Poštnina plačana
v gotovini
Sped. in aboon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:	Polletna naročnina . .	... L 1.000 I
Gorizia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177	Letna naročnina . . .	... L 2.000 1
PODUREDNISTVO:	Letna inozemstvo . .	... L 3.000 1
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603	Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
""k
Leto XVII. - Štev. 23 (848)
Gorica - četrtek, 3. junija 1965 - Trst
Posamezna številka L 50
TAKTIKA MINIRANJA Pogoji Kitajcev za spravo z Moskvo
Iz Stare zaveze poznamo zgodbo o Samsonu. Bil je silno močan in nasprotniki ttlu niso mogli do živega. Ko so pa ti na zvijačen način zvedeli, da je njegova sila v laseh, so poslali žensko v hišo, da mu jih je na skrivaj odstrigla. Tako je izgubil svojo moč in sovražniki so ga zlahka zmogli.
Tudi katoličani imamo svojo silo in to so naše organizacije. Nasprotniki to dobro vedo, zato jih skušajo oslabiti ali uničiti.
TEMELJI ZDRAVE ORGANIZACIJE
Da je neka organizacija močna, ni dovolj, da samo živi, ampak mora biti zdrava, življenje ji je zagotovljeno z edin-stvom volj vseh članov za skupni cilj; zdravje in vir moči pa ji daje edinstvo volj za sredstva, ki so potrebna za dosego cilja. To drugo edinstvo volj je zelo Važno, kajti brez njega ni možno nobeno Učinkovito delo.
V vsaki organizaciji mora biti tudi poskrbljeno, kdo je tisti ki odloči, kadar je več različnih mnenj in predlogov; ta je ali predsednik, ali kralj, ali večina navzočih, ali odbor — skratka, odloči za to Postavljena avtoriteta.
Skupni cilj, skupna sredstva za dosego cilja in avtoriteta: to so torej temelji, ki dajejo organizaciji življenje, zdravje in
moč.
KOMUNISTI MOJSTRI V RUŠENJU ORGANIZACIJ
Na razne načine skušajo nasprotniki omajati temelje naših organizacij. En na-posebno nevaren, ker je neviden 111 Zahrbten — in to je miniranje. Tisti, kateremu je namenjeno, ga težko opazi ali pa težko razume njegov pomen; vsi Vidnejši, na zunaj opazni elementi miniranja so namreč spretno maskirani.
Sredstva miniranja so razstrelivo. Razstrelivo, razdiralno sredstvo za organizacijo pa so besede, ki razdirajo — torej razdiralna kritika. Med obema vojnama so komunisti skušali načrtno minirati katoliške organizacije v Sloveniji. Posluževali so se zlasti socialnega greha — ner-gašiva. Spretno so znali razdirati, in znajo še danes! Sejejo razdor in zmedo: hujskajo člana proti članu, člana proti vodstvu (ta način je uspešnejši!), člana proti programu; kritizirajo in razdirajo program, načela, preteklo delo, načrte, izpodkopavajo zaupanje do vodstva.
V vsaki stranki ali organizaciji ali skupini znajo komunisti narediti dve krili, levo in desno; potem storijo vse, da se ti dve struji med seboj napadata; tako oslabijo borbeno moč tiste organizacije. »Desničarje« napadajo in blatijo, »levičarje« pa polagoma skušajo dobiti pod svojo oblast.
V kritiki, v razdiralnem delu, pri miniranju uporabljajo nasprotniki sredstva, ki jih na razne načine maskirajo. Delajo se, kakor da nastopajo v imenu katoličanov in za korist napadene organizacije: Govore: »... Mi dogme priznamo, toda danes je čas napredka... proč od statičnih pozicij, ven iz okostenelosti...«
Napadajo cerkvene kroge, da so premalo katoliški, da ne razumejo modernega duha: »... Mi katoličani... Papeža Janeza XXIII. nočejo poslušati!...«
če jih pa hočeš izgnati iz organizacij, če jih skušaš razkrinkati, se sklicujejo t*a krščansko ljubezen: »... Kje pa je vaša krščanska ljubezen? Ali je to krščanska ljubezen?...« Sami se sicer krščanski ljubezni posmehujejo, a pri katoličanu skuhajo s tem teroriziranjem doseči, da bo naredil nekaj, kar je proti krščanski ljubezni, toda po njihovi volji. Računajo na njegovo nepoučenost, nezavednost in nesamostojnost, zlasti pa na njegovo bojazljivost pred očitkom, da je krivičen, da je diktatorski. Toda krščanska ljubezen Zahteva, da druge obvarujemo pred takimi volkovi v ovčjih oblačilih, ne pa, **a puščamo volkove v stajo!
Tehnika miniranja torej obsega: razdvajanje v dve krili — desničarji ln le-vlČarji; razdiralno kritiko proti načelom; Razdiralno kritiko proti vodilnim osebam
»desnega krila«; razdiralno kritiko prave katoliške taktike s sofističnim uporabljanjem katoliških načel.
TUDI NA PRIMORSKEM BI NAS KOMUNISTI RADI RAZBILI
Taktika miniranja se je po drugi svetovni vojni začela uporabljati tudi na Primorskem. Zlasti v zadnjih letih je tako razdiralno delo jasno opazno. V nekaterih časopisih — žal, ne samo v nasprotnih — se pojavljajo članki, ki napadajo in kritizirajo naše organizacije (zlasti močno n.pr. Slovensko katoliško skupnost na Goriškem), naše delo in naše voditelje. Skušajo nas oblatiti, skušajo nas terorizirati, zato pa spretno, sofistično in demagoško operirajo z izrazi kot idejni, totalitarni, klerikalci; da oviramo nove tokove in novo miselnost, ki jo je sprožil papež Janez XXIII.; da smo proti naprednim, progresivnim silam; da ne razumemo levega katolicizma itd. Zanašajo zmedo in mešajo pojme s članki, ki propagirajo levi katolicizem in krščanski socializem; sklicujejo se na ideologe teh struj (na Daima, na Heera, na Kocbeka itd.). Kocbeka nam celo osebno pošiljajo na Primorsko (čudno, pred leti pa ga niso pustili iz Jugoslavije!), da nam razlaga »svoje krščanstvo, svoj nazor, svoje mnenje o odnosu katolikov do marksizma, svoje misli o slovenskem poslanstvu«.
Zakaj se vse to dela? Zato, da se minirajo naše organizacije, da se oslabi naša moč! In kdo je zadaj, ki vse to votli, ki spretno podpihuje, izrablja, porablja in hujska katoličane med seboj? Naš idejni nasprotnik — materializem in marksizem, oziroma njegova organizirana oblika, ki je komunizem! Samo ta ima ves interes in korist, da katoličani ne bomo močni in enotni.
Kot dokaz naj služi članek »Zakaj na Goriškem ni skupne slovenske liste«, priobčenem v Primorskem dnevniku dne 22. maja t.l. Kaj je ta časopis in čigavo glasilo je, vsi vemo. Gornji članek je pokazal, od kod izvira vse delo proti našim organizacijam.
Primorski dnevnik deli vse goriške katoličane v dve krili: ljudje okrog Slovenske katoliške skupnosti oziroma okrog SDZ so »desničarji«, »nekatere osebe go-riškega pododbora tržaške SKSZ pa so — krščanski socialisti«. Nato udarja po »desničarjih« in njih voditeljih, kritizira njihov program, češ da ne vrednotijo prav delovanja OF v Sloveniji; da »napadajo sodobne ideje, ki se pojavljajo v svetu, odkar jim je Jane? XXIII. odprl pot s svojim koncilom in svojo politiko« (torej Primorski dnevnik govori v Imenu katoličanov — op. pisca).
Potem pa pride najlepše: Primorski dnevnik nam očita, da ne poznamo »ljubezni, ki jo novi tokovi postavljajo kot temelj krščanstva« (in beseda Kristusova v sv. pismu: »Katera je največja zapoved!...« — op. pisca).
Za zaključek pa nas članek »uči«, »da so šli katoličani v Franciji na pogovore s komunisti, da so ustanovili poseben vatikanski odbor za pogovore z ateisti« in ugotovi, »da razlogov za nesoglasje med SDZ in SKSZ ni iskati v kakšnih osebnih zadevah, ampak v idejnih usmeritvah«.
Članek je torej jasno potrdilo, kako naš nasprotnik v praksi izvaja taktiko miniranja.
SINCERUS
Prvikrat po 400 letih škofovsko posvečenje na Danskem
■Prvikrat po času reforme je prišlo v nedeljo, 16. maja na Danskem do škofovske posvetitve. To nedeljo je prejel polnost duhovništva 37-letni jezuitski pater Martensen, ki ga je papež nedavno imenoval za škofa v Kopenhagnu. Posvetil ga je bivši apostolski administrator v Kopenhagnu naslovni škof Teodor Suhr. Slovesnost so prenašali po danskem radiu in televiziji in jo je vodil apostolski delegat za skandinavske dežele msgr, Heim.
V zvezi s sporom med Sovjetsko zvezo in Kitajsko so prišle na dan zanimive stvari. V diplomatskih krogih v Moskvi se je razširila novica, da so Kitajci stavili Sovjetom zelo trde in skoro neverjetne pogoje. Po teh poročilih naj bi Maocetung ob priliki srečanja s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom meseca februarja dejal, da enotnost med vsemi komunističnimi partijami vzpostavi samo svetovna vojna proti imperializmu. Z drugimi be-sedabi povedano Kitajci krčevito vztrajajo pri svojem, da je vojna z imperializmom neizbežna in da je politika mirnega sožitja, ki jo sovjetski voditelji zagovarjajo tudi po odstavitvi Hruščeva, zaradi tega zgrešena in nesmiselna.
Ker pa je načelo miroljubne koeksistence osnova, na kateri temelji sovjetska zunanja in notranja politika, niso mogli sovjetski voditelji iti brezbrižno mimo nenavadno krutega kitajskega predloga. Partijsko glasilo »Pravda« se je prejšnji teden oglasilo z značilnim člankom, posvečenim 45-letnici izida Leninovega dela »O-troška bolezen levičarstva v komunizmu«. Vsebina članka povsem potrjuje omenjene indiskretne glasove, ki krožijo po Moskvi, da namreč Kitajci zahtevajo vojno proti imperializmu, to se pravi Ameriki. »Zato je povsem jasno, — naglaša Pravda —, da si tisti, ki se ne bojuje za enotnost in ne išče poti v enotnosti, naprti hudo odgovornost pred delovnimi ljudmi vseh dežel. Sklicevanje na nesoglasje med partijami nikakor ne more biti opravičilo za to, da se
odpovedujejo skupnim akcijam v boju proti imperialistični agresiji.« Nato nadaljuje: »Napak bi bilo misliti, da samo nova vojna lahko pripelje do enotnosti socialistične skupnosti in vsega svetovnega komunističnega gibanja. Ne smemo čakati, da izbruhne svetovni požar, pač pa ga je treba s skupnimi akcijami preprečiti. To mora biti naša naloga.«
V nadaljevanju članka Pravda poziva kitajske tovariše k odstranitvi sedanjih težav na osnovi poudarjanja skupnih točk. Kot zgled take enotnosti navaja solidarnost vseh komunističnih partij s Severnim Vietnamom, ne glede na svoja različna stališča do raznih vprašanj.
POLITIČNO OZADJE SPORA
Za boljše razumevanje nesoglasij med Moskvo in Pekingom je potrebno vedeti, zakaj sovjetski
voditelji nadaljujejo s Hruščevo-vo politiko mirnega sožitja z Zahodom. Predvsem je Sovjetska zveza vezana na to politiko iz notranjepolitičnih razlogov. Rešitev nekaterih osnovnih socialnih in gospodarskih problemov, ki trenutno tarejo sovjetsko vlado, je osnovni pogoj, ki Sovjetski zvezi naravnost ukazuje politiko miru in takšnih mednarodnih odnosov, ki bodo omogočali čim večjo koncentracijo sil in sredstev na notranjem področju. Zaradi tega ji vsak resnejši mednarodni zaplet ne gre v račune, ker jo odvrača od življenjsko važnih notranjih problemov. Tak je tudi primer vojne v Vietnamu in spor s Kitajsko. Nobena skrivnost ni več, da je vietnamska vojna Sovjetski zvezi skrajno neprijetna in zaradi tega je ne podpihuje več kot je potrebno, da se reši neprijetnih kitajskih očitkov.
UREDITEV ODNOSOV med Vatikanom in Poljsko
Po vesteh iz zanesljivih virov izgleda, da bo poljsko veleposlaništvo pri sveti Stolici — ki ga sedaj vodi le odpravnik poslov dr. Kazimir Papee, dejanski predstavnik poljskega predsednika begunske vlade v Londonu prof. Zaleskyja — v kratkem zaprto.
Kot je znano, sedanjo poljsko vlado v begunstvu, kateri načeluje predsednik Za-lesky, priznava le Španija, Severna Irska, Vatikan pa že od leta 1958 ne priznava več dr. Papeeju ranga izrednega polno-
Pobratenje med Gorico in Venloom
Iz Venlooa, mesta na Nizozemskem, se je vrnilo goriško mestno zastopstvo, pevski zbor Seghizzi ter folklorna skupina iz Ločnika, navdušeni nad sprejemom, ki so ga bili deležni ob priliki tedna pobratimstva med Gorico in Venloom. Teden pobratimstva v Venlou so goriški zastopniki prebili v najlepšem prijateljskem razmerju. Bili so deležni izrednih dokazov simpatije in gostoljubja, saj so bili mnogi nameščeni kar po privatnih hišah. Pevski zbor in folklorna skupina sta imela vrsto lepih prireditev po gledališčih in trgih; peli so tudi pri nedeljski maši, po bolnišnicah in bili deležni povsod izredne pohvale. Nizozemska vojska je na glavnem trgu Venlooa skuhala ogromne količine testenin, ki so jih bili deležni poleg italijanskih gostov še tisoči meščanov.
Slovo od Venlooa je bilo nadvse ganljivo. Na tisoče meščanov je spremilo italijanske goste do postaje in za nekaj časa sploh niso pustili vlaku, da bi odpeljal. S solznimi očmi so se poslovili in klicali na svidenje.
Čast, ki so jo Nizozemci izkazali italijanskim gostom, je veljala tudi Slovencem, saj je v Seghizzijevem zboru poleg dirigenta Valentinčiča nastopilo še lepo število naših rojakov, poleg tega pa Gorica nikdar ni bila in tudi danes ni zgolj italijansko mesto. To priča njeno ime, imena njenih prebivavcev, njena zgodovina, pa tudi sedanjost, saj živi mesto v veliki večini od slovenskega zaledja in je slišati čez dan po ulicah toliko slovenske govorice, da je res smešno, če hočejo nekateri nestrpneži Gorico pred svetom prikazati kot najbolj italijansko mesto v državi. V tem so brez dvoma grešili tudi vsi, ki so organizirali pobratenje med Gorico in Venloom. Skrbno so pazili, da ne bi bilo v zastopstvu predstavnikov slovenske manjšine, kajti ni jim šlo v račun, da bi morali pred poštenimi Nizozemci priznati, da Gorica, če je še tolikokrat »santa Gorizia«, le ni tako italijanska po izvoru in prebivavstvu, kot bi to radi zunanjemu svetu dopovedali.
močnega veleposlanika, kar je bil preje. Sedaj mu priznava le stopnjo odpravnika ln vodje veleposlaniških poslov. Gospod Papee je sedaj odsoten iz Rima in je na potovanju po Daljnem Vzhodu, kjer se bo zadržal nekaj mesecev.
Iz istega vira se je zvedelo, da je kardinal Višinski na nedavnem obisku pri Pavlu VI. hotel prepričati sveto Stolico, da bi bilo umestno tako ukreniti. Nato bi sledili razgovori med Vatikanom in Varšavo, da bi uredili še nerešena vprašanja. Vesti, ki prihajajo iz Varšave, kamor se je kardinal Višinski vrnil iz Rima, kjer se je mudil nekaj tednov, poročajo, da je primas Poljske na avdijenci pri papežu pretekli četrtek povabil papeža, naj bi obiskal Poljsko, ko bodo prihodnje leto slavili tisočletnico pokristjanjenja dežele. Svečanosti bodo zaključili 3. maja 1966 v svetišču pri Mariji Crni v Čen-stohovi.
Goriški Slovenci!
SAMO LIPA JE SLOVENSKI ZNAK GLASUJ ZA KANDIDATE
LIPOVE VEJICE!
S TEM VOLIŠ :
• SLOVENSKO
• KRŠČANSKO
• DEMOKRATIČNO
• SOCIALNO
13. JUNIJA POKAŽI, DA SI ZAVEDEN SLOVENEC IN DEMOKRAT
Trgovinska pogajanja
med EGS in Jugoslavijo
V Bruslju so se končala tehnična pogajanja, ki so se začela preteklega januarja med jugoslovansko delegacijo in predstavniki Skupnega tržišča, da bi pregledali možnost povečanja trgovinskih izmenjav med Jugoslavijo in državami Evropske gospodarske skupnosti. Beograjska vlada teži za tem, da bi obdržala prodajo svojih kmetijskih proizvodov, zlasti živine, mesa, jajc, vina, sočivja itd. na višini, ki bi bila tolikšna, da bo Jugoslaviji mogoč nakup industrijskih produktov, ki jih potrebuje. Beograd prav tako teži za tem, da bi lahko postavil na tržišča EGS tudi svoje lastne odvišne industrijske proizvode. Komisija SET pa po svoji strani gleda, da bi čim bolj na široko lahko prodajala svoje industrijske proizvode tudi Jugoslaviji, zlasti kemične, mehanične in električne.
Pri zadnjih razgovorih so delegacije preučile norme, ki urejajo jugoslovansko zunanjo trgovino in ono na teritoriju evropske skupnosti. Izmenjali so si poglede in izglede za skladen razvoj izmenjav. Izsledke tega dela bodo sedaj preučile jugoslovanske oblasti in pa oblasti Evropske skupnosti.
Treba je poudariti, da so ti stiki, ki so sedaj le še na tehnični ravni, med SET-om in kako vzhodnoevropsko državo, dejansko prvi korak k uradnim odnosom tudi na političnem polju. Kot je znano, ni EGS nikdar bila priznana kot taka v komunističnih državah, in to je doslej oviralo normalen potek v trgovinskih odnosih.
SLOVENSKI ZAVOD V RIMU
V Rimu obstoji že nekaj let Slovenski zavod za izpopolnjevalni študij slovenskih duhovnikov (ustanovljen je bil z odlokom sv. kongregacije za semenišča 22.11.1960). Zavod še nima lastnih prostorov; začasno je na Via dei Colli 8. Gojenca sta letos samo dva, oba iz Argentine.
Ni nam treba dokazovati, kako nujno je za slovensko Cerkev, da se zavod utrdi in razvije: potreba po strokovno visoko izobraženih in razgledanih duhovnikih v Cerkvi je vedno večja; v središču bodo naši mladi duhovniki prišli v živ stik z zgodovino in sedanjostjo, z najvišjimi cerkvenimi ustanovami in z najširšim mednarodnim krogom sobratov, kar jim bo umsko in duhovno obogatilo in usposobilo, da bodo mogli vsaj do neke meje misliti in presojati v svetovnem merilu. Obenem pa je tudi na splošno velikega pomena, da imamo Slovenci po zgledu drugih narodov v Rimu neko svojo uradno ustanovo, ki nas predstavlja; v Rimu je že okoli petdeset narodnih zavodov.
Slovenski škofje, ki jim je zavod pri srcu, so v Rimu imenovali zanj poseben odbor; msgr. Janez Vodopivec (Ljubljana), msgr. Maksimilijan Jezernik (Maribor), preč. p. Anton Legiša (Slovensko Primorje). Sv. kongregacija za semenišča je načrte potrdila in imenovala msgr. Maksimilijana Jezernika za prorektorja.
Za razvoj zavoda potrebujemo duhovne in tvarne pomoči. Za oboje se obračamo na vse rojake, prav posebej pa še na duhovnike, da bi se za zavod z vsem srcem zavzeli, ga priporočili vernikom in prijateljem ter ga tudi sami po svojih močeh podprli.
Na prvem mestu je potrebna seveda duhovna pomoč — molitev in žrtev: »Če Gospod ne gradi hiše...«
Potrebna pa so tudi velika tvarna sredstva za nakup ali gradnjo primerne stavbe. Menimo, da je treba že v začetku misliti na stavbo z okoli 35 sobami, s potrebnimi pritiklinami in nekaj vrta; začetni kapital bo moral znašati najmanj 180 milijonov lir.
Duhovniki in verniki, posamezniki in moralne osebe (župnije, družine, družbe, društva itd.) morejo prispevati na tele načine:
Kot podporni člani z manjšimi prispevki. Za vsak, tudi najmanjši dar bomo pred Gospodom iz srca hvaležni. Enoletna štipendija znaša 500 dolarjev; ustanovni član je tisti, ki daruje en milijon lir ali 2.000 dolarjev; častni ustanovni
IZ SLOVENIJE
Letošnji novomašniki
Na praznik sv. Petra in Pavla bo ljubljanski škof dr. Jožef Pogačnik posvetil 6 novomašnikov iz svetnega klera ljubljanske nadškofije, tri salezijance, štiri frančiškane in po enega cistercijana, lazarista ter kapucina.
f P. Ladislav Pintar OFM
V Novem mestu je umrl 18. maja t.l. frančiškanski pater Ladislav Pintar v starosti 70 let. Po končanem učiteljišču ter triletnem vojaškem roku je stopil k frančiškanom in bil 1. 1925 posvečen v duhovnika. Služboval je v Novem mestu, v Sv. Trojici v Slovenskih goricah, na Sveti gori pa vse od leta 1947 do 1962, ko se je zaradi bolezni umaknil znova v Novo mesto. Bil je zelo prijeten družabnik in vedno vesel duhovnik. Rad je tudi slikal. Pokopali so ga v Novem mestu 20. maja ob udeležbi 40 duhovnih sobratov ter velikega števila hvaležnih vernikov. Naj v miru počiva.
Električno zvonenje na Sv. gori
Te dni preurejajo na Sveti gori zvonik z namenom, da bodo v bodoče zvonovi brneli na električni pogon. Gotovo lep napredek, za svetišče, toda istočasno ena poezija manj za Marijine obiskovavce.
)z življenja Cerkve
Kardinal Feltin članom Katoliške akcije
Kardinal Feltin je nedavno opozoril člane tamošnje Katoliške akcije na več stvari: pričati morajo integralno in pristno krščanstvo v svojem okolju s pomočjo besede in vzgleda. Zato imajo dolžnost seznaniti se s sklepi koncila, ne da bi se pustili zavesti na stranpota, kamor bi jih radi zapeljali tisti, ki potvarjajo koncilski in sploh katoliški nauk. Med božjim ljudstvom mora hierarhija izvajati svojo avtoriteto. Pod pretvezo dobrote in ljubezni hierarhija ne sme dopustiti, da bi nekateri lahko govorili in delali vse, terrf-več mora včasih sprejeti in izvesti sankcije. Tega pa ne stori nikoli, tako je zaključil kardinal, ne da bi poprej dovolila razgovor in to stori samo zato, da opozori na nevarnost, ki obstaja v tej ali drugi smeri.
Trapisti so se vrnili v Kongo
15 trapistov, od katerih je 8 Kongoča-nov se je vrnilo v Kongo. Redovniki so zapustili deželo v teku lanskega leta zaradi znanih neredov in so se začasno naselili v Kikombo v škofiji Kikwit, sedaj pa so spet v svojem samostanu Naše Gospe v Kalahari v Kasanza.
Letošnji evharistični kongres za Italijo
Vršil se bo v Pisi od 6. do 13. junija. V imenu svetega očeta ga bo vodil kardinal Florit. Kongres se bo vršil pod geslom »Gospod je z nami«. S tem kongresom bodo v Italiji slovesno zaključili proslavo 700-letnice, odkar je papež Urban IV. razglasil javno češčenje svete Evharistije.
Prodali bodo beli avtomobil sv. očeta
Beli avtomobil, ki ga je podaril papež Pavel VI. sestri Tereziji, ustanoviteljioi dobrodelnih misijonov v Kalkuti, da naj bi ga uporabila za dobrodelna dela, bodo prodali za 200.000 rupij, to je za 26 milijonov lir. Ta znesek bo omenjena redovnica uporabila za zgraditev bolnice za gobavce v Zapadni Bengaliji na 35 akrih zemlje, ki ji ga je podarila v ta namen indijska vlada.
Romanje v Chartres
Letos se je udeležilo 4000 vseučiliščni-kov iz Zapadne Francije letnega dijaškega romanja v Chartres. Prisostvovali so slovesni sveti maši, ki jo je daroval pridigar pariške stolnice Notre Dame, pater Carre skupno z 20 drugimi duhovniki.
500.000 vernikov v procesiji
500.000	vernikov se je udeležilo v Cebti na Filipinih procesije po reki, v kateri so nosili kip božjega Deteta-Santo Nino. Ob zaključku procesije je papeški legat kardinal Angoniutti na trgu Tretjega narodnega evharističnega kongresa na Filipinih kronal omenjeni kip. Hkrati je kardinal otvoril tretji filipinski evharistični kongres.
Švicarski način bogoslužja ugaja Indonezijcem
Turizem ustvarja pastoralne probleme
Rotterdamski škof Jansen je ustanovil posebno holandsko komisijo za pastoralne probleme, ki jih ustvarja turizem. Prihodnje poletje bo škof poslal posebej izvežba-ne duhovnike v kopališke kraje, kjer je največ turistov. V zadnjih letih je obisk svete maše v holandskih kopaliških krajih narastel do 85°6.
Indonezijski škofje so sklenili, da bodo uvedli liturgične spremembe po smernicah švicarskih škofov. Seveda bodo določbe primerno prilagodili indonezijskim razmeram. Indonezijski škofje nimajo na razpolago dovolj lastnih duhovnikov, ki bi se posvetili študiju liturgičnih problemov. Zato so proučevali smernice, ki so jih izdali škofje evropskih dežel. Ugotovili so, da smernice škicarskih škofov najbolj odgovarjajo potrebam Cerkve v Indoneziji.
Stedo in katoliška mladina
član pa, če daruje 6 milijonov lir ali
10.000	dolarjev. Imena ustanovnih članov — častnih in navadnih — bodo vklesana v posebno spominsko ploščo.
Duhovniki morejo prispevati za zavod tudi z maševanjem. Dobrotniki morejo darovati tudi koristne predmete, predvsem knjige, mašne paramente, pohištvo itd.
Denarna nakazila je poslati na sledeče tekoče račune: Collegio Sloveno, Opera di religione, Stato Citta del Vaticano; bančna in osebna nakazila pa je nasloviti in poslati na naslov: Mons. Jezernik Maksimilijan, Via Urbano VIII, 16, Stato Citta del Vaticano. Ne pošiljajte bankovcev (Cash money) v pismih. V tem primeru se poslužujte bančnih nakazil (che-que).
Za vse, kar boste storili v prid Slovenskega zavoda v Rimu, se vam, dragi rojaki, že vnaprej in tudi v imenu slovenskih škofov ter bodočih gojencev od srca zahvaljujemo I
f Zlatomašnik Peter Černoja
V župniji Brišče v Nadiški dolini (dekanija Št. Peter Slovenov), je dne 18. maja umrl zlatomašnik Peter Černoja. Srečno je prestal težko operacijo, vrnil se je med svoje vernike in pričel pripravljati otroke na sv. birmo in župnijo na pastoralno vizitacijo, a je nenadoma omahnil sredi dela. Mašo zadušnico in pogrebne svečanosti je v Briščih opravil šempetrski dekan ob prisotnosti velikega števila duhovnikov in vernikov. Z zadovoljstvom so domačini opazili tudi skupino slovenske goriške duhovščine pod vodstvom nadškofijskega kanclerja in stolnega kanonika dr. Rudolfa Klinca. Po sv. maši so pokojnika prepeljali v rodni kraj Kras v landarski župniji in ga tamkaj pokopali.
Zlatomašnik Peter Černoja se je rodil 26. junija 1890 v Krasu. V duhovnika je bil posvečen 12. julija 1914. Dušnopastirsko službo je nastopil v Kozici, a bil je poklican pod orožje. Italijanske vojaške oblasti so dovolile, da je več mobiliziranih slovenskih beneških duhovnikov' prevzelo duhovno oskrbo v Brdih, od koder so bili odpeljani domači duhovniki. Tako so delovali v Brdih gospodje Anton Kufolo, Pij Collino, Vidmar in černoja, ki je oskrboval Dolenje in Rutars. Po končani vojni je odšel v Rezijo, čele, Rualis in leta 1955 v Brišče, kjer je lani praznoval svoj zlatomašniški jubilej. Srce ga je namreč stalno vleklo v domače kraje. Ljudstvo ga je z veseljem sprejelo, ga zelo spoštovalo in ljubilo. Dokaz za to je zlata medalja, s katero ga je lani ob priliki zlate maše odlikoval župan iz Podbonesca.
Pokojni zlatomašnik je zelo ljubil ljudstvo, iz katerega je izšel. Zelo ga je bolelo, da mu zaradi posebnih razmer v Slovenski Benečiji ni bilo mogoče vršiti svoje službe v domačem jeziku. Boleče je bilo tudi, da ob pogrebu ni bilo slišati niti ene javne slovenske besede, čeprav so vsi verniki med sabo govorili slovensko. V težkih časih je imel zelo odprto srce do potrebnih, zlasti do sobratov onstran meje. Naj mu bo za vse Bog bogat plačnik!
Spominski tek, znan pod imenom STEDO, ki ga je organiziralo športno društvo »Bor«, izvedla pa združena slovenska mladina, je dobro potekel in se zaključil v nedeljo na veličastni prireditvi v Bazovici, kjer je bila najprej sv. maša v župnijski cerkvi, nato pa prireditev pred spomenikom bazoviških žrtev. Kakor je zapisal Alojz Rebula, je bila to »štafeta mladih slovenskih športnikov, ki naj obere ves najzahodnejši pas slovenstva od Kanalske doline do morja in ki naj končno v Bazovici vrne palico tistim, ki so jo dali nam za ceno sebe«.
Pri štafeti je zavestno sodelovala slovenska katoliška mladina. Sodelovala je zato, da poudari zlasti naslednje: da je pri odporu sodelovalo vse slovensko ljudstvo;
da je treba počastiti vse žrtve odpora in vse, ki so padli v vojni;
da mora biti zvestoba slovenstvu ideal vse slovenske mladine;
da se je na Primorskem začel odpor že pred 40 leti;
da so vrednote odpora v bistvu katoliške vrednote;
da ima visok delež pri odporu slovenska duhovščina na Primorskem;
da osvoboditev ni samo osvoboditev izpod okupatorja, ampak izpod totalitarizma vseh vrst in barv, ker vsak totalitarizem vklepa v suženjske verige svobodo človeka in svobodo duha;
da mora vsa slovenska mladina ostati zvesta veri in jeziku naših očetov in naših borcev in v mladostnem poletu nadaljevati njihovo delo.
F.	Š, R. T.
IZGUBLJENI POKLIC ||
leseca junija prejemajo navadno, tako sedmi deček duhovski poklic. Morda je to
Meseca
pri nas kot po svetu, duhovski kandidati mašniško posvečenje. Duhovniškim poklicem je posvečena tudi 49. številka »Knjižic«, ki je te dni prišla na naš zamejski knjižni trg.
Ze naslov knjižice pove, da gre za poklic, ki se zaradi nesrečnih okoliščin ni mogel razviti, dasi so bili dani vsi pogoji za to.
Zgodbo mladega fanta Hinka, ki jo obravnava knjižica »Izgubljeni poklic«, je resnična in zato tem bolj pretresljiva. S pomočjo milosti božje se konča sicer srečno za ubogega Hinka, toda glede duhovniškega poklica je Hinko doživel pravi brodolom.
Pisatelj te knjižice Carlo Viglietti, duhovnik ter mnogo let osebni tajnik sv. Janeza Bosca, na jasen način pokaže, kje so vzroki, da se duhovniški poklic izjalovi. Nasprotovanje s strani matere, njen egoizem, Hinkova odločitev, da izbere mater in zapusti Boga, iskanje veseljaške družbe z vsem, kar je v tem vključeno, ponočevanje, igralska strast, vse to je pripomoglo, da je Hinko dokončno pokopal svoj poklic.
Sv. Janez Bosco je trdil, da ima vsak
Mar
ladc
vo
Res
am(
ebe, te c inaš tj b fese 'arij
razmerje danes v času mehanizacije in proslavljanja tehnike postalo nižje, toda gotovo drži dejstvo, da je tudi med slo- >m's venskimi dijaki v zamejstvu preveč izgubljenih poklicev. Če se položaj med nami v tem oziru ne bo zboljšal, bodo čez 20 let na Tržaškem, Goriškem in Ko- '^n< roškem zavladale iste razmere kakor so danes v Slovenski Benečiji, kjer imajo le še nekaj domačih duhovnikov slovenske govorice in kjer je n.pr. v samem Trčmunu pod Matajurjem, kjer počiva verski in narodni prosvetitelj beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko, za župnika duhovnik furlanskega pokolenja, ki ne razume jezika svojih vernikov.
Naj bi zato mladi ljudje prebrali na kraju knjižice »Izgubljeni poklic« nekaj praktičnih napotkov, kako varovati duhovski poklic, ki jih je priporočal sv. Janez Bosco, ta veliki poznavavec in prijatelj mladine, kateri je v teku svojega plodovitega življenja vzgojil nad tisoč duhovnikov.
Za nas vse pa velja, ko bomo knjižico prebrali, da pogosto ponovimo prošnjo, ki je napisana na zadnji strani platnic: »Duhovnikov nam daj, Gospod!«	—ej
felk
Voli
'lžn<
rani
Vsi
iko
ti s:
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Spominske svečanosti za pomorjenimi antikomunisti v Buenos Airesu
V zadnjih dneh maja 1. 1945 — torej pred 20 leti — so angleške vojaške oblasti pod pretvezo, da gre za vojaški transport v Italijo, izročile Titovim partizanom
12.000	slovenskih mož in fantov, kateri so se po 8. maju umaknili iz Slovenije na Koroško in tvorili jedro slovenskih protikomunističnih oddelkov. Kot je znano, je bila velika večina teh vrnjenih protikomunistov ob povratku pomorjena. Največ jih počiva v Kočevskem Rogu, mnogi pa so pokopani tudi okrog Škofje Loke, na Pohorju, okrog Celja ter po zapuščenih rudniških jaških trboveljskega premogovnega bazena.
V Argentini so slovenski rojaki v zvezi s to tragično 20. obletnico priredili več spominskih prireditev.
28. maja je bil v velikem buenosaire-škem City hotelu sprejem predstavnikov argentinskega tiska. Med pogostitvijo so naši ljudje zbranim časnikarjem predstavili slovenski narod, njegovo zgodovino ter jeh opozorili na komunistično diktaturo, ki sedaj vlada v Jugoslaviji. Istočasno so odprli tudi razstavo slovenskega izseljenskega tiska.
V nedeljo, 6. junija pa se bodo naši rojaki zbrali v Buenos Airesu na Trgu San Martin, od koder bodo šli molče v stolnico in se udeležili sv. maše, ki jo bo opravil kardinal Caggiano.
18. junija bo mogočna spominska proslava, namenjena slovenski in argentinski javnosti in na kateri bo nastopil govorni zbor nad 160 fantov in deklet.
Zadnjo nedeljo v juniju bo pa za zaključek vseh spominskih svečanosti odkritje spomenika padlim borcem, ki bo stal v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Pod bronastim reliefom, delo akad. kiparja Franceta Ahčina, bodo stale posvetilne besede v slovenskem in španskem jeziku, katere je sestavil pesnik dr. Tine Debeljak. Ureditev celotne stene, ki predstavlja spomenik, pa je v rokah arhitekta Marijana Eiletza.
čelno vzgojo v organizaciji dijaške Kat. akcije pod vodstvom prof. Ernesta Tomca, kar je imelo globok vpliv na njegovo nadaljnje življenje in udejstvovanje. Leta 1938 je postal duhovnik in bil nato prefekt v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano.
Med vojno je odšel v Rim, da se izpopolni v zgodovinski stroki. Tam živi še danes. Za slovensko skupnost je postal pomemben zlasti s svojimi članki o škofu Slomšku ter prof. Grivcu. Z njimi je vzbudil splošno pozornost.
Tudi drugače mnogo sodeluje po raznih naših zamejskih revijah, zlasti v Meddob-ju ter Glasu Slov. kulturne akcije, ki izhajata v Buenos Airesu. Prav tako ima mnogo zaslug za Vrednote, ki so bile najprej revija, nato pa zbornik.
G.	France Dolinar izredno ljubi slovenski jezik, besedo in narod. Ves je prežet vere v njegovo lepšo bodočnost. Ta vera pride v polni meri do izraza v njegovih spisih, ki jih odlikuje sočen jezik ter nenavadno bogato izrazoslovje.
vo
gl
a<
HO
D;
■aj
s?,
IZF
Vo
Avstrijski kancler bere slovensko knjigo
Franci Dolinar — 50-letnik
V Rimu je koncem aprila obhajal 50 let življenja slovenski duhovnik France Dolinar. V mladosti je prejel trdno na-
V Slomškovi založbi na Koroškem je pisatelj prof. dr. Metod Turnšek letošnjo pomlad izdal zgodovinsko višarsko povest z naslovom »Božja planina«.
Pisatelj je delo poklonil tudi avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Jožefu Klausu, ki je doma s Koroškega in so mu Višarje kot koroškemu rojaku dobro znane.
Državni kancler dr. Klaus se je pisatelju za darilo prisrčno zahvalil, najprej s pismom, ki se glasi:
»Dragi g. profesor!
Za Vašo prijazno pozornost s poklonom Vaše knjige se Vam najprisrčneje zahva-h val im. Veselim se že, da bom po skoral 40 letih spet mogel osvežiti svoje znanje slovenščine. S prisrčnimi pozdravi Vaš J. Klaus«,
nato pa še osebno pri njegovem sprejemu v avli koncertne dvorane v Celovcu, ko je dne 9. maja prišel med koroške Slovence na akademijo. Pisatelju je vpričo vseh stisnil roko in se z dvakratnim »Ich bedanke Sie, ich bedanke Sie« zahvaljeval za poklonjeno mu slovensko knjigo.
Z]
Hj>0
c
5iin
Z
Mah
P,
Kam naj se
Dva meseca sta minila od izida berila za 5. razred osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom, a o knjigah ni ne duha ne sluha. Pravijo, da se jih ne »izplača« pokloniti tik pred zaključkom šolskega leta. Predrage da so.
Ni pa bila previsoka denarna pomoč visokošolcem, ki so z ladjo šli v tujino in nam po televiziji pokazali svoj povratek. Ko sem ga gledala, sem izdatek za to neobhodno potrebno poučno potovanje primerjala z borno vsoto, ki bi jo za naše berilo izdala ustanova, ki po državnih odločbah skrbi za »brezplačno« (dav-koplačevavci?) delitev učni knjig za osnovne šole.
V opravičilo sicer navajajo skorajšnji zaključek šolskega leta, a do tega je manjkalo ob izidu berila še cele tri mesece!
Na mnogih šolah strnjeno poučujemo vse tri razrede višje stopnje in učenci petega razreda že tretjič prežvekujejo isto berilo. Kako naj mu slede z zanimanjem, si obogate besedni zaklad in širijo kulturno obzorje? In čemu naj bi prikrajšali otroke za pravico do berila prav zadnje leto osnovne šole? Knjiga bi jim bila lep spomin na dovršeno osnovno izobrazbo in napotek v srednjo šolo.
Ko mu je avtor dr. Turnšek omenil, da ima v tisku svoje veliko literarno in zgodovinsko delo o solunskih bratih Cirilu in Metodu in da bo to delo izšlo tudi v prevodih, se je državni kancler dr. Klaus tega zelo razveselil in vnaprej izrazil svoje priznanje slovenski kulturni ustvarjalnosti.
%
Mesto libre kilogram
Ker ni pri višjih šolskih oblasteh nikogar, ki hi se potegnil za pravice svojih učencev, se je morala oglasiti najnižja hierarhična stopnička ministrstva za javno vzgojo in izobrazbo:
učenci nekega 5. razreda osnovnih šol s slov. učnim jezikom in njih učiteljica.
Britanski trgovinski minister jc sporočil nižji zbornici, da je angleška vlada sklenila, da bo uvedla mere in uteži metrskega decimalnega sistema. Zato so naročili ustanovi za mere in uteži, naj pripravi vzorce, ki bodo služili na vseh področjih industrije in trgovine. Urad je odgovoril pritrdilno, da bo takoj začel s pomembnim delom, ki je najvažnejše od njegove ustanovitve. Delo bo opravljeno v desetih letih in bo stalo Veliko Britanijo nad 300 milijonov šterlingov (500 milijard lir).
M
IT
'n,,
Mei
bi
»Vi]
V,
'ti
H
Mladim	v
KAKO PREŽIVIJO ITALIJANI PROSTI ČAS?
'miselnost, ki ga tako rada spremlja, a volitvah se je mora otresti.
Res, lahko je voliti: prečrtaš to ali ono mnenje, daš ali ne preferenčni glas in 'Knost je opravljena. Tako lahko volijo d>e, ki nimajo pojma o zgradbi člove-družbe, in še teh je vedno manj. 'našnja mladina ve, da niso volitve ne->i bežnega, neodgovornega, ampak kot 'lesce v zamotanem stroju: če tega podrimo, smo odgovorni za pokvarjene felke, ki jih bo stroj metal iz sebe. Molilna rravica nam torej nalaga strogo 'Knost: seznaniti se moramo s temelji ^nk, ki jih zastopajo volilni kandidati. Vsi Slovenci smo pismeni; ne bo nam poiskati primerno gradivo in preu-smernice, ki vodijo posamezne stran-
ke. Ob tem se bo podzavestno oglasila naša notranjost. Odkrili bomo, da katoliški Slovenci nimamo izbire: voliti moramo osebe, ki nam zagotavljajo izpovedovanje vere v materinem jeziku.
Morda se bo zdelo to komu starinsko, kot se mnogim zdi vse, kar spominja na Cerkev. Toda Cerkev ni nič drugega kot od Boga uzakonjena živa vest. Blagor posameznika, naroda in človeške družbe pa temelji na čisti vesti.
Vest Slovenca še ni izprijena! Še se odkrije mestni človek, ko gre mimo cerkve; še pripogne kmet koleno ob znamenju med polji, še prinašajo naši otroci cvetja domačim oltarčkom!
Da bomo vse to ohranili, naj tudi mladi slovenski volivci prisluhnejo svoji vesti in oddajo dragoceni glas lipovi vejici!
Star volivec
POKRAJINSKE VOLITVE
V0LIVCI IZ SOVODEN.TSKE IN DOBERDOBSKE OBČINE! GLASUJTE ZA »LIPOVO VEJICO«, kandidat je
DR. MARTIN KRANNER,
profesor telovadbe na slov. sred. šolah v Gorici
— Rojaki iz krmina, dolenj, plešivega, mirnika in
at. PKRILJEVEGA!
^ajte svoj glas kandidatu »Lipove vejice«
PRINČIČU IVANU iz Krmina
ŠTEVERJANCI IN JAZBINCI!
^Kazite zaupanje »lipovi vejici« in volite kandidata
HERMENEGILDA PODVERŠIČA
e
>in
va-
ral
iJe
tal
no
ko
Ho-
ičo
ich
Ije-
go.
nil.
m
Ci-
šlo
dr.
\r
riti
m
>ro*
ida
ne-
na*
pri'
-od'
od'
po*
Vc' > v iij° lili'
Slovenci goričke občine!
V0LITE KANDIDATE »LIPOVE VEJICE«, KI SO:
r. ANTON KACIN, profesor — (GORICA l)
lr- STANISLAV BRATINA, profesor — (GORICA II)
't. ANDREJ BRATUŽ, profesor — (GORICA III) r. MARIJA KACIN, profesorica — (GORICA IV) t. ANDREJ MACUZZI, odvetnik in profesor — (GORICA V) K AVGUST SFILIGOJ, odvetnik — (GORICA VI)
Hadrijan corsi, učitelj — (gorica vid
j program za Steverjan in Sovodnje
dokončati občinsko vodovodno omrež-
Asfaltiranje glavnih občinskih poti. Uredili in razširiti poti v ščednem 113 Jazbinah.
Zgraditev delavskih hiš z državno
uporo.
. Cesta od Grojne do Sevence pod po-ai’Dsko upravo.
’ Ograditev čakalnic pri avtobusnih po-
•jah.
' R°stavitcv ure na zvonik v Števerjanu na Jazbinah.
^Popolnitev obcestnih prometnih zna-
*j.
Lik,
Naš program je naslednji: POPOLNA ENAKOPRAVNOST MED OBČANI, NE GLEDE NA NJIH POLITIČNI NAZOR!
Naša lista se je predstavila predvsem:
— da se preprečijo gotove neskladnosti, ki so v škodo Občinarjem;
— da se ne da prednost posameznikom na škodo drugega, ker se s tem ustvarja prepir in materialna škoda;
— da se izpodrine vpliv tujih elementov v občini, ki delajo razdor med našimi ljudmi;
— da popolnoma preneha strankarski pritisk in da lahko vsakdo svobodno misli in dela;
— da se bo res skrbelo za korist posameznega Občinarja, za izvršitev potrebnih del v posameznih vaseh, ki spadajo pod občino Sovodnje in za ugled cele občine.
KDOR JE V RESNICI PRAVI DEMOKRAT, KDOR LJUBI ENAKOST IN PRAVICO, TA BO VOLIL NAŠO LISTO!
Kandidati liste z znakom
Problem prostega časa je zelo star: že od davnih časov so se filozofi in psihologi ukvarjali z njim. Z moderno avtomatizacijo in tehničnim napredkom se je ta čas znatno povečal. Logično smemo predvidevati, da bo človek prihodnosti imel na razpolago še več prostega časa. Kako ga bo uporabil? Se bo skušal notranje obogatiti in iskati samega sebe ali pa se bo predal brezdelju in tako zmanjšal svoje ustvarjalne zmožnosti?
Antonio Ciampi, ravnatelj SIAE-ja je pred kratkih napisal zanimivo razpravo o tem vprašanju: »Prosti čas v Italiji«.
V tem spisu predstavi bravcu zanimive številke, ki najbolj nazorno kažejo na resnično stanje, kako uporabljajo ljudje svoj prosti čas. Avtor se izogiba vsakršne polemike in komentarja, vendar je že sama statistika tista, ki obtožuje. Po splošnem štetju iz oktobra 1961 so v Italiji štirje milijoni nepismenih, torej 8,4% vsega pre-bivavstva. Več kot 7 milijonov je takih, ki niso dovršili niti osnovne šole in tudi te je treba smatrati za skoro nepismene: 15,7%, torej 24,1% odraslih prebivavcev nima niti najmanj osnovne izobrazbe.
V Italiji se bere zelo malo. Obstaja ena knjigarna na vsakih 70.000 prebivavcev, medtem ko je na Nizozemskem in v severnih deželah ena knjigama na vsakih 6-8 tisoč in v Franciji ena na vsakih 9 tisoč. Italijani potrošijo povprečno tisoč lir na leto za knjige; v tem znesku so vključene šolske in detektivske knjige ter takozvani »fumetti«. Knjižnice posojajo na leto manj kot dva milijona knjig: angleške posojajo 400 milijonov knjig na leto!
V zadnjih letih je bilo zelo malo knjig, ki so dosegle pri bravcih izjemen uspeh. Med temi je bil »II Gattopardo«.
Število filmskih gledavcev v Italiji ostaja še vedno dovolj visoko: v letu 1964 je bilo prodanih 700 milijonov vstopnic. Največ jih je bilo prodanih v letu 1955: 820 milijonov. Propadanje kina, precej opazno po vsem svetu, se vrši v Italiji v manjši meri. V zadnjih desetih letih se je število filmskih gledavcev na Angleškem zmanjšalo za 60 odstotkov, v Franciji in v Nemčiji za 50, v Ameriki za 40. Italija je v Evropi na prvem mestu po številu filmskih gledavcev in izdelanih filmov.
Motorizacija se je zelo povečala: na vsakih šestnajst oseb pride en avtomobil. Vedno bolj se širi navada nedeljskih izletov. Zelo veliki so zneski, ki se potrošijo za juke-box in plošče, ki jih prodajo 20 milijonov na leto: vsak dan pride na tržišče 50 novih popevk, torej 18.000 v enem samem letu. Skladateljev popevk je več kot 10.000 in spadajo k vsem družbenim slojem: med njimi je tudi 30 univerzitetnih profesorjev.
Italijani se udeležujejo športa bolj kot gledavci: 18 milijard na leto potrošijo za stadione in 40 milijard za »Totocalcio«. Samo en milijon 300.000 je aktivnih športnikov.
Gledališke predstave so zgubile mnogo gledavcev: od leta 1950 do 1963 se je število vstopnic zmanjšalo od 21 na 10 milijonov, torej za polnih 50 odstotkov. Seveda pa se ta odstotek še poveča, če vzamemo v poštev povečano število prebi-vavstva. Največje število gledaliških gledavcev je v Rimu in v Milanu, medtem ko mnogi kraji niti ne poznajo tovrstnih predstav.
Glavna junakinja prostega časa za Italijane je postala televizija. Vsaka tretja družina ima televizijski sprejemnik: vsak dan se proda okoli dva tisoč aparatov.
Televizijskih naročnikov je več kot 5 milijonov. To novo posredovalno sredstvo ima v sebi mnogo nevarnosti: zgodi se namreč lahko, da gledavec pasivno sprejema vse, kar mu nudi televizija, nekako v hipnotičnem stanju. Z druge strani pa moramo tudi priznati, da je televizija prodrla povsod, tudi tja, kamor niso mogla druga sredstva: ljudem, ki niso imeli pojma, kaj se dogaja po svetu, je odprla nova obzorja.
Tako je torej stanje v Italiji. Jasno je, da ne morejo biti navedene številke razlog za ponašanje. Mnogo je hvalevrednih spodbud, ki skušajo zboljšati to stanje. Vendar se še vse premalo dela za zvišanje izobrazbe na ravan drugih evropskih držav. Nepismenost v Italiji je rana, za katero zdravljenje že vse predolgo traja in ki ne dela državi posebne časti.
Miranda Zafred-Jelenič
RAZNO
Krščanska širokogrudnost v Nemčiji
Nemški episkopat je dal duhovščini nemške zvezne republike, posebna navodila, ki se tičejo odnošajev s pravoslavnimi verniki, kateri bivajo v Nemčiji. V posebnem uradnem naročilu škofje vabijo župnike, naj dajo na razpolago pravoslavnim vernikom cerkve za cerkvena opravila v vzhodnem obredu. Prav tako naj obhajajo pravoslavne vernike, če ti to žele. Hkrati pa opozarjajo duhovščino, naj se vzdrže ekumenskih verskih obredov, ki bi lahko vzbujali videz cerkvene skupnosti, ki ne obstaja med katoličani in protestanti ter vsakega ravnanja, ki bi lahko povzročilo zmedo med verniki.
Sila ljubezni
Kardinal Heenan, nadškof iz Westmin-slra je v teku nekega sprejema podal podobo Janeza XXIII. V Londonu so namreč izdali angleški prevod papeževe knjige »Dnevnik duše«. Kardinal je omenil avdienco, ki mu jo je dovolil pokojni papež in poudaril, da je bila glavna skrb papeža Janeza XXIII., da bi bil dober duhovnik. Pokojni papež, tako je dejal kardinal Heenan, je predstavljal silo ljubezni, medtem ko mnogi ljudje predstavljajo ljubezen do sile. Papež Janez XXIII. je imel tako veliko srce, da je lahko zajel vanj ves svet.
Svetopisemska razstava v Hong Kongu
Od 20. do 22. aprila je bila v Hong Kongu v mestni dvorani svetopisemska razstava. Značilno je, da so priredili razstavo v sodelovanju med protestantsko biblično družbo in frančiškanskim svetopisemskim središčem, kar je vzbudilo veliko pozornost. Razstava je hotela pokazati, kako se je Bog postopoma razodeval ljudem. Razstavljeni so bili številni rokopisi in drugi svetopisemski dokumenti. Uspeh razstave je bil izredno zadovoljiv. Mnogi so želeli, naj se razstava podaljša, kar pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče.
Pospeševanje in razvoj tujskega pro-
kaztegnitev telefonskega omrežja v in na Jazbine.
1 Ojačenje električne energije in javne eUjave.
Dokončna ureditev spomenika pad-
»LIPOVE VEJICE«
l"lll|iiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii miiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimi
Duhovne vaje za slovenske duhovnike s Tržaškega in Goriškega bodo v tržaškem semenišču od 5. do 9. septembra.
Radio Trst A
Teden od 6. do 12. junija 1965
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 11.00 S pesmijo na planine. —
11.15 Oddaja za najmlajše: »Andrejček i-šče botra«. Mladinska radijska igra. —
12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Krokodili«. Drama v treh dejanjih. — 18.30 Glasba s filmskih trakov. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Sinka je zibala«.
Ponedeljek: 11.45 Glasbeno potovanje po Evropi. — 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Sinka je zibala«. — 17.20 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 18.00 Ne vse, toda o vsem, poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Kon-certisti naše dežele. — 19.00 Ansambel »Veseli Planšarji. — 21.00 Sergej Prokofjev-Mira Mendelssohn: »Zaroka v samostanu«, komična opera.
Torek: 11.45 Florentinski motivi. — 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 17.20 Italijanščina po radiu: 58. lekcija. — 19.15 Dante Alighieri: (11) »Dante v prevodih Župančiča in Ušeničnika«. — 20.35 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 22.00 Slovenske novele: Ivan Pregelj: »Moja krivda, moja največja krivda. — 23.00 Komorna glasba v začetku dvajsetega stoletja.
Sreda: 12.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (1) »Don Abbondio«, za radio priredil Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih1 višjih srednjih šol v Trstu. — 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajavcev. — 18.00 Ne vse, toda o vsem -poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov, pripravil Dušan Pertot. — 19.15 Higiena in zdravje. — 21.00 Simfonični koncert orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. V odmoru (približno ob 21.35) Iz pesniških gajev: Josip Tavčar: »Corrado Govoni«.
Četrtek: 11.45 Mali ansambli. — 12.15 V Trstu pred sto leti. — 17.20 Italijanščina po radiu: 59. lekcija. — 17.40 Iz albuma lahke glasbe. — 18.30 Glasbena oddaja za mladino. — 21.00 »Dialogi«. Drama v enem dejanju, ki jo je napisal Primož Kozak. — 22.30 Avtorji Furlanije-Julijske krajine. Antonio Illersberg: Koncert v G-duru za violino in orkester.
Petek: 11.45 Novi pevci lahke glasbe. —
12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem — poljudna radijska enciklopedija. — 18.30 Slovenski solisti. —
19.00 Kvintet Avsenik. — 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: Miloš Vauhnik: (14) »Italijanski vojaki na Solunski fronti. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Socialne vede.
Sobota: 11.45 Vokalni in inštrumentalni solisti. — 12.15 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 15.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 16.00 Zgodbe prve svetovne vojne:	Corrado Alvaro:
»Dvajsetletnik na fronti«. — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine. Zbor S.A. I.C.I. iz Torviscose, ki ga vodi Giuseppe Avian. — 17.20 Drugi vatikanski koncil. Poročila in komentarji. — 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za najmlajše. —
19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 20.45 Slovenski oktet. — 21.00 Alessandro Manzoni: Zaročenca: (2) »Doktor Zmešnjavec in oče Cristoforo«. Za radio prevedel Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu.
G.
MEJA
21
NACE V KONFI NACIJI
°f sta se Herod in Pilat zbogala na
Usov
račun, tako nekako — se je
bi po narednikovih besedah tudi Lia ;n Anglija poravnali med seboj ar>jc spore in se za vedno spoprijate-"a Nacetov račun. Dejansko je bilo Dlje
tega naglega prevrata seveda po-
,.0rna drago. Ako bi narednik sam sebi JgI i
■ da je odkril mednarodnega ogledu-
stražo pri njem poostril, ne pa od-
tvj]
^	■ V resnici	je bila narednikova zgo-
-	st le izraz	njegovega veselja,	da	je
Miselno zasliševanje mogel vsaj na vi-J^stno zaključiti. Naj bi iz Naceta še ^ rad napravil hudodelca, je le moral ■ Dri sebi dvomiti, da Jugoslavija ne , e|a spretnejših in izobraženejših ljudi jj^eduštvo n prevrate.
^dniku ni	bilo neznano, kako	so	se
na vse	načine trudili, da	bi	se
Ji' jugoslovanskih beguncev in da so 6re celo nasilno izročali v roke rde-
čih zaveznikov, potem ko so pel let prelivali solze in kri, da so Srednjo Evropo mogli podariti Stalinu. Uvidel je, da je bil Nace enkrat že vrnjen in da se sedaj boji druge izročitve ali vsaj zapora v Volšper-ku. Zato se mu je zdel Nacetov strah pred Angleži čisto razumljiv in njegov začasni umik na Slemenico docela upravičen.
Kako bi se torej mož osmešil pred nadrejenimi, ako bi privedel v Bistrico plašnega begunca iz taborišča in ga predstavil kot premetenega jugoslovanskega ogleduha ali izredno nevarnega mednarodnega hudodelca! Narednik je bil eden tistih ljudi, ki so zadirčni in nasilni do slabotnih in podrejenih, a v strahu in trepetu ležijo na trebuhu pred mogočnimi in nadrejenimi in skrbno pazijo, da se jim v čem ne zamerijo. Zato se pri Nacetu za nobeno ceno ni smel prenagliti, da se pri predstojnikih ne bi onemogočil.
Imel pa je narednik še drug važen razlog, da naglo zaključi preiskavo in zasliševanje. Kakor Nacetu, je namreč tudi njemu že krulilo po želodcu. In to čisto brez potrebe, kajti Bogatajevi so ga po prazničnem kosilu povabili še na imenit-
nejšo večerjo in mu hkrati namignili, da imajo nekaj kolin pripravljenih tudi za gospo in otročiče. Vse to seveda z namenom, da bi mogli v čim večji meri vplivati na sestavo obtožnice proti župniku.
Narednik se je že veselil, kako se bodo pri Bogatajevih mastili in sestavljali obtožnico. Čeprav sam pri sebi ni verjel, da bi bil Nace kriv veleizdaje, je vendarle imel pri rokah nekaj navideznih razlogov, da ga v odsotnosti naslika kot silno sumljivega človeka in tako opraviči svoj pozni povratek v Bistrico.
Slo je torej naredniku le še za to, kako bi se Naceta na lep način iznebil. Vsekakor je to moral storiti tako, da mu ne bi bilo treba preklicati katere dotedanjih trditev glede fanta. Ker je za svoj načrt spet potreboval župnika, ga je prijazneje nagovoril:
»Mi bi torej po službeni dolžnosti morali Ignaza Verderberja nemudoma uklenjene-ga odvesti v Bistrico. Ker pa imamo še veliko drugih važnih opravkov na Sleme-nici in hi nas Ignaz pri naših poslih le oviral, smo prisiljeni iskati druge rešitve. K temu nas nagiblje tudi nam zelo mučna
okoliščina, da smo Ignaza zasačili v katoliškem župnišču, kjer se je mudil z vednostjo in privoljenjem krajevnega župnika. Nočemo vam namreč, gospod župnik, delati sramote. Živimo v katojiški Avstriji, v kateri je svetna oblast katoliško duhovščino vedno spoštovala. Zato tudi mi ne bomo spravljali na slab glas predstavnika katoliške Cerkve v tej župniji, dokler njegova krivda ni nesporno dokazana. Iz teh in drugih tehtnih razlogov Ignaza Verderberja ne bomo niti uklenili niti neuklenje-nega odvedli s seboj v Bistrico. Pač pa sem prisiljen, da ga konfiniram kar tu v župnišču. Gotovo je ta ukrep z naše strani znamenje izrednega zaupanja v vas. Vendar se morate tudi vi zavedati, da ste v celoti odgovorni za to, da Ignaz Verderbar do nadaljne odredbe ne bo zapustil župnišča niti podnevi niti ponoči. To se pravi ne vi osebno, ker ste vi sami osumljeni protidržavnih dejanj in se zato nahajate v preiskavi, temveč župnijski urad, proti kateremu nimamo pritožbe. Okoliščina, da ste vi načelnik istega župnijskega urada, nas trenutno ne zanima in od nje docela odmislimo. Paziti morate
torej nanj noč in dan. Ste razumeli?«
Ce je narednik upal, da se bo župnik zaradi tolikega zaupanja čutil počaščenega, se je motil. Gospod Simon mu je hladno odgovoril:
»Jaz, to se pravi župnijski urad, ne more za Ignacija Ferderbarja, ki ga hočete tu konfinirati, prevzeti nikake odgovornosti. Zato se zdi meni, to se pravi župnijskemu uradu, primerneje, da ga odvedete s seboj v Bistrico ali konfinirate na dragem primernejšem kraju. Ste razumeli?«
»Kako je to mogoče? Se ga mar bojite?« se je narednik začudil. Upal je, da bo njegova odločitev župniku zelo ugajala. Zato ga je dušebrižnikova brezbrižnost, da obdrži Naceta v župnišču, še bolj zmedla.
»Jaz moram večkrat oditi iz župnišča. Ponoči me kličejo k bolnikom. Zgodaj zjutraj moram iti maševat v cerkev. Cez dan poučujem verouk v šoli, obiskujem bolnike, imam krste, pogrebe, pripravljam mlade pare na poroko...«
(se nadaljuje)
t
□ RIŠKE
NOVICE
Zaključek šmarničnih pobožnosti Trnjulčica v Gorici
Mesec maj je vzel slovo. Letos res ne moremo reči, oj sončni maj, prelepi maj, saj nas je skoro ves mesec spremljalo slabo vreme. Vendar je bilo kljub temu po naših cerkvah lepo in toplo.
Šmarnične pobožnosti smo imeli zjutraj ob 6,15 v stolnici, zvečer ob 20. pa pri Sv. Ivanu. Bili sta še kar dobro obiskovani, čeravno niti od daleč ne kakor pred leti, ko je bila zlasti cerkev Sv. Ivana nabito polna in so verniki napolnili še ves pločnik pred -cerkvijo prav do ceste.
V stolnici je stolni vikar g. dr. Humar govoril o misijonih in njegovi govori so bili zelo lepi in sodobni. Mnogo smo slišali o delovanju naših slovenskih misijonarjev pa tujih deželah in se tako še bolj navdušili za misijone. V cerkvi Sv. Ivana pa nam je po sv. maši govoril m-sgr. dr. Močnik in sicer o svetih bratih Cirilu in Metodu. Nikoli ne bomo dovolj doumeli in spoznali teh dveh prvih slovanskih apostolov, ki sta prinesla našim dedom luč svete vere.
Posebno lep je bil zaključek šmarnic pri Sv. Ivanu. Privabil je izredno veliko goriških Slovencev, tako da je bila cerkev premajhna za vse in so mnogi ostali zunaj cerkve. Po zaključnem govoru so po cerkvi zaplapolale sveče, ki so jih verniki držali v svojih rokah kot pričo vere, ki sta nam jo prva prinesla sveta brata Ciril in Metod. Ob prižganih svečah so vsi ponovili krstno obljubo in ponovno prisegli zvestobo Bogu in veri. Sledile so litanije z odpevi. Lepo slovesnost je zaključil ofer, katerega so se udeležili vsi verniki.
Goriški Slovenci, ki so tudi v tem maj-niku bili deležni tako lepih čmarničnih pobožnosti v stolnici in pri Sv. Ivanu, se našim požrtvovalnim duhovnikom iz srca zahvaljujemo. Kraljica maja naj jim stotero povrne vso skrb in ljubezen.
Vrline zbora »Lojze Bratuž«
Pod tem naslovom je tednik »Gospodarstvo«, ki izhaja v Trstu, v svoji zadnji številki prinesel poročilo o koncertu zbora »Lojze Bratuž«, ki ga je imel v nedeljo, 23. maja.
Članek, ki ga je spisal —vu—, omenja, da je bil poseben del sporeda posvečen spominu Lojzeta Bratuža, žrtvi fašističnega nasilja in spominu prof. Mirka Fileja, dolgoletnega pevovodje tega zbora.
Na sporedu so bile nekatere zahtevnejše polifonske skladbe Gallusa in Miollija za mešani zbor ter vrsta lažjih umetnih in narodnih za moški in mešani zbor.
Ze ob prvi pesmi Ecce quomodo se je dalo ugotoviti, da se zbor posveča lepemu petju z vso zavzetostjo in prizadevnostjo. Zboru posebno ležijo nežne, otožne pesmi, pri katerih se lahko v polni meri uveljavijo pevske odlike tega zbora. Isto velja za polifonske skladbe, ki prav tako zahtevajo intimen, komorni način petja. Pač pa je manjkala življenjska sila ter fantovska prešemost pri skladbah veselega značaja. Pri teh bi nekoliko hitrejši tempo pripomogel skladbam do večjega uspeha.
Zbor je pokazal lepo pevsko disciplino in čisto intonacijo. Glasovi so mehki in prijetni, nikjer ni kričavosti, nikjer nasilnega forsiranja. Še posebno so mehki glasovi prišli do izraza pri nekaterih pesmih za moški zbor, kjer smo lahko občudovali nekaj prav lepih solističnih vložkov.
Motili so pa presledki med posameznimi nastopi. Bili so odločno predolgi!
Dirigent Ivo Bolčina in njegov sodelavec Zdravko Klanjšček sta s tem nastopom dosegla lep uspeh. Zato lahko pričakujemo od tega zbora, če bo svoje delo nadaljeval z isto pridnostjo, še lepih, pomembnih uspehov.
Poroka
V soboto, 29. maja sta si v cerkvi sv. Ignacija na Travniku obljubila večno zvestobo gdč. Dora Koshuta in g. Jurij Bensa. Poročne obrede je imel travniški kaplan g. Stanko Jericijo. Med sveto mašo je na koru prepeval del zbora »Lojze Bratuž«, kateremu so se pridružile tudi pevke stalnega zbora cerkve sv. Ignacija. Gospe Dori, ki je bila redna in stalna pevka ter njenemu soprogu, vošči pevski zbor »Lojze Bratuž« vse najboljše na novi življenjski poti.
Prejšnji teden, v sredo in četrtek, je gostovalo v Gorici v lepi in prostorni dvorani Katoliškega doma Slovensko gledališče iz Trsta ter predvajalo pravljično zgodbo nemškega pisatelja Grimma, ki jo je za oder v treh dejanjih priredil Marti-nuzzi.
Čeprav je igra namenjena predvsem otrokom, so ob njej prav tako uživali tudi odrasli, uživali dvakrat: ob dovršenem podajanju igravcev ter ob povezanosti, ki so jo pokazali otroci v dvorani z nastopajočimi na odru.
. Igra, ki kot vsaka pravljica pokaže zmago dobrote nad hudobijo, je bila brez dvoma lep doprinos k oblikovanju plemenitih lastnosti v otroški duši, odraslim pa je nudila dve uri duhovne sproščenosti in doživet povratek v leta mladosti.
Zato si takih nastopov še želimo, saj istočasno prispevajo k utrjevanju slovenske besede med našimi najmlajšimi, prav tako pa so vabilo h gojitvi kreposti in zavračanju vsega, kar je zlo.
Dokumentarna razstava v dvorani Petrarca
V dvorani Petrarca so v četrtek, 27. maja odprli zanimivo dokumentarno razstavo o komunističnem preganjanju onstran železne zavese. Razstavo je organiziral center »Oltrecortina«. Razstava vsebuje dokumentarne fotografije, ki jasno govorijo o vsej tragiki preganjanja vere in svobode v komunističnih državah od Kavkaza do Sibirije, od Rena do Tihega oceana, od Madžarske do Ukrajine, od Vietnama do Maocetungove Kitajske. Poleg dokumentarnih slik komunističnega preganjanja v teh državah onstran Železne zavese je prikazan tudi berlinski zid, ki bo letos, 31. avgusta slavil svojo žalostno in sramotno četrto obletnico. Razstava bo odprta do 3. junija.
Važna seja v trgovinski zbornici
V sredo zvečer so se v trgovinski zbornici v Gorici sestali predstavniki krajevnih ustanov, gospodarski in sindikalni predstavniki z odbornikom za finance dr. Tri-panijem na čelu. Dr. Tripani je najprej poročal o debati v deželnem svetu glede deželnega proračuna. Proračun, veljaven za drugo polovico leta, predvideva 52% izdatkov, od teh 15% za socialne namene. Za kmetijstvo je določenih 5,5 milijarde, za javna dela 6 milijard. Nad 15 milijard je namenjenih za šolske gradnje in druge sanitarne naprave, 4 milijarde pa za ceste ter 8 milijard za razvoj industrije in obrtništva.
Na Goriškem je v tem načrtu giavna postavka avtocesta Villesse—Gorica, za katero sta določeni dve milijardi. 600 milijonov, ki bodo izplačani v 20 letnih obrokih, je določenih za dograditev letališča v Ronkah. Ena milijarda in pol je namenjena za ustanovitev industrijske cone. Določeni so tudi skladi za vodovode in druga javna dela.
Sledila je debata, pri kateri je spregovoril tudi odvetnik dr. Sfiligoj in naglasil potrebo po dijaškem centru v Gorici, po sebno za dijake slovenskih srednjih šol, ki v opoldanskem odmoru nimajo prostora, kjer bi se lahko odpočili in okrepčali. Vprašal je tudi za pojasnila glede zemljiških obveznic, ki jih ima namen kupiti dežela.
Zaključni razstavi na slovenskih srednjih šolah
V nedeljo, 30. maja so odprli v Gorici dve razstavi slovenskih srednjih šol in sicer slovenske nižje srednje šole v ulici Randaccio in slovenskega učiteljišča v ulici Croče. Razstavi ostaneta odprti do nedelje, 6. junija do 18. ure.
Razstavi sta zelo zanimivi in dokazujeta strokovno izobrazbo naših slovenskih dijakov, ki so pod skrbnim vodstvom in nadzorstvom svojih profesorjev in učiteljev ustvarili tako lepa dela. Priporočamo vsem, da si razstavi ogledajo, zlasti še, ko tudi letos ne bo v Gorici zaključne šolske prireditve. Naj bosta zato ti dve razstavi dokaz pridnosti in delavnosti naših slovenskih učencev.
Na povabilo odbora za Katoliški dom in ZSKP bo v sredo, 9. junija ob 9. uri zvečer v dvorani Katoliškega doma v Gorici gostoval
ZBOR OTROŠKIH PEVCEV
s posebnim celovečernim koncertom posvečenim nemški narodni in umetni pesmi VSTOPNINA: dvorana (parter) 500 lir, balkon (galerija) 300 lir, stojišča 200 lir.
V torek, 8. junija popoldne bodo vstopnice na prodaj v kavarni Bratuš in na upravi Kat. glasa; eno uro pred začetkom pa pri blagajni v dvorani.
Die Miinchener Chorbuben
Prihodnji teden bo gostoval v deželi Furlanija-Julijska krajina deški zbor iz. Munchena, ki se imenuje »Miinchener Chorbuben«. Zbor bo nastopil s koncertom v raznih mestih dežele: v Vidmu, Pordenonu, Čedadu, Trstu in v Gorici v Katoliškem domu.
Zbor nemških dečkov je nastal v Miin-chenu leta 1952 in se je uveljavil ne samo v Nemčiji, temveč po vsej zapadni Evropi in v Mali Aziji. Večkrat so že peli v Italiji, Švici, Avstriji, Španiji, Franciji, Luksemburgu, na Holandskem, Angleškem, Irskem in v Turčiji.
Na izrecno željo sv. očeta Pija XII. je zbor pel v papeški poletni vili Castelgan-dolfo in zaslužil papeško pohvalo. Višek na turnejki po Italiji je zbor dosegel leta 1959, ko je dvakrat pel v baziliki sv. Petra ob stopnicah oltarja sv. Petra ob navzočnosti sv. očeta in 30.000 romarjev. Janez XXIII. se je zahvalil dirigentu zbora
Fritzu Rotschuhu in mu poklonil svojo jotografijo z lastnoročnim podpisom.
Nadalje je zbor pel pred raznimi državnimi poglavarji in številni svetovno znani dirigenti so ga povabili k sodelovanju pri raznih operah in oratorijih. Nastopil je tudi po radiu in televiziji.
V zboru so dečki od 10. do 20. leta. Vsi so zrastli v zboru, saj morejo pristopiti k zboru le dečki od 9. do 13. leta, starejših ne sprejemajo več. Vsi člani zbora živijo doma pri starših in hodijo trikrat na teden k vajam, včasih precej od daleč.
Svoj sedež ima zbor v župniji sv. Pavla v Miinchenu. Goji polifonično, nemško klasično, ljudsko in sodobno glasbo. Posebno pozornost posveča tej slednji. Sedanji zborovodja je dr. Fritz Rotschuh, rojen leta 1921. Študiral je na glasbeni visoki šoli v Miinchenu in v Berlinu. Udejstvuje• se tudi kot komponist.
RZASKE
NOVICE
Dolina
Zaključna šolska prireditev
Na praznik Vnebohoda (27. maja) je slovenska srednja šola imela zaključno šolsko prireditev. Spored je bil nadvse pester, tako da sta dve uri, kolikor je predstava trajala, minili skoro neopazno. Tudi med odmori je bilo poskrbljeno, da se gledavci niso dolgočasili. V tem času je namreč igral na harmoniko dijak Karl Silvan.
Spored je obsegal zborno petje, ženski duet, recitacije, telovadni in folklorni nastop. Osrednji točki sta bili Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženi« ter J. Ogrinca »Kje je meja«. Igri so izučili in pripravili profesorji Petaros Robert, Štoka Graciela ter Sosič Milica. Mladi igravci so se dobro odrezali in zlasti nekateri še posebno. V »Matičku« so nastopili Mokor Nerino, Pangerc Boris, Cuk Marij, štrajn Ada, Boneta Danila, Franko Svetina, Lovriha Dino, Štrajn Aleksander ter Štrajn Neva kot šepetavka. »Kje je meja« pa so zaigrali Šik Adrijan, Ota Walter, Štrajn Marija, Lovriha Sonja in Žerjal Vladimir.
Šolski zbor je pod vodstvom prof. Pahorjeve zapel »Zbadljivko«, »Zabučale gore« in »Iz Drežnice«. Učenki Manin Bruna in Maver Sonja sta prijetno zapeli pesem o »Sarafanu«. Lepa je bila tudi izvedba srbskih narodnih plesov, katere je izučila prof. Puntar. Nadvse zanimiv pa je bil telovadni nastop, za katerega je učence pripravil prof. Zadnik.
Za najboljše in najbolj številne prispevke v šolskem časopisu je prejel knjižno nagrado Pangerc Boris, za najboljšo risbo pa štrajn Dobrina.
Prireditve se je udeležil poleg zastopnikov krajevnih šolskih, civilnih in drugih oblasti, tudi pedagoški svetovavec za slovenske šole prof. Stane Mihelič.
Vsi, ki smo predstavo videli, lahko rečemo, da srednja šola izpolnjuje poslanstvo, ki ga starši in vsa javnost od nje pričakujejo. Treba je namreč vedeti, da zaključne šolske prireditve ne predpisuje noben zakon, temveč je odvisna le od dobre volje in požrtvovalnosti učiteljskega odnosno profesorskega zbora.
Stalna mesta na slovenskih šolah
Novico o stalnih mestih na slovenskih osnovnih šolah, ki smo jo objavili v prejšnji številki, je treba nekoliko popraviti. Poslanec Belci, ki se je za to zadevo za-
Sovodnje — Občinske volitve
Pretekli teden smo objavili seznam didatov naše demokratične liste z znal »lipove vejice«. Možje, katere smo izbi da jim poverimo upravo naše obč uživajo najboljši ugled in spoštovanje, ramo pomisliti, da ni vseeno, koga po vimo, da vodi občinsko upravo. Vi moramo modre in preudarne ljudi, ne bodo v bodoče dogajale krivice in rednosti na škodo naših občanov, ka so se sedaj.
Nekatere družine v naši vasi so še vodovoda in naše županstvo ni v trel tih naredilo ničesar, da bi uredilo 'V šanje poti, po kateri nujno mora napeljava. Za take probleme in še marsikaj drugega je pa potreben preuds ■ in demokratičen občinski odbor, katei imamo možnost izvoliti 13. junija oddamo svoj glas kandidatom »lip vejice««.
Vašča
Umrl je gradbenik Mattiroli
V goriški bolnišnici je dne 29. n podlegel poškodbam znani goriški st ni podjetnik Luigi Mattiroli. Od P zvečer, ko se je z avtom zaletel v ob cesti v bližini Farre, ni prišel ve zavesti. Njegova prerana smrt je vzbo v mestu globok odjek.
ALI JE RES?
širijo se vesti, da je Slovensko nar« gledališče iz Trsta naslovilo na ljubi ske oblasti prošnjo, da bi smelo Slovenijo igrat »Veliki slovenski pasi) kot ga je predvajalo na Tržaškem in riškem, a da so te prošnjo odbile.
OBVESTIL
smislu sporazuma med strankami leve sredine ureja tudi nekatera druga vprašanja zvezana s slovenskim šolstvom, je sporočil Slovenski skupnosti, da je bilo z odlokom z dne 17. novembra 1964, registriranim na računskem dvoru dne 20. februarja 1964 ustanovljenih 100 stalnih mest na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem in 43 stalnih mest na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Odlok ne omenja 10% nadštevilnih mest. Zdaj je v teku postopek za določitev konkurzov za omenjena mesta.
Slov. skupnost in naftovod
»Katoliški glas« je že obširno poročal o žalostnem položaju tistih ljudi, ki so jih v dolinski občini razlastili zaradi gradnje naftovodn.ih naprav in jim ponujajo sramotno nizko odškodnino. Znano je tudi, da dolinski župan ni dovolj izkoristil u-godne prilike, da je brez sklicanja novega občinskega odbora, kljub protestu sveto-vavcev Slovenske skupnosti, dal dovoljenje občine, ko bi lahko počakal in zahteval, da je treba razlaščeno zemljo plačati vsaj po tekočih tržnih cenah. Najugodnejša pri-
PRAZNIK ČEŠENJ
v Mačkovljah, ki je zaradi nestalno^ sti vremena odpadel preteklo nedeljo, bo v primeru lepega vremena v nedeljo, 6. junija.
Nastopijo: pevski zbor, folklorna sku- j pina, godalni kvintet »5 Fans« itd.
Domače jedače in pijače od 14. do 24. ure.
ISKRENO VABLJENI!
    _________________________  I
lika je bila zamujena. Takoj pa je nastopil svet Slovenske skupnosti v Trstu, ki je položaj temeljito preučil in naredil razne korake v korist oškodovanih lastnikov. Eden izmed važnih korakov je resolucija deželnega svetovavca dr. škerka v deželnem svetu. Deželni odbor je vzel proteste Slovenske skupnosti zelo resno. Nekaj ugodnih posledic se je že pokazalo. Slovenska skupnost dela še naprej in med drugim se ji je že posrečilo blokirati nekatere nove ukrepe Pristaniške ustanove ter družbe SIOT. Ker je akcija še v teku, ni mogoče o njej podrobno poročati, toda vsi prizadeti so lahko prepričani, da bo Slovenska skupnost naredila vse, kar se da še narediti. Danes ni več nobenega dvoma, da bo dražba morala plačati višje cene, kakor je javila dolinskemu županstvu.
Bankovci po 500 lir bodo izgt veljavo
Z dekretom od 12. januarja 1965 s 30. junijem 1965 vzeti iz obtoka ban* po 500 lir in bodo tako izgubili defl veljavo. Po tem datumu se jih bo 1' menjalo samo v uradih Banca d'Itaf sicer do 31. decembra 1965. Potem dokončno vzeti iz prometa in uničeni
Mnogi častivci svetogorske Matere I se sprašujejo, kdaj bo izšla 7. Št«T revije »Svetogorska Kraljica-, ki je' napovedana v slovenskih tednikih i' koncu lanskega leta. Toda gotovo so.fl’ od vas čitali na letošnjem stenskei* ledarju »Svetogorska Kraljica« opoZ1 »Dokler se v tiskovni sklad ne n» dovolj denarja za kritje tiskarskih škov, revija ne more iziti!« Torej je visno od vas, dragi prijatelji, kdai revija izšla! Zato izrekamo našo A prošnjo na srce vsakega Slovenca1 šljite prispevek, ne boste se kesali! boste za ljubljeno Mater, Kraljico s * gore! Darove pošljite upravi revije: ’ togorska Kraljica«, Peter Flander, Rapicio 3 - Trieste.
Dne 6. junija 1965 ob 17. uri bo v'
turnem domu v Trstu zaključna pr1 tev osnovnih šol. Vabila so na razp® v šolah. Izkupiček je namenjen šols^ Patronatu.
Na binkošti bo nadškof msgr. Pa* zio birmoval v naslednjih župnija^ 9.30 v župniji sv. Jožefa Delavca v * žicah; ob 12. uri v župniji Marija Ijice na solkanski cesti; ob 15.30 v nici; ob 16.30 pri sv. Ignaciju.
Na praznik sv. Rešnjega Telesa nija): ob 9. uri v Štandrežu; ob & begunskem naselju v Sesljanu; ob na Malih Rojcah v Gorici (Campagn1*
Romanje na Sv. goro. V nedelj^ junija bodo goriški Slovenci poroti*1 Sveto goro. V programu je, da bo^' s tremi avtobusi, dva bosta peljal Prevala, eden, manjši, pa do vrh? hod iz Gorice s Travnika ob 6. uf1' poldne bosta dva avtobusa šla na eden pa v Drežnico. Za goriške je določena sv. maša na Sveti $°\ 11.30. Priglasitve sprejemata msgr. in g. Kleindienst.
(It;
DAROVI:
Za Marijin dom v Rojanu: Dni
v spomin Terezije Germek 8 000
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega trgovski L 30, osmrtnice L 50, v' davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gori#
nimal in ki na prosvetnem ministrstvu v
    n    ...........................................................
Vsi na^volišče - za lipovo vejico
p
ii
ji
s
ii
o
ri
s:
b
o
v
S
P
n
si
a
v
d
ti
tc
VI
p
di
m
n
pi
tt
ti
Za
ki
Sl
(1;
di
k<
di
ki
ni
*g
kc
tlii
di
m
nj
di
Vo
sp
m.
tel
/1'
in
lis
cij
ni
ga
ka
Pa
«ei
faž
uk
Po
ka
kr.
I
m
Od
Ve,