233
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjski. 8. seja 5. dne julija.
Dovolile so se raznim občinam občinske priklade. Glede nove ceste Idrija-Vrščevo sklenil je deželni zbor sledeče: 1) Cestnemu odboru v Idriji dovoli se za celi cestni okraj pobiranje 25% priklade na vse nepo-sredoje davke s tretjinsko priklado vred za leto 1881., 1882. in 1883. 2) Za to cesto od Idrije do Vrščevega, ki se mora takoj pričeti, dovoli se iz deželnega zaklada in sicer iz kredita odmerjenega za cestne stavbe deželni donesek 4000 gold, pod tem pogojem, da se tudi iz državne blagajnice naukaže znesek 8000 goldinarjev za to stavbo. 3) Z ozirom na to, da se bode 25% pri-klada, ki je deloma namenjena za to stavbo, še le koncem L 1883. popolnoma nabrala, pooblastuje se deželni odbor , naukazati cestnemu odboru v Idriji v drugem letu, ko se bode cesta delala, in če bode treba, na račun 25% priklade brezobrestna predplačila iz kredita za cestne podpore.
Vsled poročila poslanca dr. Poklukarja sprejel se je sledeči predlog dotičnega odseka : Deželnemu odboru se nalaga: brez zamude potrebno vpeljati, da se s Koroško skupna ustanova ilirska za slepe razdeli tako, da pride vsaj polovica premoženja te ustanove v izključen užitek in gospodarstvo Kranjske; nad to pa priskrbeti tudi od ces. kr. ministerstva dovoljenja , da se dohodki našega dela te ustanove izjemno smejo obračati v podporo takih ubozih slepih, ki so izučeni zapustili dotični zavod, pa si nimajo s čim kupiti orodja in priprave za rokodelstva, s katerimi bi si mogli živež služiti.
Dalje je dr. P o kl u kar poročal o sirotinskih ustanovah in v imenu finančnega odseka stavil sledeče predloge: 1. Deželnemu odboru se nalaga, za naprej od dohodkov sirotinskega zaklada tri Četrtine obračati v podporo domačih sirot približno v enacih svo-tah za vsaki spol, — ter samo eno četrtino dohodkov nalagati v pomnoženje ustanovnega zaklada. 2. Deželni odbor naj skrbi za to, da se število prostorov za sirote deklice v tukajšnji Lichtenturnovi sirotišnici na stroške sirotinskega zaklada pomnoži, ob enem pa podpora sirot deklic na roke polagoma opusti. 3. Deželni odbor naj za to skrbi, da red usmiljenih sester v tukajšnji sirotišnici sedanjo letno plačo 100 gold, za vsaki prostor vsaj v razmeri s pomnoženjem ustanovskih prostorov primerno zniža. 4. Deželni odbor naj tudi obstoječi de-liški sirotišnici podobne naprave za dečke s tem podpira, da takemu zavodu pogojno zagotovi primerno šte-
*
234
vilo iz sirotinskega zaklada plačanih prostorov za sirote dečke. — Dr. Bleiweis kazaje na izvrstni vspeh Lich« tenturnove dekliške sirotišnice priporoča, naj se tudi ustanovitev sirotišnice za dečke kar najbolj mogoče podpira in v ta namen nasvetuje dodatek k navedenemu 4. odsekovemu predlogu, naj se takemu zavodu proti postavni varnosti da primerno posojilo iz sirotinskega zaklada. — Poslanec S ve tec podpira ta predlog, a vitez Vesteneck, dr. pi. Schrey inDeschmann se protivijo temu. Pri glasovanji obveljajo zato po večini liberalcev le odsekovi predlogi.
Dr. S chaffer nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se dva zmožna štipendista iz Kranjskega pošljeta na Dunaj v posebno šolo na obrtnijskem muzeji za lesorezce in pletenje košev in za vrborejo ter v ta namen ustanovite dve štipendiji po 400 gld. ali 300 gold. Poslanec K lun nasvetuje, naj se tudi v po-vzdigo lončarije, ki je na Kranjskem zelo razširjena, pošlje en učenec na lončarsko šolo v Znojm na deželne stroške. Poslanec dr. Vošnjak pa predlaga, naj deželni odbor prosi c. k. trgovinsko minister-stvo, da pošlje izvedenca na Kranjsko, kateri bi prehodil kraje, kjer so domače obrtnije in potem nasve-toval, kako bi se važneje obrtnije dale vspešno podpirati in razširiti.
Poslanec Dreo obljubi, da bode sam prevzel stroške za enega štipendista za lesorezje in pletenje košev. Potem vsi navedeni predlogi obveljajo, poslancu Dreo-u pa zbornica zahvalo izreče za njegovo podporo.
Na vrsto pride potem poročilo finančnega odseka, kako postopati, da bi se gimnazija v Kranj i ohranila. Pri tej priči objavi gosp. c. k. deželni predsednik Winkler sklep presvitlega cesarja, po katerem gimnazija v Kranji ostane s pogojem, da občina skrbi za poslopje in kurjavo in za 4razredno gimnazijo daje po 1000 gld. na leto, dokler pa nima vseh štirih razredov, pa po 250 gold, za vsak razred. To objavo zbornica sprejme s trikratnimi „slava"-klici ter naroča deželnemu glavarju, zahvalo deželnega zbora Nj. veličanstvu tele-grafično naznaniti.
Deželni glavar vitez Kaltenegger izroči zdaj predsedstvo dr. BI ei we isu, ki je deželnega glavarja namestnik, ker je sledeči predlog zadeval osebo deželnega glavarja. Potem pa vitez Vesteneck v imenu finančnega odseka nasvetuje, naj deželni zbor deželnemu glavarju vitezu Kalteneggerju z ozirom na njegove izvanredne zasluge zastran ustanovljenja in nabiranja zaklada v podporo reservistom, kakor tudi za vspešno nadzorstvo pri primerni razdelitvi teh novcev izreče zahvalo dežele kranjske.
Ta predlog preveč strankarskega duha je izbudil med vso narodno stranko občno nezadovoljnost. Poročati nam je toraj obširneje o tej točki. — Prvi, ki se je zoper ta predlog oglasil, bil je poslanec Svetec, kateri je tako-le govoril: „Kakor vidimo iz nasveta od-borovega, so gospodje jako radodarni z „zahvalo kranjske dežele". Res je, da kranjska dežela s hvaležnostjo nikdar ne zaostaja, kjer je ista na mestu, in vedno se je hvala dajala onemu, kateremu je pristovala. Pogle-dimo pa, za kaj se ravna v tem slučaji. Deželni odbor se je ustanovil kakor odbor za podporo reservistom, ki so šli v Bosno; deželni zbor sam je dovolil znatno svoto v ta namen in začeli so se tudi po deželi nabirati darovi. Nabralo se je vsega skupaj 9800 gold.; od tega se je 8600 gold, razdelilo, 1200 gold, pa je ostalo. Gospoda, zdaj vas pa le vprašam: kako pride gosp. deželni glavar do tega, da bi za to žel „zahvalo dežele", ko vendar z deželnim odborom vred ni storil druzega, nego svojo dolžnost. Pri tako mali svoti vendar ni manipulacija  prizadjala  toliko  truda,   inče  gaje,   gotovo
imata deželni blagajnik, ki dan za dnevom šteje na sta in sto tisoče v, ali pa deželni računovodja, ki računa vsako leto na milijone in milijone, mnogo več posla, in vendar nikdar ni prišlo nikomur na um, tema gospodoma zaradi njunih „zaslug" izrekati „zahvalo dežele", kajti blagajnik in računovodja izpolnujeta s tem načinom samo svojo dolžnost. Ako bi se imeli mi komu v imenu „dežele" zahvaljevati, bi nam to bila lahka stvar, kajti med seboj imamo mož&, kateri je to zahvalo res in v polni meri zaslužil, in to je gosp. dr. Janez Bleiweis. Njemu je dežela kranjska v resnici zahvalo dolžna. Dr. Bleiweis je svoje dni deloval na to, da se je odpravila naj de niš ni ca, in tako je deželi prihranil vsako leto 60.000 gold. Ko je šlo za to, koliko bode državni zaklad doplačeval k zemljiščni odvezi, bil je zopet dr. Bleiweis , kateri je s svojo nepromen-ljivo doslednostjo stvar dognal tako, da dežela kranjska od države namesto prej nameravanih 150.000 gold, dobiva zdaj 175.000 gold. Gospoda, to hoče reči, da se ima kranjska dežela dr. Bleiweisu vsako leto zahvaliti za 85 000 gold., katere jej je on prihranil. A vendar mi ni znano, da bi se bila kdaj predlagala za dr. Bleiweisa kaka posebna zahvala. A vi uže pri tako nevažnem predmetu vihtite kadilnico želeči tam dajati zahvalo vse dežele, kjer je čisto nič treba ni. Meni se to početje zdi jako sumljivo, kajti mislim, da je vsa stvar le nekako s trte izvita, in da hočete vi deželnemu glavarju se strankarskega stališča vtihotapiti zaupnico. Zatorej mi je tem odločaejše temu protiviti se, ker ne vidim nobenega povoda, čemu bi se zaradi take malenkosti izrekala gosp. deželnemu glavarju zahvala. Jaz zato predlagam, da se o tem predlogu preide na dnevni red."   (Živahni „dobrou-klici na narodni strani.)
(Dal. prih.)
Pojasnilo.
V 159- listu „Slov. Naroda" se v obravnavah deželnega zbora dne 10. julija t. 1. med drugim poroča sledeče:
„Poslanec Robič toži, naj bi se pašniki preveč ne pogozdovali, ker s tem se godi kmetom živinorejcem škoda."
Kdor te iz mojega dotičnega govora iztrgane vrstice bere, bode si mislil: no, to mora velik nasprotnik pogozdovanja obširnih golicav dežele naše biti!
Al temu nikakor ni tako. Meni to, da bi jaz pogozdovanju pašnikov nasprotoval, ni bilo nikoli v mislih, še manj sem pa jaz tako v deželnem zboru govoril. V svojem dotičnem govoru sem le pozornost si. vlade obračal na to, da se c. kr. gozdarji preveč vtikajo v gospodarske zadeve s pašniki in planinami, posebno na Gorenjskem, in kedar na njih najdejo z gozdom zaraščene prostore ali pa stare štore posekanega lesa, take pašnike, dasiravno so v meri cesarja Jožefa in tudi v stalnem katastru nove mere kot pašniki in planine vpisane ter jih dotične občine kot take od nekdaj vživajo, smatrajo za gozdno zemljišče in zahtevajo, da se ima ž njimi ravnati po gozdni postavi. Na ta način se pa kmetovalcem živinorejcem gotovo živinska paša in pašna pravica krati, ker v mlade gozdne zasade živino na pašo goniti prepoveduje gozdna postava. Kmetje, posebno v zgornji dolini na Gorenjskem, ki poglavitno od živinoreje žive" , pa brez pašnikov obstati ne morejo. Nasledki tacega ravnanja c. k. gozdarjev so pa ti, da, kedar na takih prostorih kak mlad les posekan, ali kako golicavo s štori posuto in ne zasajeno najdejo, dotično sosesko zarad uničevanja gozda politični go-spćski zatožijo, namesti da bi jo ondi pohvalili, ker na svojih pašnikih in planinah tudi gozdno drevje
235
goji. S takimi zatožbami naklonijo občini pa dosti sitnosti in nepotrebnih stroškov.
Tako, na priliko, se je od strani c. k. gozdnih organov v novejšem času očitalo občini Gojzd (Wald) na Gorenjskem v zadevi vzhodnje lege (Ostlehne) v Belci, da vničuje ondi gozd, dasiravno občani zarad neprilične lege in pomanjkanja poti ondi še lesa nikoli sekali niso, in se je les ob č >su sekvestracije, ki jo je vlada ukazala, po lastniku tovarne Ruardove na Savi, ondi posekal. In dasiravno je ta lega pašnik, ne pa gozd, se je potem od c. k. politične oblasti v prepoved djala, ondi paša omejila, sekanje lesa in napravljanje nastelje prepovedalo, ter določilo, da se omenjeno zemljišče ima kot gozd gojiti in vprihodnje kot gozd vzdrževati. Nobena pritožba, tudi na najviše mesto ni nič pomagala, in občino Gojzd je v omenjeni zadevi vrh tega še 30 gold, komisijskih stroškov prav po nepotrebnem zadelo.
To je jedro mojega gori omenjenega govora, ki ima namen, občine varovati nepotrebne nadležnosti c. kr. gozdnih organov in pa nepotrebnih stroškov.
Luka Robič.
Deželni zbor staj ar ski.
Deželni zbor je — tako poroča ,,Slov. Gosp." — nagle  smrti  umrl  dne  7. julija   t. 1.    Zanimiva bila je
15.  seja, ker so takrat slovenski poslanci zlasti gosp. dr. Radaj in gosp. Žolgar grajali, da je na vinorejski Šoli v Mariboru vse nemško, učitelji in učni jezik.    V
16.  in 17. seji razgovarjali so se o silnih stroških za ljudske šole. Nemški konservativci (možje naše stranke) so zapustili zbornico, ker hočejo, naj so liberalci sami za vse odgovorni. Jednako storili so, ko je šlo za pokritje pomanjkljeja celih 242.894 gold., kar so se ve tudi liberalci zakrivili s svojim pometanjem z denarji. Osamljeni liberalci so imeli 2 nasveta na razpolago. Letos so si liberalci s pomnoženimi dač imi pomagali iz zadreg; dolga najeti si niso upali. V 18. seji so pokopali ribarsko postavo in v 19. seji je c. k. namestnik odgovoril na razne interpelacije večidel ugodno. Z bornim, malo zanimivim govorom je potem deželni glavar zbor sklenil.
Deželni zbor tirolski.
V tukajšnjem zboru je vrli poslanec Greuter tožil, kako so kmetje padli v mreže oderuhom, in je z ostro besedo šibal Auersperg Lasserjevo ministerstvo, katero je vsled denarnega poloma (kraha) 80 milijonov gold, vrglo v žrelo judov, nasproti pa za siromašnega kmeta prav nič ni storilo.
___    242    ___
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor Kranjsku
8. seja 5. dne julija.
(Dalje.)
Dr. Poklukar se oglasi takole: „Ta stvar je vsa provocirana, kajti zaupnice želi le ona stranka, kateri se menda dozdeva Jako potrebna. Da se je ustanovila podporoa zaloga za reserviste, to je ukrenila še prejšnja narodna večina deželnega zbora, in kolika je pri tem imela opraviti, dovolj kažejo akti. Izvan-rednih ,,zaslug^^ pa pri tem delu ni bilo nobenih; zaradi tega je zaupnica nepotrebna in jaz sem odločna proti njej. Ako jo votira današnja večina deželnega zbora, potem se tudi dobro v6, da ona ne zastopa večine „kranJ8ke dežele^*.
Poslanec Navratil podpiraje predlog Svetčev govori tako-le: „Tudi jaz se odločno upiram, da bi se sprejel od odseka nasvetovani predlog. Ako bi se imela komu izreči zahvala, bi to bilo jedino le dr. Blei-weisu, kateremu je slovenski narod v istini mnogo hvaležnosti dolžan, narod, ki ga imenuje svojega očeta* Gospod deželni glavar, katerega uradniške sposobnosti nikakor nočem zanikavati, ni sam ustanovil teh zakladov, nego je to storil v družbi z deželnim odborom, in zatorej mu ne gre nobena posebna zahvala. Ako imama komu zahvalo dajati, je gotovo to treba našemu presvetlemu cesarju, kateri nas neprestano obsiplje z darovi, — vladarju, kateri je zdaj vrle može poklical v ministerstvo, ki se z vspehom trudijo izpolnovati cesarjeve besede: ,,naredite mir med mojimi narodi!^' Hvalo bi nadalje imeli izreči sedanjemu ministerstvu, ki pošteno deluje na to, da bi v Avstriji zavladala mir ia sporazumljenje; takisto smo dolžni svojo zahvalo izreči
tudi našemu gosp. c. k. deželnemu predsedniku, ki v smislu te spravljive vlade naši deželi dela na korist. Gospod deželni glavar naj mi z akti dokaže, da v istini ljubi od cesarja priznane Slovence, naj mi pokaže Častna odlikovanja slovenskih občin, potem bo-dem tudi jaz glasoval, da se mu izreče zahvala kranjske „dežele".
Dr. Schaffer hvalisa deželnega glavarja spretnost in delavnost, in pravi, da se hoče glavarju le tako „v obče*' izreči zahvala.
Zdaj dr. Zarnik poprime besedo: „Gospoda, ako bi gosp. deželni glavar ne bil strankarsk mož, bi jaz ne imel ničesar zoper to, da bi se mu izrekla zahvala. Toda tukaj vam gre za strankarsko zahvalo, katero hočete dati svojemu vodji, a ne toliko deželnemu glavarju. Ko smo mi imeli večino v deželnem zboru, nam ni nikdar prišlo na um, izrekati dr. Bleiwei8U zahvalo kranjske dežele, in sicer zaradi tega ne, ker smo taktni in nismo hoteli predlagati zahvale možu, ki je stran k ar, kateri je naš vodja. Mi tudi nikdar nismo napravljali takih škandalov, kakor ste jih vi v tej slavni zbornici. Ozrimo se na čas, ko je dr. Bleiweis več kakor pol leta namestoval deželnega glavarja, katerega vse posle je tudi vseskozi vestno in temeljito opravljal. Tedaj je za to svoje službovanje imel dr. Bleiweis dobiti 1500 gold. nagrade. Nasvetovalo se pa je, naj se mu za mnogi trud dovoli 500 gold. In kaj ie takrat rekel eden vaših vodij, katerega je nekdaj ,,Tagblatt** imenoval „den markigen knorrigen Kromer^^V Dejal je žirokoustnež: „noch den Baronstitel soli er sich holen*'; poleg tega ga je pa še drugače napadal zel6 nesramno. Gospoda, to je bil škandal, katerega je učinil vaše stranke mož, in katerega poprej v deželnem zboru kranjskem nismo nikdar doživeli. Jaz deželnemu glavarju gotovo njegovih zaslug ne jemljem, a taktno ni bilo od vas, predlagati njemu zahvalo, zato ne, ker je strankarsk mož.**
Poslanec Svetec: „Gosp. dr. Schaflferju sem za njega izjavo zelo hvaležen. Jaz sem prej samo sumil, kar je zdaj dr. Schaffer sam na polna usta povedal, da namreč gospodje one stranke nočejo „deželne ' zahvale votirati gosp. deželnemu glavarju za njegovo oskrbovanje zaklada za reserviste, nego da jim je namera to izvršiti kakor strankarsko demonstracijo. Zatorej mi je tem odločnejše protestirati proti vsakemu takošnemu priznanju.**
Dr. Schrey pravi, da je narodna stranka dosegla svoj namen v današnji debati ter vihtela kadilnico svojemu možu.
Dr. Vošnjak odgovori tako-le: „Meni se je zgolj žuditi, kako more stati v predlogu „den Dank des Landes Krain**. Ta večina vendar n e zastopa večine prebivalcev „kranjske** dežele! S kakošnimi nelegalnimi sredstvi, s kakošnim vladnim pritiskom se je napravila današnja večina pri volitvah leta 1877., to je vsakemu znano. Ta veČina nikakor ni zastopnica večine prebivalstva kranjske dežele, nego le večine v deželni tabli vpisanih velikih posestnikov in neke klike v mestih in trgih, katere kandidatje so z vladnim pritiskom prišli v zbor. Narodna stranka je pri verifikacijah teh volitev leta 1878. deželnega zbora nelegalnost dovolj jasno dokazala. Mi smo vlado prosili, naj razpusti ta zbor in naj se razpišejo nove volitve, potem se bode še le pokazalo, kdo ima pravo večino. Zaradi podkupa pri volitvi v sedanji zbor so se celo vršile sodnijske preiskave, a prejšnja vlada je napravila justico ^ahlapčevalko političnim namenom sedanje večine deželnega zbora.^*
Poslanec Lučk man trdi,   da  sta  dr. Poklukar
in dr. Vošnjak v odseku  glasovala  za   predlog,   kar pa zdaj oba odločno zanikavata.
Dr. Poklukar mu odgovori, da je proti govoril in proti glasoval. Dr. Vošnjak pa odločno trdi, da je tudi on proti glasoval in pri tem še rekel: ,,Letos gospoda kaj radi dajejo ,,znamenj a pridnosti**.
Poročevalec vitez Vesteneck po vsem tem poprime besedo in priznava istino, da je dr. Poklukar proti govoril in proti glasoval, a trdi, da dr. Vošnjaka ni bilo pri glasovanji. (Dr. Vošnjak zavrne govornika z besedami: To je laž!) Nadalje graja vitez Vesteneck poslanca Navratila, da je v debato vpletel osobo cesarjevo, kateri je ravno svoje zaupanje deželnemu glavarju izkazal s tem, da ga je zopet na to mesto poklical. Konečno omenja, da ni ustavoverna ni narodna stranka ne bodete delali zgodovine kranjske za 1. 1880., kajti prava zgodovina se dela sama, in ta bode ime Kalteneggerjevo z zktimi črkami zapisala v svojo knjigo. (Viharno oporekanje narodnih poslancev.)
Predsednik dr. Bleiweis d^ potem na glasovanje S vet če v predlog: „naj se o odsekovem predlogu prestopi na dnevni red**, ki je bil z 18 glasovi nemškutar-jev zavržen. Zdaj vsi narodni poslanci zapusti zbornico, da ostanejo le nemškutarji, ki potem odsekov predlog sprejmo.
Na to pride deželni glavar vitez Kaltenegger v dvorano, prevzame zopet predsedstvo ter se za sklep zahvaluje z dostavkom, da votirana zahvala ne gre njemu samemu, temveč tudi deželnemu odboru.
Poslanec Potočnik poroča v imenu gospodarskega odseka o načrtu postave zastran obzemlja ljubljanskega močvirja, ki se potrdi. — Potrdita se dalje računska sklepa zemljiško-odveznega zaklada in normalno-šolskega zaklada za leto 1878. ia 1879.
Občini Gol se dovoli odpis 106 gold. 32 krajc^ normalno-šolskega zastanka. Prošnja šolske občine cerkniške za podporo o šolski stavbi pa se zavrne. Potrde se dalje računski sklepi bolnišnega, porodišnega, najdenišnega in norišnega zaklada, potem deželno kulturnega zaklada za leto 1878. in 1879. in konečno proračuna deželno-kulturnega zaklada za 1. 1880. in 188L
Deželni zbor stajarski.
Na vprašanje slovenskih poslancev zarad slovenskega uradovanja je ces. namestnik odgovoril, da mu je od visokega ministerstva došel nalog izreči: da si bode vlada prizadevala z ozirom na potrebščine kolikor mogoče vstrezati željam Slovencev, zato bode vlada porabila vsakošno priliko, da opazuje in presojuje dejanske potrebščine slovenskega prebivalstva na Stajarskem ter da ne bode nikdar opuščala storiti, kar koristi države zahtevajo. Prav za prav so to gole besede , podobne onim, katere smo slišali uže takrat, kojeSchmer-ling, Lasser, Stremayr itd. ministroval — piše „Slov. Gosp." — vendar se čedalje bolj kaže, da so časi ministrov Lasser-Auersperg-Stremayr minoli. Treba je^ le, da se potem Slovenci povsod tudi ravnamo. Vlagajmo torej le slovenske vloge, a zahtevajmo tudi slovenskih odgovorov! Pravico imamo do tega. Nihče nam je krčiti ne sme.
Vkljub tehtnim ugovorom je obveljal predlog finančnega odseka, naj koncem letošnjega leta neha pod-kovskašola in se prodd šolsko poslopje z dotično opravo. Zagovornike tega predloga je vodila misel, da se s tem odlokom prihrani deželi mnogo stroškov , kovači pa, ki hočejo pravico podkovskega mojsterstva doseči, naj se, če so Nemci, podad6 na Dunaj v pod-kovsko šolo, — če  pa ao Slovenci,   naj gred6 v pod-
------    213    ------
kovsko Bolo v Ljubljano se podkovstva učit, da dobijo dotično diplomo.
Kako zel6 uže tudi liberalcem presedajo po njih leta 1869. za ljudske šole skovane postave, kaže v tukajšnjem zboru sprejeta resolucija, po kateri se deželnemu odboru nalaga, študije delati o tem, kako bi ee po spremembi deželnih šolskih postav ali pa na administrativni poti velikim stroškom moglo v okom priti; o tej zadevi odbor prihodnjemu zboru nasvete fitavi.
Deželni zbor tirolski.
Poslanec Greuter je svoj predlog o zboljšanji kmetijskega posestva med drufi:imi podprl s temi razlogi: Kmerije so se od leta 1870. do 1875. še za novih 297 milijonov gold. zadolžili. Prejšnji državni zbor ni za povzdigo kmetijstva skoro nič storiL Razkosovanje zemljišč, čedalje več krčem, pohišno kramarstvo: vse to razdeva kmetijstvo. Med kmeti je čedalje manj denarja. Hranilnice jim ne pomagajo, ker niso več špa-rovke, kar bi imele biti, ampak so spekulantinje, ki terjajo čedalje veče obresti (činže).
Deželni zbor goriški.
Sedma (zadnja) seja 1. julija t. 1.   ob   3. uri po-
Eoldne. — Vsi poslanci nazoči, samo gosp. namestnik >e Pretiš ne. V imenu deželnega odbora stavi dr. Abram tele predloge: Deželni zbor se zahvaluje Nj. veličanstvu, vladi, državnima zbornicama in ces. namestniku za podporo naklonjeno naši deželi v hudih stiskah tega leta. — Potrdila se je garancija deželnega zaloga za predplače iz državnega Kaloga v omenjenih stiskah. — l^oslanec Jonko bere interpelacijo zadevajoče poprave na državni cesti v Soški dolini. — Poslanec Faganel
}*e ponovil, pa potlej umaknil svoj v 5. seji podani pred-og, da naj bi, kdor služi zunaj domače vasi, plača val zaslužku primerno davščino v domačo občinsko denarnico. — Prošnje so bile mnoge uslišane, druge spet ne. Dovoljenih je med drugim 300 gold. za uek most na gorenjem Krasu. Cesta iz Medane v Mušo čez Preval bo skladovna. Za cesto od Zelina do kranjske meje (na Cirkljanskem) je 1000 gold. dovoljenih; 1000 gold. za cesto v kobariddkem Kotu proti Breginju; 1000 gld. za cesto med sv. Lucijo in Kozariščem. — Cesta iz Zagraja skozi Rubije, Savodnje, Standrež v Gorico bo skladovna. Za cesto med Pevmo in Kojskem je dovoljenih 1500 gold. — Za most čez Idrijico je odločenih Šebreljski občini 300 gold. — Za poravnavo klanca med Mataiinom in Naklom je odmenil dež. zbor ^000, za cesto od Skopega skoz Dutovlje proti Občini 1000 gold. — Za starinski muzej v Oglej i za L 1881. 150 gold. — Dvema uradnikoma je dovolil zbor vsakemu 100 gold. podpore; dvema praktikantoma pa ad-jutum povišal. — Za novi most čez mejno reko Idrijo pri JVIedeji (v Lahih) je dovoljenih (za 11. 18S0. in 1881.) 5000 gold. — Rešena sta proračuna glavnega zaloga za uboge in deželnega zaloga za 1. 1880. (poročata posl. Kocijančič in dr. Ton ki i). Dalje je predlagal finančni odsek četvero sem spada-jočih reči, in sicer, nekaj zastran načina, kako se ima pobirati davščina od vina in deželna užitnina; nekaj zastran bolnišničnih stroškov in dotičnega obračuna s tržaškim magistratom in slednjič to-le: „Pooblasti se deželni odbor, da izplača 1000 gld. letne podpore c. k. kmetijski družbi goriški le tedaj , ako se ona dogovori ž njim zastran poprave poslopij na društveni kmetiji, katera služijo zdaj slovenskemu oddelku deželne kmetijske šole, tako, da bo poravnava ugajala deželnim
interesom". Kar se tiče užitnine, oglasil se je prvi vladin zastopnik ter omenil, da naj bi se poraV' nalo razmerje med užitninskimi dokladami od vina io od piva po volji vladini. Poročevalec dr. Tonkli je zagovarjal odsekov predlog. O nadrobni razpravi se vname živahna debata zastran podpore 1000 gold, ki naj bi jo deželni odbor pogojno izplačal kmetijski družbi. Grof C or o ni ni nasvetuje , naj bi se ome* njeni znesek plačal brezpogojno; dr. Tonkli pa našteva vzroke, zakaj je pogoj v finančno-odsekovem predlogu na pravem mestu. Na zadnje je obveljal odsekov predlog. — Zoper znesek 13.000 gold., ki jih dežela plačuje za kmetijsko šolo, vstavljal se je poslanec dr. Maurovič, češ, da kmetijska šolani doaedaj praktično nič koristila, in trdi, da bi bilo bolje, da bi se učenci pošiljali se štipendiji na druge kmetijske šole. Proti temu govorijo poslanci Gasser, Dettori, De-peris, Pagliaruzzi in poroČevavec dr. Tonklir Potrjeni so vsi odsekovi predlogi in odobrena vsa finančna postava za 1. 1880. po odsekovib nasvetih. Glavno strašilo letošnjega zborovanja ni strašilo letos nikogar; to je uravnava dolenje Soče, oziroma, povračilo 8 00.000 gold., za katero bi imela dežela prevzeti poroštvo. Vsa ta sivar je odložena za prihodnjo sesijo. Med tem naj dtželni zbor študije dela in pripravlja, česar treba. — Proračun deželnega zaloga za leto 1871. se je potrdil brez posebnih ugovorov. Doki a de dotične znašajo: na skupni znesek vseh neposrednjih davkov 12%, na vžit' nino od vina in mesa 20%, na žgane pijače 50% j 1 gold. na vsak hekt< liter nadrobno potočenega piva. Ponovljeni so tudi vsi tisti sklepi, ki so bili sprejeti o razpravi deželnega budgeta pro 1880. Sprejet je dalje predlog zastran eventualnega povišanja doklad k izrav' nim davkom z ozirom na vpeljavo novega zemljiščnega davka. — Deželnemu odboru je naročeno, da napravi prošnjo do visoke vlade za odpust davka v vinskih krajih zavoljo tega, ker je preteklo zimo veliko trt pomrlo Se neke druge malenkostne reči je zbor rešil in potem je glavar sklenil sejo in sejno dobilo & primernim kratkim ogovorom in z ,,evviva**- in ,,živio*'' klici Nj. veličanstvu Francu Jožefu L
------   244   —