kodiranje in analiziranje pripovednih izjav, kar je omogočilo, da so se predvidele storitve zdravstvenega varstva na domu in potrebe po virih ter merili rezultati. Eno od glavnih odkritij raziskave je pokazalo, da so bi- * Diagnosis-related group (DRG) – skupina pacientov, ki se klasificira z namenom izmeriti nego, ki jo je zagotovila zdravstvena služba. Klasifikacije, ki se uporabljajo za določanje plačil programa Medicare za oskrbo pacientov v bolnišnici, so zasnovane na primarnih in sekundarnih diagnozah, primarnih in sekundarnih postopkih, starosti in dolžini hospitalizacije (op. prev.). ** Medicare – na nacionalni ravni financiran program zdravstvenega zavarovanja za starejše od petinšestdeset let. Program se izvaja v dveh delih. Del A zagotavlja osnovno zaščito pred stroški medicinske, kirurške in psihiatrične oskrbe v bolnišnicah. Del B je prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki se delno financira iz zveznih virov, delno pa iz premij od ljudi, ki so vključeni v program (op. prev.). 258 Obzor Zdr N 2002; 36 li kombinirani podatki o diagnozah in posegih najboljši napovedovalci porabljenih virov (Saba, 1991; Saba & McCormick, 2001). Sedanjost Zdravstveno varstvo na domu Danes je zdravstvena nega na domu ekonomična alternativa institucionalni zdravstveni negi. Z rastjo zdravstvene nege paciente odpuščajo iz bolnišnic »bolj bolni-bolj hitro«, to pa povečuje povpraševanje po akutnih, kompleksnih storitvah zdravstvenega varstva na domu. Zaradi tega se je povečalo število in obseg služb zdravstvenega varstva na domu, leta 2000 je bilo v okviru programa Medicare/Medicaid približno 10.000 potrjenih služb zdravstvenega varstva na domu (NAHC, 2000). Računalniški sistemi za evidence pacientov v zdravstvenem varstvu na domu Računalniške evidence pacientov v zdravstvenem varstvu na domu so ključnega pomena za zagotavljanje prakse zdravstvene nege na domu, upravljanje storitev zdravstvene nege in določanje virov zdravstvene nege. Računalniške evidence pacientov v zdravstvenem varstvu na domu so nastale zato, da obdelujejo federalne zahteve glede sodelovanja v nacionalnih programih. Uporabljajo se tudi za upravljanje kontinu-uma zdravstvene nege od bolnišnic do doma in skupnosti. Te računalniške evidence pacientov v zdravstvenem varstvu na domu potrebujejo podatke zdravstvene nege, ki jih je mogoče identificirati, kodirati in obdelati z računalnikom. Zahtevajo podatkovne standarde, ki zagotavljajo, da se lahko primerja kje, zakaj in kdaj so podatki zbrani, obdelani in združeni preko sistemov, okolij in geografskih populacij. Zakonodaja v zvezi z zdravstvenim varstvom na domu Trenutno metodo poročanja in plačevanja služb zdravstvenega varstva na domu za uporabnike programov Medicare in Medicaid ureja Center za službe Medicare in Medicaid (CMS), ki je bil prej znan pod imenom Uprava za financiranje zdravstvenega varstva (HCFA). Danes mora vsak pacient Medicare, ki je zaradi storitev zdravstvenega varstva na domu sprejet v katerokoli potrjeno službo zdravstvenega varstva na domu, izpolniti stare in nove obrazce, da lahko se lahko vključi v program. Obrazci vsebujejo: – HCFA 485: potrdilo zdravstvenega varstva na domu in obrazec za načrt zdravljenja, – HCFA 486: ažurni zdravniški podatki in informacije o pacientu, – inštrument za skupino informacij o rezultatih in ocenah (OASIS), – inštrument za sistem predvidenih plačil OASIS, – obrazce za evidenco obiskov in računov, – načrt zdravstvene nege za dokumentiranje obiskov na domu. Klasifikacijski sistem zdravstvenega varstva na domu (HHCC) Sistem HHCC, ki ga je razvila Sabova s sodelavkami, je oblikovan posebej za dokumentiranje zdravstvene nege pacientov v zdajšnje računalniške kartoteke pacientov. Sestavljajta ga dva standardizirana in medsebojno povezana besednjaka: HHCC negovalnih diagnoz in HHCC intervencij zdravstvene nege. Ta dva besednjaka sta klasificirana po dvajsetih osrednjih komponentah zdravstvene nege, ki služijo kot standardiziran okvir za dokumentiranje klinične prakse zdravstvene nege na domu. Ne uporabljata se samo za kodiranje, indeksiranje in klasificiranje zdravstvenega varstva na domu, ampak tudi za dokumentiranje, sledenje in analiziranje klinične zdravstvene nege na domu po času, prek okolij in geografskih lokacij (Saba, 1994a) (gl. Dodatek A). Klasifikacija negovalnih diagnoz v HHCC Klasifikacija negovalnih diagnoz v HHCC je sestavljena iz 145 enot (50 glavnih kategorij z dvema štev-kama in 95 podkategorij s tremi števkami), ki ponazarjajo negovalne diagnoze in/ali probleme pacientov. Negovalna diagnoza je definirana kot »klinična sodba o odzivu posameznika, družine ali skupnosti na dejanske ali potencialne zdravstvene probleme/življenjske procese. Negovalne diagnoze zagotavljajo podlago za izbiranje intervencij zdravstvene nege, s katerimi se doseže rezultate, za katere je odgovorna medicinska sestra« (NANDA, 1992). Ta besednjak se razširi z uporabo treh prikrojeval-cev (izboljšano, stabilizirano, poslabšano). Ti prikro-jevalci povečajo sposobnost vsakega diagnostičnega poimenovanja, da kodira pričakovane in/ali dejanske rezultate. Klasifikacija intervencij zdravstvene nege v HHCC Klasifikacija intervencij zdravstvene nege v HHCC je sestavljena iz 160 enot (60 glavnih kategorij z dvema števkama in 100 podkategorij s tremi števkami), ki ponazarjajo intervencije – posege, postopke, obravnavo, aktivnosti in/ali storitve zdravstvene nege. Posamezno dejanje zdravstvene nege je namenjeno doseganju rezultata pri diagnozi (zdravniški/negovalni), za katerega je odgovorna medicinska sestra. Ta besednjak se razširi z uporabo štirih prikrojevalcev (oceni/ spremljaj, neguj/izvedi, poučuj/nadzoruj, upravljaj/napoti), ki predstavljajo specifično vrsto dejanja intervencije. Ti prikrojevalci stopnjujejo in povečajo vsa- Saba VK. Pregled klasifikacijskega sistema zdravstvenega varstva na domu (HHCC) 259 ko intervencijo tako, da kodirajo specifično dejanje. Na ta način je klasifikacija intervencij zdravstvene nege sestavljena iz 640 edinstvenih poimenovanj. Dvajset osrednjih komponent Dvajset komponent zdravstvene nege v HHCC predstavlja gručo elementov, ki predstavlja vzorec zdravstvene nege: zdravstveni, vedenjski, funkcionalni, fiziološki in psihološki. Te komponente so: (1) aktivnost, (2) praznjenje črevesja, (3) delovanje srca (4) kognicija, (5) obvladovanje, (6) količina tekočin, (7) zdravstvena vedenja, (8) medikacija, (9) metabolizem, (10) prehranjevanje, (11) fizična regulacija, (12) re-spiracija, (13) odnosi med vlogami, (14) varnost, (15) samooskrba, (16) samopodoba, (17) čuti, (18) integriteta kože, (19) perfuzija tkiva, (20) izločanje urina (Saba, 1994b, 1995; Saba & Sparks, 1998). Dvajset komponent zdravstvene nege zagotavlja standardizirani okvir za vsakega od dveh medsebojno povezanih besednjakov HHCC. Uporabljajo se za računalniško obdelovanje in statistično analizo zdravstvene nege. Za dvajset komponent zdravstvene nege smo odkrili, da so klinično najbolj pomembni ocenjevalni razredi, najboljši napovedovalci zahtev po virov zdravstvenega varstva na domu ter najbolj ustrezni okviri za klasificiranje negovalnih diagnoz in intervencij zdravstvenega varstva na domu (Holzemer, 1997). Struktura za kodiranje Dva besednjaka HHCC sta kodirana s pomočjo čr-kovno-številčne kode s petimi znaki, ki je zasnovana na Mednarodni klasifikaciji bolezni in zdravstvenih težav (ICD-10-CM) in Zdravstveni negi za postopke pri pacientih v bolnišnici (ICD-10-CM-PCS). Dvajset komponent zdravstvene nege je podobnih poglavjem, ki so uporabljena v ICD-10-CM (WHO, 1992). Vsako poimenovanje v besednjaku je sestavljeno iz petih znakov črkovno-številčne kode: – Prvo mesto: en črkovni znak za osrednjo komponento. – Drugo in tretje mesto: dve številčni kodi za osrednji podatkovni element (glavna kategorija), ki jima sledi decimalna pika. – Četrto mesto: ena številčna koda za podkategorijo (če se uporablja). – Peto in zadnje mesto: ena številčna koda za prikro-jevalec/kvalifikator. Struktura za kodiranje olajša računalniško obdelavo, zagotavlja povezave in/ali preslikavanje sredstev med dvema besednjakoma in drugimi besednjaki zdravstvenega varstva. Olajša tudi oblikovanje kliničnih poti, podpore odločanju in na dognanjih utemeljenih sistemov. Ta lastnost je bistvenega pomena za razvijanje podpore odločanju in/ali strokovnih sistemov. Priznavanje Leta 1991 je dva besednjaka HHCC (za negovalne diagnoze in intervencije zdravstvene nege) »priznala« Ameriška zveza medicinskih sester kot primerna za dokumentiranje prakse zdravstvene nege v računalniške kartoteke pacientov. Registrirana sta kot jezika HL7; vnesena sta v Logična opazovanja, identifikatorji, imena in kode (LOINC), v Sistematizirano nomenklaturo terminologije človeških in veterinarskih medicinskih referenc (SNOMED RT0) in v Metateza-ver sistema enotnega medicinskega jezika (UMLS) Nacionalne medicinske knjižnice (NLM); indeksirana sta v Zbirni indeks zdravstvene literature (CINAHL); uporabljena sta tudi kot osnova za Mednarodno klasifikacijo prakse zdravstvene nege (ICNP), ki jo je razvil mednarodni svet medicinskih sester. Besednjaka sta bila potrjena tudi za Inštitut za ameriške nacionalne standarde – Odbor za standarde informatike v zdravstvenem varstvu (ANSI HISB) ter navedena v njunem seznamu Standardov za klinične informacije kot potrjen nabor znakov za zvezni zakon, ki se imenuje Health Insurance Portability and Accountability Act iz leta 1996 (Public Law 104–191). Besednjaka HHCC so prevedli v nizozemščino, kitajščino, portugalščino, španščino, finščino, nemščino, korejščino itn. Prihodnost Besednjaka sistema HHCC se bosta še naprej uporabljala za ročno in/ali elektronsko dokumentiranje zdravstvenega varstva na domu v računalniških kartotekah pacientov. Služila bosta kot jezik zdravstvenega varstva in drugih izvajalcev zdravstvenega varstva (fizična, poklicna in govorna terapija, zdravstveni socialni delavec in pomočnik v zdravstvenem varstvu na domu). Uporabljala se bosta tudi za raziskovanje, v izobraževalne namene in za elektronske poti. Zakaj HHCC? Obstaja pet glavnih razlogov, zakaj se bo besednjaka klasifikacij negovalnih diagnoz in intervencij zdravstvenega varstva tudi v prihodnosti vključevalo v računalniške kartoteke pacientov v zdravstvenem varstvu na domu (Saba, 1997). In sicer: 1. Ker dokumentirata zdravstveno nego pacientov z računalnikom ter omogočata elektronsko dokumentacijo na mestu, kjer se zagotavlja zdravstvena nega, za razliko od tradicionalne metode na papirju. 2. Ker uporabljata okvir dvajsetih osrednjih komponent za klasificiranje dveh besednjakov. Dvajset komponent zdravstvene nege predstavlja štiri različne vzorce zdravstvenega varstva na domu, ki se osredotočajo na holistični pristop k zdravstveni negi pacientov. 3. Ker ju tvorijo ločeni podatki na atomski ravni, ki uporabljajo prikrojevalce/kvalifikatorje, da pove- 260 Obzor Zdr N 2002; 36 čajo in razširijo druge razsežnosti podatkovnih elementov. Ko so enkrat zbrani, se podatki uporabijo večkrat in v več namenov, kar omogoča bolj učinkovito združevanje, povzemanje in analiziranje podatkov. 4. Ker uporabljata strukturo za kodiranje s petimi čr-kovno-številčnimi števkami za preslikavanje sredstev in povezovanje dveh besednjakov – med seboj in z drugimi besednjaki. Kode omogočajo dosto-panje, dokumentiranje in sledenje podatkov o procesu zdravstvene nege v času obiskov in med njimi. 5. Ker sta fleksibilna, prilagodljiva in se ju lahko razširi. Sta v javni sferi in za ročno in/ali elektronsko uporabo na razpolago vsem. Poti HHCC Poti HHCC se razvijajo in se bodo razvijale za elektronsko dokumentiranje klinične prakse zdravstvene nege v računalniških kartotekah. Poti HHCC (ročne ali elektronske) uporabljajo dvajset komponent zdravstvene nege kot okvir za holistično dokumentiranje, sledenje in merjenje zdravstvene nege na domu za eno epizodo bolezni in/ali za dobrobit skozi čas, preko okolij in skupin prebivalstva. Uporabljajo dva standardizirana sistema besednjakov HHCC, da: – ocenijo in diagnosticirajo potrebe po zdravstveni negi ob sprejetju; – dokumentirajo in sledijo zdravstveno nego v času obiskov/srečanj in med njimi; – ovrednotijo in merijo rezultate zdravstvene nege ob odpustu za eno epizodo bolezni. Elektronska pot je metoda ali delovni zvezek s povzetki, ki ga je mogoče kompjuterizirati za dokumentiranje klinične prakse zdravstvene nege. Običajno medicinska sestra, ki upravlja s primerom, oblikuje načrt zdravstvene nege pacienta in spremlja potek intervencij in obravnave. Elektronska oblika omogoča, da sledimo intervencijam in obravnavi, obenem pa dovoljuje fleksibilnost ter individualizirano zdravstveno nego, medtem ko spremljamo, če so pričakovani rezultati doseženi. Elektronska oblika poenostavlja popravljanje ter povečuje kakovost zdravstvene nege pacientov v procesu zdravstvene nege. Elektronske poti pomagajo pri upravljanju s primeri pri zdravstveni negi pacientov, ker zagotavljajo celostno, usklajeno in ekonomično zdravstveno nego (Zander, 1988; Spath, 1993). Poti HHCC identificirajo klinična dejanja in dogodke za celotno epizodo ter za vsak obisk specifično določajo pacienta, družino in vire, ki so potrebni za proces zdravstvene nege. Dogodki in dejanja na poti so zasnovani na oceni ob sprejetju pacienta po komponenti ter se jim potem sledi med posameznimi obiski na domu. Uporabljajo se za merjenje kakovosti, zago- tavljanje dognanj za na dognanjih zasnovano prakso, odločanje, primerjanje in merjenje rezultatov. Poleg tega se jih lahko sumira za epizodo, da zagotavlja klinične, finančne in raziskovalne informacije. Poti HHCC se razvija z namenom povezati inštrumente OASIS, inštrumente za sistem predvidenih plačil in obrazce administracije za financiranje zdravstvenega varstva z oceno pacienta ob sprejemu. Prvenstveno so namenjene dokumentiranju, sledenju in povezovanju zdravstvene nege za eno epizodo zdravstvene nege. Poti HHCC se razvija za upravljanje, določanje virov in merjenje rezultatov za zdravstveno varstvo na domu. Viri 1. American Nurses Association (1980). Nursing: Social Policy Statement. Kansas City, MO: ANA. 2. American Nurses Association (1991, 1998). Standards of Clinical Nursing Practice. Washington, DC: ANA. 3. Computer-Based Patient Record Institute (1994). Proposal to Accelerate Standards Development for Computer-Based Patient Record System. Chicago, IL: CPRI. 4. Holzemer, W.L., Henry, S.B., Dawson, C., Sousa, K., Bain, C., & Hsieh, S-F. (1997). An evaluation of the utility of the Home Health Care Classification for categorizing patient problems and nursing interventions from the hospital setting. V U. Gerdin, M. Tallberg, P. Wainwright (Ured.). NI’99: Nursing Informatics: The Impact of Nursing Knowledge on Health care Informatics (str. 21–26). Stockholm, Švedska: IOS Press. 5. McCormick, K.A., Lang, N., Zielstorff, R., Milholland, D.K., Saba, V.K., Jacox, A. (1994, nov/dec). Toward standard classification schemes for nursing languages: Recommendations of the American Nurses Association Steering Committee on Databases to Support Clinical Nursing Practice. Journal ot the American Medical Informatics Association (JAMIA), 1 (6), 421–427. 6. National Association for Home Care (2000, oktober). Basic Statistics About Home Care, 2000. Washington, DC: NAH are Classification (HHCC) of Nursing Diagnoses and Interventions. (popravljeno). Washington, DC: Avtor. 7. Saba, V.K. (1991, feb.) Home Health Care Classification Project. Washington, DC: Georgetown University (NTIS Pub # PB92-177013/AS). 8. Saba, V.K. (1994b) Twenty nursing diagnoses home health care components. V R.M. Carroll-Johnson, & M. Paquette (Ured.). Classification of Nursing Diagnoses: Proceedings of the Tenth Conference (str. 301). Philadelphia: J.B. Lippincott. 9. Saba, V.K. (1997, marec/april) Why the Home Health Care Classification is a recognized nomenclature. Computers in Nursing, 15 (20), S67–S73. 10. Saba, V.K., & McCormick, A. (2001). Essentials of Computers for Nurses: Informatics in the new Millennium, tretja izdaja. New York City, NY: McGraw-Hill. 11. Saba, V.K., & Sparks, S.M. (1998). Twenty care components: An educational strategy to teach nursing science. V B. Cesnik, A.T. McCray, & J.R. Scherrer (Ured.). Medinfo ’98: Proceedings of the Ninth World Congress on Medical Informatics (str. 756–759). Amsterdam, Nizozemska: IOS Press. 12. Shaughnessy, P.W., Crisler, K.S., & Schienker, R.R. (1997). Medicare’s OASIS: Standardization Outcome and Assesment Information Set for Home Health care: OASIS B, marec 1997. Denver, CO: Center for health Services and Policy Research. 13. Spath, P. (1993). Succeeding with Critical paths. Forest Grove, OR: Spath & Associates. 14. Spradley, B.W., & Dorsey, B. (1985). Home health care. V B.W. Spradley (ured.)., Community Health Nursing. Boston, MA: Little, Brown & Co. 15. World Health organization (1992). ICD-10: International Statistical Classification of Diseases and Related Health Problems: Tenth revision: Volume 1. Ženeva, Švica: WHO. Saba VK. Pregled klasifikacijskega sistema zdravstvenega varstva na domu (HHCC) 261 16. Zander, K. (1988). Nursing case management: Strategic management of cost and quality outcomes. Journal of Nursing Administration, 18, 23–30. Bibliografija 1. Campbell, J.R., & Payne, T.H. (1994). A comparison of four schemes for codification of problem lists. V J. Ozbolt (Ured.). Symposium for Computer Applications in Medical Care (str. 201–205). Philadelphia: Hanley & Belfus. 2. Chute, C.G., Cohn, S.P., Campbell, K.E., Oliver, D.E., Campbell, J.R., (1996). The content coverage of clinical classifications. Journal of the American Medical Informatics Associations (JAMIA), 3 (3), 224–233. 3. Cinahl Information Systems (1998). CINAHL Subject Heading List. Glendale, CA: Avtor. 4. Dick, R.S., & Steen, E.B. (Ured.) (1991). The Computer-based Patient Record: An Essential Technology for Health Care. Washington DC: Institute of Medicine-National Academy Press. 5. Hardiker, N.R., & Rector. A.L. (1998, jan/feb). Modeling nursing terminology using the GRAIL representation language. Journal of the American Medical Informatics Association (JAMIA), 5 (1), 120–130. 6. Henry, S.M., Warren, J.J., Lange, L., & Button, P. (1998, jul/avg). A review of major nursing vocabularies and the extent to which they have the characteristics required for implementation in computer-based systems. Journal of the American Medical Informatics Association (JAMIA), 5 (4), 321–328. 7. Henry, S.B., Holzemer, W.L., Randell, C., Hsieh, S.F., & Miller, T.J. (1997). Comparison of nursing interventions classification and Current Procedural Terminology codes for categorizing nursing activities. Image: Journal of Nursing Scholarship, 29, 328–251. 8. Henry, S.H., Holzemer, W.L., Reilly, C.A., & Campbell, J.R. (1994) Terms used by nurses to describe patient problems: Can SNOMED III represent nursing concepts in the patient record? Journal of the American Medical Informatics Association (JAMIA), 1, 61–74. 9. Henry, S.H., & Mead, C.N. (1997, maj/junij). Nursing classifications systems; Necessary but not sufficient for representing »What Nurses Do« for inclusion in computer-based patient record system. Journal of the American Medical Informatics Association (JAMIA), 4 (3), 222–232. 10. Lamberts, H., & Wood, M. (Ured.). (1987). International Classification of Primary Care (ICPC). New York: Oxford University Press. 11. Lange, L. (1996). Representation of everyday clinical nursing language in UMLS and SNOMED. V J.J. Cimino (Ured.). 1996 AMIA Annual Fall Symposium (str. 140–144). Washington DC: Hanley & Belfus. 12. McCormick, K.A., & Jones, C.B. (1998). Is one taxinomy needed for health care vocabularies and classifications? Online Journal of Issues in Nursing. Na voljo na http://www.nursingworld.org/ojin/tpc7\-2.html. 13. Mortensen, R.A. & Nielsen, G.H. (1996). Inernational Classification of Nursing Practice (ICNP) (Verzija 0.2) Ženeva, Švica: Mednarodni svet medicinskih sester. 14. Mortensen, R.A., Mantas, J., Manuela, M., Sermeus, W., Nielsen, G.H., & McAvinue. (1994). Telematics for health care in the European Union. V S.J. Brobe, & E.S.P. Pluyter-Wentig (Ured.). Nursing Informatics: An International Overview for Nursing in a Technological Era (str. 750–752). Amsterdam: Elsevier. 15. National Library of Medicine (199?, januar). Unified medical Language Systems: UMLS Knowledge Sources 10th Edition. Rockville, MD: NLM. 16. Nielsen, G.H. & Mortensen, R.A. (1996). The architecture for and International Classification for Nursing Practice (ICNP), International Nursing Review, 43, 175–182. 17. Nursing Information & Data Set Evaluation center (1997). NIDSEC: Standards and Scoring Guidelines. Washington, DC: American Nurses Association. 18. Omnibus Budget Reconciliation Act of 1987 (OBRA, 1987). Home-care: Omnibus Budget Reconciliation Act of 1987. Public Law 100– 203. Washington, DC. 19. Ozbolt, K. Fruchtnicht, J.N., Hayden, J.R. (1994). Toward data standards for clinical nursing information. Journal of the American Medical Informatics Association (JAMIA), 1, 175–185. 20. Parlocha, P.K. (1995) Defining a Critical Path for Psychiatric Home Care patients with a diagnosis of Mayor Depressive Disorder (doktorska disertacija). San Francisco, CA: University of California. San Francisco. 21. Parlocha, P.K., & Henry, S.B. (1998). The usefulness of the Georgetown Home Health Care Classification system for coding patient problems and nursing interventions in Psychiatric home care. Computers in Nursing, 16 (1), 45–52. 22. Saba, V.K. (1992a, marec). The classification of home health nursing diagnoses and interventions. Caring, 10 (3), 50–57. 23. Saba, V.K. (1992c, maj). Home health care classification. Caring, 10 (5), 58–60. 24. Saba, V.K., & Zuckerman, A.E. (1992, oktober). A new home health care classification method. Caring, 10 (10), 27–34. 25. Zielstorff, R.D., Cimino, C., Barnett, G.O., Hassan, L., & Blewett, D.R. (1993). The representation of nursing terminology in the UMLS meta-thesaurus: A pilot study. V M.E. Frisse (Ured.). Symposium on Computer Applications in Medical Care (392–396). New York: McGraw-Hill. 26. Zielstorff, R.D., Lang, N.M., Saba, V.K., McCormick, K.A., & Milholland, D.K. (1995). Toward a uniform language for nursing in the US: Work of the American Nurses Association Steering Committee on Databases to Support Clinical Nursing Practice. V R.A. Greenes, H.E. Peterson, & Protti, D.J. (Ured.). MEDINFO ’95 Proceedings (1362–1366). Edmonton, Canada: Healthcare Computing & Communications Canada, Inc. 27. Zielstorff, R.D., Tronni, C., Basque, J., Griffin, L.R., Welebob, E.M. (1998). Mapping nursing diagnosis nomenclatures for coordinated care. Image: Journal of Nursing Scholarship, 30 (4), 369– 373. 28. Zielstorff, R.D., Hudgings, C.I., & Grobe, S.J. (1993). Next-Generation Nursing Information Systems: Essential Characteristics for Professional Practice. Washington, DC: ANA. Dodatek A Celoten opis negovalnih diagnoz in intervencij zdravstvene nege HHCC z dvajsetimi komponentami zdravstvene nege in njihovimi definicijami je na voljo na Internetu. Naslov: http://www.sabacare.com Klasifikacija zdravstvene nege na domu (HHCC) – komponente in kode Razvila jih je dr. Virginia K. Saba s sodelavkami. Tab. 4-1. Klasifikacija zdravstvene nege na domu – dvajset komponent nege: abecedni indeks in kode. A Komponenta aktivnosti, B Komponenta praznjenja črevesja, C Komponenta delovanja srca D Komponenta kognicije E Komponenta obvladovanja F Komponenta količine tekočin G Komponenta zdravstvena vedenja H Komponenta medikamentov I Komponenta metabolizma J Komponenta prehranjevanja K Komponenta fizične regulacije L Komponenta respiracije M Komponenta odnosov med vlogami N Komponenta varnosti O Komponenta samooskrbe P Komponenta samopodobe Q Komponenta čutov Komponenta aktivnosti, Komponenta praznjenja črevesja, Komponenta delovanja srca Komponenta kognicije Komponenta obvladovanja Komponenta količine tekočin Komponenta zdravstvena vedenja Komponenta medikamentov Komponenta metabolizma Komponenta prehranjevanja Komponenta fizične regulacije Komponenta respiracije Komponenta odnosov med vlogami Komponenta varnosti Komponenta samooskrbe Komponenta samopodobe Komponenta čutov 262 Obzor Zdr N 2002; 36 R Komponenta integritete kože S Komponenta perfuzije tkiva T Komponenta izločanja urina Klasifikacija zdravstvene nege na domu (HHCC) – Negovalne diagnoze in pričakovani rezultati/cilji s strukturo za kodiranje Struktura za kodiranje negovalnih diagnoz in pričakovanih rezultatov/ciljev v Klasifikaciji zdravstvene nege na domu (HHCC). Struktura za kodiranje je sestavljena iz petih črkovno-števčnih znakov: – Komponente zdravstvene nege na domu: prva črkovna koda A–T – Glavna kategorija negovalnih diagnoz: druga/tretja števka: 01–05 – Podkategorija negovalnih diagnoz: četrta decimalna števka: 1–9 – Stanje ob odpustu/cilj: peta števka: 1–3 (uporabite samo enkrat) 1 = izboljšano, 2 = stabilizirano, 3 = poslabšano Tab. 4-2. Klasifikacija zdravstvenega varstva na domu – negovalne diagnoze in kodirna shema – petdeset glavnih kategorij in petindevetdeset podkategorij (prirejeno po NANDA: Taksonomija I: Popravljeno 1990). Indeks Koda/Komponenta A – Komponenta aktivnosti 01 Sprememba aktivnosti 01.1 Nesposobnost za aktivnost 01.2 Tveganje glede nesposobnosti za aktivnost 01.3 Pomanjkanje več aktivnosti 01.4 Utrujenost 01.5 Poslabšana fizična mobilnost 01.6 Motnje vzorca spanja 02 Mišično-skeletne spremembe B – Komponenta praznjenja črevesja 03 Spremembe pri praznjenju črevesja 03.1 Inkontinenca 03.2 Zaprtje 03.3 Driska 03.4 Zadrgnitev črevesja 03.5 Opaženo zaprtje 03.6 Nespecificirano zaprtje 04 Gastrointestinalne spremembe C – Komponenta delovanja srca 05 Spremembe kardialnega outputa 06 Kardiovaskularne spremembe 0.61 Spremembe krvnega tlaka D – Komponenta kognicije 07 Cerebralne spremembe 08 Pomanjkanje znanja 08.1 Pomanjkanje znanja o diagnostičnem testi 08.2 Pomanjkanje znanja prehranjevalnem režimu 08.3 Pomanjkanje znanja o bolezenskem procesu 08.4 Pomanjkanje znanja o količini tekočin 08.5 Pomanjkanje znanja o režimu medikacije 08.6 Pomanjkanje znanja o varnostnih ukrepih 08.7 Pomanjkanje znanja terapevtskem režimu 09 Spremembe procesa mišljenja E – Komponenta obvladovanja 10 Proces umiranja 11 Težave družine pri soočanju s smrtjo 11.1 Težavno soočanje s smrtjo 11.2 Nezmožnost soočanja s smrtjo 12 Težavno soočanje posameznika 12.1 Pomanjkljivo prilagajanje 12.2 Negotovost v zvezi z odločitvami 12.3 Obrambno obvladovanje 12.3 Zanikanje 13 Potravmatski odziv 13.1 Sindrom travme po posilstvu 14 Spremembe duhovnega stanja 14.1 Duhovna stiska F – Komponenta količine tekočin 15 Spremembe količine tekočin 15.1 Premajhna količina tekočin 15.2 Možnost premajhne količine tekočin 15.3 Prevelika količina tekočin 15.4 Možnost prevelike količine tekočin G – Komponenta zdravstvenega vedenja 16 Spremembe pri rasti in razvoju 17 Spremembe pri vzdrževanju zdravja 18 Spremembe pri vedenju v smeri zdravja 19 Spremembe pri vzdrževanju doma 20 Zavračanje 20.1 Zavračanje diagnostičnega testa 20.2 Zavračanje prehranjevalnega režima 20.3 Zavračanje količine tekočin 20.4 Zavračanje režima medikacije 20.5 Zavračanje varnostnih ukrepov 20.6 Zavračanje terapevtskega režima H – Komponenta medikacije 21 Tveganje pri medikaciji 21.1 Polifarmacija I – Komponenta metabolizma 22 Endokrine spremembe 23 Imunološke spremembe 23.1 Spremembe v zaščiti J – Komponenta prehranjevanja 24 Spremembe prehranjevanja 24.1 Pomanjkljivo prehranjevanje 24.2 Možnost pomanjkljivega prehranjevanja 24.3 Preobsežno prehranjevanje 24.4 Možnost prevelikega prehranjevanja K – Komponenta fizične regulacije 25 Sprememba fizične regulacije 25.1 Disrefleksija 25.2 Hipertermija 25.3 Hipotermija 25.4 Poslabšanje termoregulacije 25.5 Tveganje okužbe 25.6 Nespecificirana okužba L – Komponenta respiracije 26 Sprememba respiracije 26.1 Poslabšan pretok zračnih poti 26.2 Poslabšanje vzorca dihanja 26.3 Poslabšanje izmenjave plinov M – Komponenta odnosov med vlogami 27 Sprememba uspešnosti vlog 27.1 Konflikt starševskih vlog 27.2 Sprememba starševstva 27.3 Spolna disfunkcija Saba VK. Pregled klasifikacijskega sistema zdravstvenega varstva na domu (HHCC) 263 28 Poslabšanje komunikacije 28.1 Poslabšanje govora 29 Sprememba družinskih procesov 30 Žalovanje 30.1 Žalovanje vnaprej 30.2 Nefunkcionalno žalovanje 31 Sprememba vzorcev spolnosti 32 Sprememba socializacije 32.1 Sprememba socialne interakcije 32.2 Socialna izolacija N – Komponenta varnosti 33 Tveganje poškodb 33.1 Tveganje aspiracije 33.2 Sindrom mirovanja 33.3 Tveganje zastrupitve 33.4 Tveganje zadušitve 33.5 Tveganje poškodbe 33.6 Tveganje nasilja O – Komponenta samooskrbe 35 Pomanjkljivo umivanje/higiena 36 Pomanjkljivo oblačenje/negovanje 37 Pomanjkljiva prehrana 37.1 Poslabšano dojenje 37.2 Poslabšano požiranje 38 Pomanjkljiva samooskrba 38.1 Spremembe v dejavnostih vsakodnevnega življenja 38.2 Spremembe v instrumentalnih dejavnostih vsakodnevnega življenja 39 Pomanjkljiva uporaba stranišča P – Komponenta samopodobe 40 Zaskrbljenost 41 Strah 42 Spremembe v osmišljanju življenja 42.1 Obupanost 42.2 Nebogljenost 43 Spremembe samopodobe 43.1 Motnje telesne podobe 43.2 Motnje osebne identitete 43.3 Motnje kroničnega pomanjkanja samozavesti 43.4 Motnje situacijske samozavesti Q – Komponenta čutov 44 Spremembe čutne zaznave 44.1 Spremembe sluha 44.2 Spremembe okušanja 44.3 Kinestetične spremembe 44.4 Spremembe vohanja 44.5 Spremembe otipa 44.6 Unilateralno zanemarjanje 44.7 Spremembe vida 45 Spremembe udobja 45.1 Akutna bolečina 45.2 Kronična bolečina 45.3 Nespecificirana bolečina R – Komponenta integritete kože 46 Spremembe integritete kože 46.1 Poslabšanje ustne sluznice 46.2 Poslabšanje integritete kože 46.3 Tveganje poslabšanja kože 46.4 Vrez kože 47 Periferne spremembe S – Komponenta perfuzije tkiva 48 Spremembe perfuzije tkiva – Komponenta izločanja urina 49 Spremembe uriniranja 49.1 Funkcionalna inkontinenca urina 49.2 Refleksna inkontinenca urina 49.3 Stresna inkontinenca urina 49.4 Popolna inkontinenca urina 49.5 Nagonska inkontinenca urina 49.6 Retencija urina 50 Renalne spremembe Klasifikacija zdravstvenega varstva na domu (HHCC) – Intervencije zdravstvene nege ter vrsta obravnave in struktura za kodiranje Struktura za kodiranje za Klasifikacijo intervencij zdravstvene nege in vrste obravnave. Strukturo za kodiranje sestavljaj pet črkovno-števnih znakov: – Komponenta zdravstvenega varstva na domu: prva črkovna koda A-T – Glavna kategorija intervencije zdravstvene nege: druga/tretja števka: 01-06 – Podkategorija posega zdravstvene nege: četrta decimalna števka: 1-9 – Vrsta intervencije : peta števka: 1-4 (uporabite vse, ki pridejo v poštev) 1 = Oceniti, 2 = Negovati, 3 = Poučevati, 4 = Upravljati Tab. 4-3. Klasifikacija zdravstvenega varstva na domu: intervencije zdravstvene nege in struktura za kodiranje – šestdeset glavnih kategorij in sto podkategorij (prirejeno po NANDA: Taksonomija I, popravljena 1990). Indeks Koda/Komponenta A – Komponenta aktivnosti 01 Aktivnost zdravstvene nege 01.1 Kardialna rehabilitacija 01.2 Ohranjanje energije 02 Oskrba zlomov 02.1 Mavec 02.2 Imobilizacija 03 Terapija za gibljivost 03.1 Terapija hoje 03.2 Terapija s podporno napravo 03.3 Zdravstvena nega v zvezi z gibanjem 04 Nadzor vzorca spanja 05 Rehabilitacijska zdravstvena nega 05.1 Obseg gibanja 05.2 Rehabilitacijske vaje B – Komponenta praznjenja črevesja 06 Zdravstvena nega črevesja 06.1 Vadba črevesja 06.2 Odstranjevanje črevesne zapore 06.3 Enema 07 Ostium 07.1 Irigacija ostium C – Komponenta obvladovanja 12 Svetovalna služba 12.1 Podpora pri obvladovanju 12.2 Kontrola stresa 13 Čustvena podpora 13.1 Duhovna tolažba 14 Zdravstvena nega ob umiranju T 264 Obzor Zdr N 2002; 36 14.1 Podpora ob izgubi bližnjega 14.2 Ukrepi ob umiranju/smrti 14.3 Organizacija pogreba F – Komponenta količine tekočin 15 Terapija tekočin 15.1 Status hidracije 15.2 Vnos/Iznos 16 Zdravstvena nega Infuzijskega sistema 16.1 Zdravstvena nega intravenskega katetra 16.2 Zdravstvena nega z venskim katetrom G – Komponenta zdravstvenega vedenja 17 Posebni programi v skupnosti 17.1 Dnevna zdravstvena nega odraslih 17.2 Hospic 17.3 Dostava kosil 17.4 Drugi posebni programi v skupnosti 18 Nega v zvezi z upoštevanjem 18. Upoštevanje diete 18. Upoštevanje količine tekočin 18. Upoštevanje medicinskega režima 18. Upoštevanje režima medikacij 18. Upoštevanje varnostnih ukrepov 18. Upoštevanje terapevtskega režima 19 Stik z medicinsko sestro 19.1 Pravice 19.2 Koordinacija zdravstvene nege 19.3 Poročilo zdravstvene nege o stanju 20 Stik z zdravnikom 20.1 Odredbe medicinskega režima 20.2 Zdravniško poročilo o stanju 21 Strokovne/Pomožne storitve 21.1 Storitve pomočnika zdravstvenega varstva 21.2 Storitve medicinskega socialnega delavca 21.3 Storitve medicinske sestre specialista 21.4 Storitve terapevta medicine dela 21.5 Storitve fizičnega terapevta 21.6 Storitve govornega terapevta 21.7 Druge pomožne storitve 21.8 druge strokovne storitve H – Komponenta medikacije 22 Kemoterapevtska zdravstvena nega 23 Dajanje injekcij 23.1 Injekcija inzulina 23.2 Injekcija vitamina B12 24 Dajane zdravil 24.1 Dejanja medikacije 24.2 Priprava medikacij 24.3 Stranski učinki medikcij 25 Zdravstvena nega radiacijske terapije I – Komponenta metabolizma 26 Zdravstvena nega alergijskih reakcij 27 Zdravstvena nega diabetikov J – Komponenta prehranjevanja 28 Zdravstvena nega z gastrostomijo/nazogastrično son- do 28.1 Gastrostomija/vstavljanje nazogastrične sonde 28.2 Gastrostomija/irigacija z nazogastrično sondo 29 Prehranjevalna zdravstvena nega 29.1 Peroralno/parenteralno prehrana 29.2 Tehnika hranjenja 29.3 Redna prehrana 29.4 Posebna prehrana – dieta K – Komponenta fizičnega uravnavanja 30 Nadzor okužb 30.1 Splošni varnostni ukrepi 31 Fizična zdravstvena nega 31.1 Anamneza 31.2 Promoviranje zdravja 31.3 Fizični pregled 31.4 Fizične meritve 32 Analiza vzorcev 32.1 Analiza vzorcev krvi 32.2 Temperatura 32.3 Utrip 32.4 Dihanje 34 Nadzorovanje telesne teže L – Komponenta dihanja 35 Zdravstvena nega s kisikovo terapijo 36 Zdravstvena nega dihal 36.1 Dihalne vaje 36.2 Fizioterapija prsi 36.3 Inhalacijska terapija 36.4 Nega z ventilatorjem 37 Zdravstvena nega s traheostomijo M – Komponenta odnosov med vlogami 38 Zdravstvena nega s komunikacijo 39 Psihosocialna analiza 39.1 Analiza položaja doma 39.2 Analiza medosebne dinamike N – Komponenta varnosti 40 Nadzor nad zlorabami 41 Zdravstvena nega nujnih primerov 42 Varnostni ukrepi 42.1 Varnost okolja 42.2 varnost opreme 42.3 Varnost posameznika O – Komponenta samooskrbe 43 Osebna nega 43.1 Aktivnosti vsakodnevnega življenja 43.2 Inštrumentalne aktivnosti vsakodnevnega življenja 44 Zdravstvena nega pacientov, ki so v postelji 44.1 Pozicijska terapija P – Komponenta samopodobe 45 Zdravstvena nega duševnega zdravja 45.1 Anamneza duševnega zdravja 45.2 Promocija duševnega zdravja 45.3 Presejanje duševnega zdravja 45.4 Zdravljenje duševnih motenj 46 Obvladovanje nasilja Q – Komponenta čutov 47 Nadzor nad bolečino 48 Zdravstvena nega za zagotavljanje udobja 49 Zdravstvena nega ušes 49.1 Zdravstvena nega s slušnimi pripomočki 49.2 Odsranjevanje ušesnega masla 50 Zdravstvena nega oči 50.1 Zdravstvena nega katarakte R – Komponenta integritete kože 51 Zdravstvena nega ležečega pacienta 51.1 Ležalna stopnja 1 51.2 Ležalna stopnja 2 51.3 Ležalna stopnja 3 51.4 Ležalna stopnja 4 52 Nadzor edeme Saba VK. Pregled klasifikacijskega sistema zdravstvenega varstva na domu (HHCC) 265 53 Zdravstvena nega ust 53.1 Zdravstvena nega zobne proteze 54 Zdravstvena nega kože 54.1 Nadzor nad motnjami kože 55 Zdravstvena nega ran 55.1 Zdravstvena nega z odvodnim katetrom 55.2 Previjanje 55.3 Zdravstvena nega incizije – Komponenta perfuzije tkiva 56 Zdravstvena nega stopal 57 Perinealna zdravstvena nega – Komponenta urinskega katetra 58 Zdravstvena nega mehurja 58.1 Instilacija mehurja 58.2 Vadba mehurja 59 Dializna zdravstvena nega 60 Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom 60.1 Vstavljanje urinskega katetra 60.2 Irigacija urinskega katetra Kontakt Dr. Virginia K. Saba Priznana znanstvenica 2332 South Queen Street Arlington, VA 22202 Telefon: 703-521-6132 Telefaks: 703-521-3866 Elektronska pošta: saba@worldnet.att.net Prevedel Primož Trobevšek S T