PRODAJA NOVIH VOZIL STARO ZA NOVO SERVIS VULKANIZERSKE STORITVE OPTIKA ALARMI
AVTOM ARKET d.o.o.. orodaino servisni center. Blatnica 5. 1236 TRZIN. Tel- 01 562-33-00 • Prodaia vozil 01 562-34-50 in 562-34-55 ■ Fa» 01 562-21-63
fiřtSEffB^STVO VIDMfiR
íjá^aA Nudimo vse avtolicarske M	in avtokleparske storitve
Bratovo 7B, 1236 Train, Tel.: 01/564-20-27
DIPAR
1.DIFAR d.o.o.
\X\ SPECIALIZIRANA PR00AJALNA, STR0K0VNI NASVETI, PREDAVANJA [X\ NAJVEČJE BOGATSTVO JE ZDRAVJE. SKRBITE ZANJ!
CSTROEN
TRZIN
VTOMARK
CORENC s.p., Liparjeva 16, 1234 Mengeš, GSM: 041 644- 121
Pozdravljeni'
Prebili smo leđ Za nami ie prvo srečanie Na naše zadovoljstvo ie bila piedavalmca polno zasedena. Srečanie ie bilo namenjeno menopavzi in osteoporozi. Tehnika nas ni pustila na cedilu. Predavalnica je imela primerno temperaturo, ozvočenie ie delalo popolno. Po predstavit« teme se ie razvila živahna razprava Tako menopavza ko! osleoporoza prizadene veliko žensk Veliko je dilem in veliko je bilo vprašani. Hormonsko zOravlienie predstavlja še vedno izziv Na em stiani deluie odlično, na drugi strani pa so dileme m strahovi Kako se odločiti. ni vedno lahko. Dobio ie veden, kaj lahko pričakuieš Saj veste nobena metoda ni samo dobra ali samo slaba. Da se lažje odločiš. morašzdravljenie dobro poznati, iako prednosti kol pomanjkljivosti. Vsako zdravilo ima pozitivne in negativne učinke Potem morašpretehtati kaj je zaie 0ol| sprejemljivo. Prav golovo pa vsaka odločitev pomeni sprejeti neki riziko. Dobro je vedeti. kako si lahko pomagašsam, kakSne so alternativne možnosti. Pri hormonskern nadomeslnem zdravijemu, kakor imenujemo dodajanje hormonov v obdobiu klimakterija, je prav golovo v ospredju pozitiven vpliv na počutie. Ženske bolje spi|0. manj so utruiene, manj so občutljive m razdražljive, izboljša se kvaliteta kože in sluznic. Hormoni na|bol|e zaščitijo kosti pred osteoporozo. imajo ugoden vpliv na mašćobe v krvi Ugotavliaio. da imajo ženske ki uporabljaio hormone, manj raka na debelem črevesiu. Kai pa negativna plat? Možnost razvoja krvnih strdkov tako imenovani trombembolični zapleti, so redki. a možní. Več možnosti za te zaplete imaio ženske z okvarjenim ožiljem, kadilke, ženske, ki zdravijo povišan krvni pritisk, ženske s povišano telesno težo in ženske, ki imajo te zaplete znane v družini. Prav gotovo pa ie najbolj pnsoten strah pred razvojem raka na dojki. Iz Studij vemo, da ie pri pel ali večletnem jemaniu hormonov nekoliko večja verjetnost za razvoj raka na dojki Ugotavljajo. da je ta oblika raka manj maligna in da ie smrtnost zaradi raka dojke pri teh ženskah nižja. Ali ie to posledica rednejših preventivnih pregledov ali je razlog drugie, ne vemo. Vemo pa da ie pri vseh oblikah raka in tako tudi pri raku dojke najpomembneiša zgodnja diagnostika. Prei ko bolezen odknjemo. več ie možnosli za ozdravitev Prav ste razumeli. za ozdravitev in ne samo za daljše preživetje. Danes je veliko žensk. ki so rak na dojki prebolele. V Sloveniji na dan povprečno trem ženskam odkrijeio raka na dojki. To je visoka številka. Rak dojke ie najpogostejši rak pn ženski Prizadene ženske v vseh starostnih obooojih. zato redno samopregledovanie ni nikoli prezgodai Veliko žensk ima strah pred samopregledovaniem. Stevilne bullce-vozlički. ki |ih tipajo. jih spravljao v negolovost Najvsč sptememb odkrijejo ženske same. zato Ie pogum. Seveda ni vsaka zatrdlina tudi rak Poleg samopregledovanja ie pomembna tudi mamogratiia. rentgenska praskava dojk Kljub Stevilnim polemikám ostaia mamogratiia najboijša metoda Ultrazvok se uporablia kot dopolnilo mamogratije in pn mlajših ženska, kjer ie mamografija manj uporabna.
Na naše drugo srečanje smo povabili dr. Matjaža Kaućića. onkologa. ki s« ukvarja z rakom dojke Tema se nekako nadalmi« iz prerSnje. Zopet ie posvećena ženskam. Želeh pa smo upoStevati tudi pobudo, ki ie bila dana na predhodnem predavanju Poletni meseci so namenieni pofttku In naturanju novih mob. V jutiju in jvgustu predavan) ne Bo Ponovno se bomo srećai zadnji četrtek v septembru in pravoćasno vas bomo obvestili o naslovu. Pa ostanite zdravi
Popravila.
TV sprejemnikov, PC monitorjev, audio naprav.
IZJEMNO UGODNA PONUDBA VOZIL IZ ZALOGE!

C3 in C3 PLURIEL vsi s KLIMO! C3 SX 1.4i že od 2.390.000 SIT C3 PLURIEL že od 2.853.000 SIT
NE BODITE MED TISTIMI, Kl OSTANEJO BREZ"
Cistilni servis
P&m to'Jura hi Imb
Def a vas d.o.o.
Depal i s 5, Domzale
Tet.: 0 ! 41 657,041/ 695 339, 01/ 72 42 489
o; • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse reprog • vse vrste zaves (tudi lamelne • tapisone in tople pode ter marmor ) na dom, po dogovoru lahko tudi ob in praznikih. Čistilni servis imamo v :tsi tik ob cesti z velikim parkiriščem. namo vsak dan od 8h do 19h, ob od 9h do 13h.
Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike
Ćistilno-vzdrževalni servis
-generalna ćiicenja po adaptacijah -strojno globlnsko čiicenje talnih oblog, oblazinjenega pohiitva, notranjosti voz
MUka^mi}-) JZV'Itđu
WímOHm 1331 omi unma ns
S-JMÍI ^jmiL/JiMSjû^Liii
Senčila
- lamelne zavi plise In rolo
3. NÁPOVĚD PREDAVANJA:
notranje in zunanje íaluziji tse.tende in markize....
RAK DOJKř
(lema predavala)
DR /VIF» MAI -M/ umě - sřeciussr oumloc (predavatelj)	1
ČETRi'FK, U 06 1004 lb 1.0 00 A_
(čas predavanja)
Montiramo termoreflektivne in protivlomne folije
-sungard
-glassgard
- SPI distribution
HUBAT
servis
Slikopleskarstvo
-barvanje stanovanj, fasad, oken.
ograj,
4. LOKACIJA:
5. OBVEZNO PRIJAVITI UDELEŽBO:
PRODAJA
1	- DIFAR-iev cenler za zdravo živlienie
2	- ljubljanska 12 C 3- 1236 Trzin
1-tel.. (01)564 1195
2	- e-naslov: mlo@ditar.si
3	- www.dilar.si
BENE, BRŠLJANKE, FUKSIJE 100-150 SIT Í0NČNE PELARGONIJE	200 SIT
SANKE	1.000 SIT
iOíFAR
ÏÙWia«^ -ijíW.
I Slovenija
(dr.ined. Ksenija Šelih-Martinec)
Telefon : 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si


588100752
Ob 5. obletnici Občine je župan Anton Peršak dobil sekirico
Dobitnika srebrnih priznanj Franc Valenčak
Slavnostna akademija ob prazniku Občine Trzin
Posebno nagrado občine trzinski župniji za njeno tridesetletnico je prevzela Urša Mandeljc
POUTNICE SO TU!
Q/e, par dni, pa bodo naši šo-larji vrgli svoje šolske potreb-ščine v kot in se predali počit-niškim radostim. To bo do neke mere olajšanje ludi za star-še, seveda pa bodo počitnice prinesle nove dolžnosti in nove skrbi. Najpomembneje pa je, da nam čas počitnic omo-goči, da vsaj malo spremenimo svoj vsakdan in si privoščimo spremembe, malo počitka ali prijetne dogodivščinc. Naš časopis vas bo obiskal še enkrat v juliju, polem pa bomo šli tu-
đi »odsevarji« na dopust. V Tr-zinu se v zadnjem času dogaja res veliko in ker smo večino-ma pri tem dogajanju prisotni tudi mi, si že zdaj kar vroče želimo malo premora, vseeno pa bomo le vzdržali še eno številko.
Maj in prvi del junija sta v Tr-zinu. odkar imamo svoj kra-jevni praznik, zelo živahna. Še zdaleč ni res, da bi bil Trzin zaspano spalno predmestje Ljubljane. Je pa res, da ljudi zelo težko pripraviš, da bi bolj množično prihajali na priredit-
ve, ki se vrstijo druga za drugo. Ceprav seje aprilsko vřeme zavleklo daleč v začetek junija, or-ganizatorjcm raznih prireditev vseeno nekako uspeva izpcljati stvari, ki so si jih zamislili, ob tem pa ostaja tudi kisel pridih, češ: »Če bi bilo vreme takšno kot lani ta čas, potem bi se ljudi na naši prireditvi kar trio!« To je mogoče zgolj tolažba, saj tudi če je vreme lepo, ali pa zaradi pri-zorišča dogajanja ni moleče, udeležba največkrat precej zaos-taja za pričakovanji in tudi za številom možnih udeleženccv, ki bi jih pričakovali glede na štcvilo prebivalstva naše občine. Je že tako, da nekaterih enostav-no ne moreš zbezati iz njihovih lukenj. Ostajajo še naprej v svojih slonokoščenih stolpih in se zmrdujejo: »Ah, Trzin! Tu se nič pametnega ne dogaja!« Ampak še zdaleč ni tako. LetoŠnji program trzinskega festivala je tako kakovosten, da nam ga že zavi-dajo v nekaterih večjih in moč-nejših občinah. »Ja, kako za vraga vam uspe spraviti skupaj take stvari!« »Res, v Trzinu se pa ves čas kaj dogaja!« To večkrat sli-šim, ko v različna uredništva prinašam nápovědi dogodkov v Trzinu. Zadnjič mije eden od urednikov celo rekel: »Ja, pri vas pa se pozornosti vredne priredit-ve dogajajo hitreje, kot mi lahko o njih poročamo. Mije kar nerodilo, ne morem dopustiti, da bi imeli več poročil iz Trzina kot pa na primer iz Novega mesta!« Veni, da se tudi v Novem městu ves čas kaj dogaja, vseeno pa sem razumel urednikovo stisko, ki mi jo je hotel slikovito pred-
staviti. Nisem si mogel kaj, da mu ne bi odgovoril, daje prav-zaprav vseeno, ali se nekaj dogaja v Trzinu ali pa v Novem městu, če se dogaja kaj takega, da je vredno pozornosti, moramo novinarji o tem poročati. Žal v praksi to ne drži, uredniki bodo še naprej več pozornosti namenjali večjim mestom, kot pa drugi najmanjši občini. To pa ne bi smelo veljati za prebi-valce te občine. V precej večji meri bi lahko prihajali na pri-reditve, ki jih s takim zanosom pripravljajo marljivi trzinski organizatorji. Verjemitc mi, da bi se potem vsi bolje počutili, pa čeprav bi vřeme še naprej nagajalo. Naj bo to bolj v spodbudo in razmislek, saj so počitnice tu in se bo tudi v Trzinu družabno dogajanje nekoliko umirilo. Tudi v tej številki našega Odseva pa lahko přeberete poročila o vsaj nekaj dogodkih, vrednih pozornosti, ki bi bili ob obisku še več Tr-zincev in tudi Trzinčanov še bolj uspešni in kakovostni, kot so bili. Je že tako, da takrat, ko je na primer dvorana nabito polna, vsi pravijo, da seje iz-plačalo priti, takrat, ko se v njej drenjajo le trije obiskoval-ci, pa se vseni zdi kar nelagodno, da so prišli, pa čeprav gre za zelo kakovostno prireditev. Ob boljši udeležbi na priredit-vah trzinskih društev pa bi se tudi vsi bolje poznali in bi bolj čutili pripadnost Trzinu in drugdrugemu. ~
ODSEV- glasilo Občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: MiroSiebe Namestnica odgovornega urednika: MatejaErćulj Tehnični urednik: EmilPevec Urednik fotografije: )otuSeljak Trženje: Joiica Valeniak
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Ostali sodelavci uredništva: Simon Fink Jugovic,Tonejpavec, Ursa Mandeljc, l'eira MuSič, Tanja l>rclov5ek, Mirjani Slili, Mojca Trćek, Jana Urbas, /Vniltej Župane
Tisk: Marko Ravnikars.p.. Donižale Naklada: 1470 izvodov
Glasili Odsev Izdaja enkrat mesečno in ga dobilo dre/plačno vsa gospodinlstva In podletia v Trzinu.
Naslednja številka Odseva izzide 20. julija 2004. Vaše prispevke pričakujemo v uredništvu najkasneje do 10. julija na naslov: Odsev, Mengeška 9, 1236Trzin ali na elektronski naslov odsev 96@hotmail.com
U rad ne ure v uredništvu: Vsako sredo od 17. do 19. ure v
prostorih uredništva, v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu (Mengeška c. 22/1)
S: (01)564 45 67 (01)564 45 68
; Slika na naslovnici
i Mladi gledoliščniki so prebudili komnolom.
ISSN 1408-4902
(foto: Jože Seljak)
Tehnične zahteve za poslane članke in slikovni material
Spoštovani bralci! Vse, ki nam pošiljale besedila oz. slike prosimo, da upoštevate naslednja navodila:
Besedila naj bodo shranjena v datoteki doe, rtf, txt (lahko tudi na disketi, rokopise sprejemamo izjemoma!). Če besedilo pošiljale po elektronski pošti, ga obvezno priložite kot priponko in ne v tělesu besedila. Izogibajte se vsakršnemu oblikovanju besedila (različne P'save, tabulatorji in zamiki pri odstavkili,...). m fotografiranju z digitalnim fotoaparatom slikajte z visoko reso-ucijo (fotoaparati na mobilnikih zares ne zadoslujejo!).
DAROVALCI KNJIG
Knjižnica Domžale - Trzin in vsi člani knjižnice se toplo zahvaljujemo darovalcem knjig:
1.	ŠIJAKU SIMONA	12. RAKUN MAJDA
2.	LIKAR TATJANA -	13. ŠIMENC JOŽE
	Ministrstvo za kulturo	14. PERNE MARIJA
3.	GAZVODA JELKA -	15. DOLNIČAR ANAMARIJA
	Ministrstvo za kulturo	16. ŠPENDAL MAKS
4.	SELJAK JOŽE	17. PANDEL DANIELA - Dom
5.	KOS ZDENKA	starejših obćanov Moste
6.	PAVŠEK MIHA	18. RIHTER JOŽICA
7.	ŠIMENC JOŽE	19. RAKEF SABINA
8.	ZAKRAJŠEK VIDA	20. GOLOBIĆ JANEZ
9.	HREN DARJA	21. HABAT JANA
10. BUTKOVIC MAJ DA		
11	FRANKLIN GARY	Hvala vsem!
<
: k
ri znam, da sem kar nekaj dni ob-časno razmišljal, o čem naj pišem v junij-skem Županovem kotičku. Deloma pravzaprav tudi zato, ker je občasno slišati očitke, češ daje takle »kotiček« pravzaprav tudi neke vrste politična zloraba časopisa, še posebej, če upoštevamo, da župan, ki te »kotičke« piše, po drugi strani pričakuje, da občinski časopis ne bo zlorabljen za skrivanje političnih stališe in spodbujanje politične nestrpnosti pod krinko na videz novinarskih prispevkov. Po drugi strani paje res, daje neke vrste tradicija in običaj, da imajo župani po vseh občinah, ki izdajajo občinska glasila, možnost pisanja in objavljanja nekak-šnili županskih uvodnikov, v katerih pra-viloma najširši občinski javnosti sproti razlagajo svoje ukrepe, morda tudi svoje strateške razmisleke ipd. Gotovo paje prav, da se v tovrstnih spisih v čim večji meri izogibljejo političnemu obračunavanju znasprotniki in kvečjemu kaj po-jasnijo, če so bili napadeni. Tega se po-skušam tudi sam, kolikor je le mogoče, držati. Kljub temu paje le treba upoštevati, daje župan neposredno voljen po večinskem sistemu, in predstavlja in v svojem mandatnem obdobju v posebnein pomenu besede cclo pooseblja občino kot ustanovo, inje potemtakem smiselno, da ima poleg običajnih možnosti za stike s posamezniki tudi možnost nekakšnega bolj ali manj stalnega neposrednega stika
s celotno skupnostjo občanov. Zatorej za zdaj vztrajam pri tej tradiciji in nameravam pisati »kotičke« tudi v prihodnje.
Spraševal sem se, kot rečeno, o čem pisati. Ali nemara o težavah, ki so se v zadnjem času kar naenkrat tako rekoč nakopičile v od-nosih med vrtcem (četudi je vrtec enota znot-raj javnega zavoda Osnovna šola Trzin) in občino? Zdi se, kot da bi se samo vodstvo enote vrtec odločilo za nekakšen spopad z občino in poskušalo na svojo stran pridobiti starše svojih oskrbovancev, ki so seveda hkrati občani in občankc občine Trzin in potemtakem volivci, kar naj bi najbrž prestrašilo izvoljene upravljaice občine in jih nemara naredilo bolj dojemijive za zahteve in posa-mezne odločitve vodstva vrtca. Tak vtis je še podkrepil zapisnik zadnje seje sveta staršev enote vrtec, kajti iz tega zapisnika je vidno, da so bile staršem posredovane nekatere na-pačne informacije o stališčih občine o nekaterih odprtih vprašanjih, predvsem pa neve-rodostojne trditve o tem, kakšne posledice naj bi imele nekatere zahteve vodstva občine in kakšne posledice nekatere zahteve vodstva vrtca po drugi strani. Vendar sem se odločii, da zgodbe ne bom preobširno razpredal v Odsevu. Vsaj ne, če to ne bo potrebno. Vodstvo vrtca sem pozval, naj skliče sestanek sveta staršev s predstavniki občine, na katerem bomo, kot upam, kmalurazjasnili vse ali vsaj večino nesporazumov. Želim si, da bi bile na prvi pogled hude težave do dne, ko
boste brali ta »kotiček«, že presežene in nesporazumi odpravljeni.
Raje bom še enkrat omenil prireditve v okviru festivala Trzinska pomlad, ki se vrstijo ob sobotnih večerih v maju in ju-niju (ena od představ je zaradi vremena na sobotni večer odpadla in bila nado-meščena v ponedeljek zvečer). Res je, ko ugotavljajo gledalci po prvih treh večerih da smo naredili korak višje, kar zadeva kakovost vsebin in organizacije. Predstava, ki se na ironičen način odziva na ev-forijo ob vstopu v EU, je bila deležna šte vilnih pohval tudi od gostov, ki so prišli od drugod. Simpatična uprizoritev Trnu-Ijčice ravno tako. ln, naj mi bo oprošče-no, četudi sem bil v tem primeru sam še posebej udeležen, tudi mednarodni literarni večer, organiziran v sodelovanju s Slovenskim centrom PEN, je bil po mnenju navzočih zelo kakovosten. Prepričan sem, da bo tako tudi z nadaljnjimi tremi večeri. Zato upam, da bo udeležba gle-dalcev čim višja.
Vsem, ki se boste že v tem mesecu ali v prvem delu julija odpravili na dopust, želim, da bi ga čim bolje izkoristili. Pa ne le zato, kot pač običajno rečemo, da se boste potem dobro spočiti lahko spet loti-li delà, temveč preprosto zato, da boste uživali!
Tone Peršat
Telefonske številke Občine Trzin so:
5644544, 5644543, 5644550 in 56445 49
Fax:
56417 72
Elektronska pošta: info@obcina-trzin.si
Domača stran na internetu: http://www.obcina-trzin.si/
Občina Trzin
in
Sekcija veteranov vojne za Slovenijo Trzin
Vabiva vas na občinsko proslavo v počastitev dneva državnosti
in 13. obletnice bitke v Trzinu, kibo
v wetek. 25. iuniia 2004, ob 19.00 uri
ob obeležju bitke za samostojno Slovenijo v Trzinu, ob mostu čez Pšato.
Slavnostní govornik bo polkovnik Milan OBREZA, načelnik štaba Poveljstva sil SV.
Vkulturnem programu bodo sodelovali trobiini kvintet Orkestra SV ter člani in članice domaćega društva upokojencev Žerjavčki.
Po končani proslavi bo kresovanje z manjšo pogostitvijo v trzin-skem kamnolomu.
V Trzinu, 16. junija 2004
PREDSEDNIK SE KOJE: Jože Kosmač, 1. r.
ŽUPAN: Tone Peršak, I.r.
19. seja občinskega sveta: KRATKA, A PLODNA
Ni kaj, čas dopustov se nezadržno bliža, kar nam naznanja tudi vročina, kl kot paj-ćevina nenehno visi v zraku, pred očmi pa se nam rišejo palme, sončniki, plaže in neskonča modřina morja. Gotovo bllžajoče poletje nekoliko vpllva tudi na svetnike, saj so tokratno sejo zaključili Izjemno hitro, in bo tako tudi tole poročllo nekoliko krajše kot ponavadi.
Verjetno ni lepšega, kot je to, da imaš v času dopustov urejene račune, bilance stanja ter urejen pregled nad prihodki in odhodki, da te potem, ko priđeš domov s potepanj, ne zadene finančni šok. Toda razlogi, zaradi katerih so svetniki obrav-navali poročilo o realizaciji prihodkov in dohodkov občinskega proračuna, niso bili nič kaj dopustniški, ampak vse kaj dru-gega. Trzin je namreč ena redkih občin, ki proračun sprejema že v decembru, saj ga pripravlja od avgusta ali septembra dalje. In medtem ko so v nekaterih obči-nah po Sloveniji proračun šele sprejeli, so pri nas že ugotavljali njegovo stanje po prvih petih mesecih letošnjega leta in sprejemali rebalans. Dodaten razlog za poročilo o realizaciji prihodkov in od-hodkov (lorej o proračunu) na tokratni seji je tudi v tem, da so bile v zadnjih nekaj mesecih dokončane večje investicije (na primer prizidek k osnovni šoli), za katere je bilo potrebno plačati vse račune, ki so se pogosto izkazali za višje, kakor so bili načriovani, zaradi česar je bilo potrebno opraviti prenose proračunskih sredstev. Čeprav bi lahko občinska finan-čna služba po črki zakona opravila prenose iz ene proračunske postavke na drugo in potem o tem naknadno obvestila svetnike, bi bilo teh prenosov vseeno veliko, inje bilo bolj smotrno hkrati s poro-čilom pripraviti rebalans proračuna. Samo poročilo in rebalans je kratko in je-drnalo představil finančni svetovalec Jorg Petrovič, ki jc dejal, da so ob načrto-vanju prihodkov z naslova dohodnin na-črtovali manjši delež denarja od dohodnin, kolikor ga bo občina realno dobila, bolj previdno pa so načrtovali tudi prihod-ke od davkov na premoženje. Za odhod-ke paje Petrovič dejal, da se bo stanje na lem področju nekoliko umirilo, saj je za dokončane investicije občina že plačala račune.
pri točki o rebalansu je župan opozoril svetnike na program prodaje občinskega stvarnega in finančnega premoženja, pri čemer gre v mnogih primerih za zamen-jave zemljišč, za delne odkupe ali naje-me- Ka>" pa se tiče prodaje finančnega Premoženja občine, pa bo na eni izmed naslednjih sej potěkala razprava o tem. Svetniki so po sprejetih sklepih o proračunu in amandmajih ter sklepih za reba-'ans proračuna sejo nadaljevali z drugo obravnavo sprememb poslovnika.
Kot smo že pisali, je do sprememb v poslovniku občinskega sveta prišlo zaradi prakse, ki je pokazala, da so določeni členi v starem poslovniku nepotrebni ali pa nerealni (na primer, občinska uprava ni urejena na način, zapisan v poslovniku, saj ni razdeljena na od-delke in zato nima načelnika). Svetniki so novi poslovnik sprejeli, ne da bi razpravljali, saj so nejasnosti razrešili že ob prvi obrav-navi.
Takoj zatem pa so obravnavali odlok o obra-tovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Občinska uprava je ugotovila, da bi bilo potrebno odlok spremeniti in dopolniti, predvsem zato, ker se na občini vrstijo pritožbe krajanov zaradi obratovalnega časa nekaterih gostiln oziroma barčkov, ki da motijo javni red in mir. Na občini tudi ugotavljajo, da se je v zadnjem času v Trzinu povečal vandali-zem, kar povezujejo ravno z daljšim obrato-valnim časom gostiln. Z odlokom iz leta 2000, ki ureja to področje, je občinski svet razdelil Trzin na dva dela, in sicer na industrijsko cono ter ostali del Trzina. Zapiralni čas barov v industrijski coni je bil po tem odloku lahko daljši kot v preostalem delu Trzina, odlok paje omogočal tudi podaijšan-
je obratovalnega časa. Tako so lahko lastniki lokalov v industrijski coni zaprosili, da bi namesto ob enih zjutraj svoj lokal ali bar zapirali ob treh. Za tako spremembo je sicer zaprosila le lastnica lokala Papa Joe, zaradi katerega je na občino prišlo tudi največ pritožb. S sprejetimi spremembami odloka iz leta 2000 so svetniki izglasovali, da v naselje, kot je Trzin, glasna gostilniška dejavnost po eni uri zjutraj ne sodi (torej lahko kar pozabimo na kakšno diskotéko), čeprav je bilo v razpravi slišati pomislck, ali je res zaradi enega osamelega primera potrebno lako drastično ukrepati. V nadaljevanju so svetniki imenovali enega člana v Svet domžalskega Zdrav-stvenega doma. Trzinske interese in interese ostalih občin (Lukovica, Mengeš, Moravče...) bo zasiopala zdravnica Ksen-ja Kmetič.
Tudi tokrat so svetniki imeli kar nekaj pobud in vprašanj, in sicer so predlagali ureditev otroških igrišč z igrali na več krajih v Trzinu, zanimalo jih je, kaj vse je zajeto v odloku Natura 2000 (odlok o gozdovih), kakšna je strategija razvoja glede mengeške obvoznice, zakaj luči ob trzinski obvoznici gorijo tudi podnevi in kdaj bodo dokončno urejene usmerjeval-ne table ulic. Svetniki pa so tudi opozori-li na nestrokovno izvajanje plinifikacije ter na to, da izvajalec za sabo pusti dokaj kaotično stanje na cesti.
Mateja Erčulj
USPOSABUANJE TEHNIČNO REŠEVALNE ENOTE CZ
V	Izobraževalnem centru civilne zaščite na Igu je bilo junija tridnevno usposabljanje ćla-nov tehnično- reševalnih enot. Udeležilo se ga je ludi sedem članov iz naše občine. Zakaj? Tehnično- reševalna enola je največkrat lista, ki mora \ primeru naravne ali druge *ečje nesreće prva ukrepati. Ob lem se nemalokrat pojavi dilema, ali naj zapusti domaće in rešu-je druge. V tem primeru je pametno, če dobro usposobljena. usklajena in psihično stabilna enota hitro posreduje, opravi nalogo in tako posredno pomaga tudi domaćim. Znanje in veščine pa je treba nujno pridobiti in utrjevati pod strokovnim vodstvom.
V	življenju naletimo na najrazličnejše ponesrečence, zato je hitro in pravilno posredovanje pri nuđenju pomoći življenjskega pomena. Udeleženci izobraževalnega tečaja so slišali kar preveč teoretičnih podatkov, pogrešali pa so več praktičnega dela za pomoć pri različnih vrstah nesreč. Kljub vsemu so pridobili osnove in v prihodnje bodo v okviru izobra-ževanja skušali pridobljeno znanje nadgra-diti 1er usklajevati svoje sodelovanje z ga-silsko enoto. Pri reševanju so namreč največkrat potrebne gasilske veščine in po večurnem neprekinjenem delu je potrebna zamenjava izčrpanih reševalcev. Takral pride na vrsto tehnično- reševalna enola civilne zaščite, seveda če ni njena pomoć potrebna že prej. Prav zato je potrebno skupno urjenje in usklajeno delovanje.
Zoran Rink
OÙSEV
POGOVOR Z ŽUPANOM OBČINE TRZIN G.ANTONOM PERŠAKOM proračun je treba uskladiti z razmerami
Več naših bralcev nam je namignilo, da naj med rednim mesečnlm pogovorom z županom kdaj spregovorlmo tudi o avtobusnih postajališčlh v Trzinu. Nekateri me-nijo, da jlh je ponekod, predvsem na območju Ljubljanske ceste, preveć, drugje, na primer ob Mengeški cesti, pa premalo. Drugi pravijo, da so nekatera postajališča le urejena, avtobusi pa na njih ne ustavljajo, tretjl pa se zavzemajo za primerno poimenovanje postajališč, saj sedanje oznake za posamezna postajališča nepozna-valce lahko zmedejo. Naš bralec tako predlaga, da bi si za postajo ob mostu preko Pšate pri soseski T-3 izbrall katero od naslednjlh poimenovanj: Trzin - T3, Trzin -Gregćev most ali Trzin - Pšata. Ob tem opozarja, da bo verjetno to postajallšče, ko bo urejena pešpot ob Pšati vse do Čebulovega mosta, pridobilo na veljavi tudi za prebivalce t.i. zgornjega delà Trzina. Prav zato smo na začetku tokratnega pogovora trzinskega župana Antona Peršaka poprosili, da nam pojasni, kako je urejeno to področje.
Najprej moram povedati, da občina pravzaprav nima svojih avtobusnih postaj, ker nima svojega avtobusnega prometa. Mi vnašamo avtobusna postajališča v soglas-ju, lahko pa rečemo tudi, na željo avtobusnih prevoznikov. Na območju bodo-čega centra Trzina smo dali v náčrte vri-sati dve postajališči, eno nasproti gasil-skega doma oz. pri Jeraju, drugo pa ob mostu preko Pšate pri Gregcu, pravzaprav na željo avtoprevoznikov. V prvem obdobju so namreč za tisto območje na-črtovali precej več blokov, in bi bila samo ena postaja verjetno zelo obremenje-na. Zdaj bo tam, na južni strani Ljubljanske ceste, precej manj blokov, kot so jih sprva načrtovaii, postajališče paje na eni strani že urejeno. Ko bodo zgradili še drugi blok, ki bo manjši, kot so sprva načrtovaii, pa bodo tudi na drugi strani uredili postajališče. Zdaj je tam urejena le polovica ulice. Tisto postajališče se mi zdi na kar primernem kraju, saj bi imeli ljudje, ki pridejo do Ljubljanske ceste pri Zastopniku ali pri mostu preko Pšate pri Gregcu sorazmerno dolg dostop do postajališča pri Merkatorju ali pri gasilskem domu, še zlasti, če gre za starejše ljudi. Seveda, mi lahko tudi spremcnimo loka-cijski načrt, vendar ne vem, če je to smi-selno.
Sicer pa je to, kje ustavljajo avtobusi, več ali manj v rokah prevoznikov samih. Razlika je v tem, ali gre za primestni ali medmestni promet. Avtobusi za primestni promet naj bi ustavljali na progah, po katerih vozijo, na vseh postajališčih. Ti avtobusi vozijo v središču Trzina po Ljubljanski cesti, linijski avtobusi pa vozijo mimo Trzina in ustavljajo le na »zunanjih« postajališčih, več ali manj na štiripasovnici.
V zadnji številki Odseva smo objavili odgovor predstavnikov Direkcije za ceste v zvezi z urejanjem hodnika za pešce ob Mengeški cesti. Med drugim
je iz odgovora videti, da tudi na direkciji vedo za veliko obremenjenost ceste in da je ob njej treba urediti pločnike in preho-de za pešce in tudi, da bi država sofinanci-rala ureditev razmer, če bi občina dala pobudo za to in če bi bil predlog uvrščen v plan Direkcije za ceste. Kako vi komentirate ta odgovor?
Na Direkcijo za ceste in Ministrstvo za promet smo poslali več dopisov v zvezi s tern, z njihovimi predstavniki smo se tudi neposredno pogovarjali. Z našimi zahtevami so se na-čcloma strinjali, ko smo se želeli konkretno dogovoriti o tem, kaj storiti, pa so rekli, da ni denarja. Obstaja celo neka ideja o ureditvi obvoznice okrog starega delà Trzina, ampak tista obvoznica je na njihovem seznamu uvrščena tam nekje okrog stotega mesta. Če vem, da država na leto naredi po eno, dve ta-ki obvoznici, potem vemo, kaj to za nas pomeni. Oni se tudi strinjajo, na primer, da bi bilo dobro postaviti semafor pri Jan baru, po drugi strani pa pravijo, da se ga ne da postaviti, ker tam ni pločnika. To pomeni, če bomo mi naredili pločnik, potem bomo tam lahko postavili tudi semafor. Drugače je pa res, da se strinjajo, daje cesta obremenjena. Če bomo za ureditev pločnikov, javne razs-vetljave in semaforjev poskrbeli mi, bodo oni za. Mi za ureditev pločnikov in drugih zadev ob Mengeški cesti že delamo, vendar se sre-čujemo s težavami, kot smo že večkrat pove-dali, zaradi lastništva parcel, po katerih naj bi uredili pločnike, ter zaradi dolgotrajnih pos-topkov, ki so potrebni za to.
Občinski svet je na junijski seji sprejemal rebalans občinskega proračuna. Ob tem smo slišaii, da je bil rebalans potreben tudi zaradi dokončanja povezovalne ceste med obrtno cono in ostalim delom Trzina. Lahko pojasnite za kaj gre? Znano je, daje povezovalka v načrtih že sedem ali osem let, da smo leta 99 spremenili zazidalni načrt za tisto območje in da smo z njim predvsem zožili načrtovano cesto in na začetku predvideli ureditev rondoja, s kate-
rim bi onemogočili vlačilcem in drugim težkim vozilom vožnjo po tistem delu naselja. Težava paje pri pridobivanju zem-Ijišča, po katerem naj bi tekla povezoval-na cesta, in sicer s štirimi parcelami, po katerih naj bi potěkalo od 60 do 70% omenjene ceste. Zdelo seje, da bodo ti postopki lani jeseni že zaključeni, potem pa seje pojavil še eden od dedičev, ki ima tudi lastninsko pravico do delà tam-kajšnjega zemljišča. Ta dědič živi v Av-straliji in tudi on ima zdaj eno leto čas, da odloči, kaj bo s tisto parcelo. Zdaj pa je posredovala država oziroma družba, ki za državo ureja prometne razmere na tistem območju. Ko so gradili štiripasovni-co, je bila država zadolžena, da na občin-ske stroške tam zgradi povezovalno cesto, s tem pa naj bi tudi rešili dostop do hiše družine, ki še živi v neposredni bli-žini štiripasovnice. Omenjcna družina zdaj, kot so mi dejali, toži državo, ker ji ne uredijo dovoza do hiše, država pa pritiska na nas, da naj mi končno kaj naredimo, da bo država lahko naredila povezovalno cesto in s tem dovoz do omenjene hiše. Mi to lahko uredimo tako, da dokončamo postopke odkupa zemljišč ali če izvedemo zakonito razlastitev zemljišč. Za to razlastitev je pogoj, da imamo manj kot dve leti star prostorsko-izvedbeni akt, naš paje star že deset let. Zaradi tega so potrebni nekateri popravki le-tega, hkrati paje treba vanj vnesti tudi nekaj poprav-kov v zvezi z dovozom do hiše, ki naj bi ji s povezovalko uredili primernejši dostop. Za omenjene postopke je bilo treba v proračunu predvideti določena sredstva, in je tudi ta cesta eden od vzrokov za rebalans proračuna.
Ko smo že pri rebalansu proračuna, ali nam lahko kaj več poveste o tem?
Vem, daje kar nekaj občin, ki šele zdaj sprejemajo letošnji proračun, mi pa smo sprejeli že njegov rebalans. Menim, daje smiselno proračun sprejemati redno, pred začetkom leta, ker je financiranje potem bolj pregledno in urejeno, seveda paje zaradi tega potrebno tudi med letom proračun prilagajati dejanskim razmeram. Kot veste, smo doslej proračun vsa leta obstoja naše občine sprejemali že decembra, razen prvo leto, ko smo občino šele ustanovili. Če proračun sprejemaš decembra, to pomeni, da ga začneš pripravljati že precej prej, že celo v septembru. Takrat seveda še ne poznaš vseh pogojev de-lovanja v naslednjem letu. Država na primer nekatere zakone sprejme šele decembra. Prav tako pa ob pripravi proračuna v
L
OOSEU_
naprej šc nimaš prave slike gospodarskih pogojev in razmer. Veliko si lahko poma-gamo z izkušnjami in predvidevanji, vendar paje december mesec, ki je za proračun zelo pomemben. Takrat običajno lahko ugotoviš, daje bilo več dohodkov, ali mogoče tudi manj, kot si načrtoval. Tudi lani se nam je tako zgodilo. Načrtovaii smo na primer, da bomo določene zadeve plačevali decembra, pa jih nismo, ker nam še nismo izstavili računov. Zato smo lani imeli ob koncu leta 46 milijonov presež-ka, ki gaje bilo treba zdaj prerazporediti. Zavzemam se za to, da se tak denar pora-bi. Bilo je še več takšnih nepredviđenih zadev, deloma zaradi zunanjih pogojev, nekaj pa tudi zaradi neizpolnjenih priča-kovanj. Da v proračunu zaradi tega ne bi prihajalo do neskiadij, je bil potreben rebalans. Sredstev za plačilo nekaterih zadev, za katere smo pričakovali, dajih bomo plačali že lani, letos v proračunu nimamo zagotovljenih. Do sprememb je prišlo tudi zato, ker so ponekod stroški večji, kot smo načrtovaii. To se nam je na primer zgodilo pri šolskem prizidku in tudi pri Jemčevi cesti. Pri sami gradnji se je pokazalo, da bi bilo nekatere stvari smiselno narediti drugače, to paje seveda zahtevalo dodatna sredstva. Drugi razlog za spremembo proračuna pa je v tem, da bo država očitno še pred po-čitnicami sprejela prostorsko- razvojno strategijo. Priznam, da nisem verjel, da jim bo to uspelo, vendar kaže, da jim bo, to pa pomeni, da moramo tudi mi speljati nekatere zadeve na področju prostorske-ga planiranja drugače, kot pa smo mislili, dajih bomo. Potrebno paje sprejeti tudi nekaj popravkov prostorskih aktov, ome-nil sem že tistega v zvezi s povezovalno cesto, bo pa treba nekaj spremeniti tudi v Mlakah itn. Za spremembe zazidainih na-črtov nimamo predvidenih sredstev, zato moramo to zdaj z rebalansom zagotoviti. Seveda paje to le par razlogov za spremembo proračuna. Zdaj se tudi že kaže, kakšna bo poraba pri posameznih postav-kah. Izkazalo seje na primer, da bo treba posodobiti most preko Pšate na Habatovi "lici, radi pa bi naročili tudi projekte za rekonstrukcijo Ljubljanske ceste od križišča pri Merkatorju do mostu preko Pšate.
Spremembe proračuna so narekovali tudi večji dohodki občine. Da. Tuje predvsem problem pri dohodni-ni. Vsa leta že živimo tako rekoč pod grožnjo države, da bo znižala deleže, ki j"h občine dobijo od dohodnin. Tega za zdaj sicer še ni naredila, je pa sprejela zakon, ki bo začel veljati 1.1. 2005, s kate-"m bo država na sploh znižala dohodni-no. Sicer obljubljajo, da bodo občinam, J*1 se same flnancirajo, kot so Domžale in •ran, za to dali neko nadomestilo, am-Pax vemo, da nadomestilo ni nikoli takšno, kot so prvotni zneski. Prav gotovo bo
zato delež prihodkov od dohodnin nižji, kot je bil doslej.
Je pa razveseljivo, da Trzin kot stalno prebi-vališče prijavlja vse več ljudi. V prejšnjih letih smo vedeli, daje precej prebivalcev prijavljenih v drugih občinah, zdaj paje število tistih, ki Trzin prijavljajo za kraj stalnega prebivališča, vse večje. Povečujejo se tudi dohodki prebivalcev, vendar menim, da gre pri tem predvsem za to, daje precej mladih, ki so zrasli v Trzinu, v zadnjem času dobilo zaposlitve in tako se njihovi prihodki povečujejo, kar posredno vpliva tudi na dotok denarja v občinsko blagajno. V Trzinu je namreč relativno veliko mladih med 20. in 30. letom, ki v tem času prihajajo do prvih zasluž-kov. Ni čudno, da smo v prvih petih mesecih že presegli načrtovane prihodke od dohodni-nc za 50%.
Turistično društvo želi na Ongru skupaj z gozdarji in osnovno šolo urediti šolsko uč-no pot. Začenjala naj bi se na mestu, ki smo ga stari Trzinci imenovali Zibretov vrt, zdaj pa je tam soseska T-5. Včasih so bili tam dostopi v gozd urejeni in zelo eno-stavni, zdaj pa so gradbinci te dostope uničili ali onemogočili. Predstavnik gozdarjev nam je dejai, da je njihova organizacija dala soglasje k načrtom za gradnjo soses-ke T-5 pod pogojem, da bodo po gradnji vsi dostopi v gozd mogoči, tako kot so bili pred začetkom gradnje. Temu zdaj ni tako, pred dnevi so nekateri pred kratkim vseljeni prebivalci v tišti soseski kar sami sezidali stopnice, ki vsaj malo olajšajo dostop v gozd, lastniki tamkajšnjih gozdnih parcel pa s svojimi stroji ne morejo v gozd. Moram reči, da se o tem z mano ni pogovar-jal noben gozdar. Dějstvo paje, da z investi-torji soseske T5 nimamo samo tega problema, ampak jih imamo kar več. V pogodbi, ki sojo sklenili s Skladom stavbnih zemljišč Domžale, se pravi še za čas prejšnje domžal-ske občine, so se obvezali, da bodo na tistem območju uredili vse, kar je povezano z infrastrukturo in seveda tudi z dostopi s tistega območja v gozd. Zdaj ne gre, da bi kar občina urejala tisto, za kar so se obvezali drugi. Tretji problem paje, da gre tam zdaj večino-ma za zasebna zemljišča, in ne moremo kar tako priti in urediti razmer po svojih željah.
Če bi želeli na hřibu urejati učno pot, to lahko naredimo le v soglasju z lastniki zemljišč in gozdarji. Mi smo dolžni skr-beti za gozdne ceste, vendar samo za že obstoječe, to je vrisane v kataster. Ne bi želei, da bi se ponovilo kaj takega, kot se nam je na območju gozda med Mlakami in industrijsko cono. Tam smo popravili že obstoječo pot. Lastnik jo je izrabil za vožnje ob poseku gozda, potem paje přišel in zagrozil, da tam ne bo dovolil, da bi kdo vozil. Eno so gozdne pešpoti, ki jih ljudje uporabljajo že od nekdaj, pa čeprav lastnikom to mogoče ni všeč, drugo pa so gozdne ceste, kjer je mogoče voziti s trak-torjem in drugimi kmečkimi stroji. Pravno namreč delijo gozdne poti na gozdne ceste in vlake. Če so te zarisane v kataster, potem načeloma ne bi smelo biti težav, če jih pa ni, pa brez zahteve lastnikov in gozdarjev ni mogoče narediti ničesar. Moram poudariti, da občina ne beži od urejanja gozdnih cest. Za to vsako leto na-menimo kar nekaj denarja, lahko rečem, da celo več kot druge občine. Kar pa se tiče območja, kjer jc zdaj soseska T 5, pa bi se morali sestati z investitorji, lastniki in gozdarji in se z njimi dogovoriti, kje se da urediti gozdne ceste, da bo možno priti v gozd tudi s traktorji in tako omogoči-ti izkoriščanje gozda na nekaterih tamkajšnjih parcelah. V zazidalnem náčrtu zaT5 so določena mesta, kjer naj bi bilo mogoče odlagati les, in bi to morala SGP Gorica zagotoviti. Do tistih mest naj bi bil mo-žen dostop s tovornjaki ali traktorji, da bi lastniki gozdov lahko požagan les odpe-Ijali, iz gozda pa naj bilo mogoče les spraviti do tja z manjšimi traktorji in vlačen-jem. Kar pa se tiče pešpoti, z njimi načeloma ni težav. Ljudje so pripravljeni v gozdu, na tuji zemlji, narediti marsikaj, ko pa želimo kaj narediti mi, na primer trim stezo, je pa takoj cei kup težav.
Miro Štebe
Kdor zapušča staro pot zaradi nove, ve, kaj zapušča, a ne ve, kaj bo našel.
Italijanski
Tak je zda) dostop do gozda i Žlbratovega vrte
Volitve za
Evropski parlament
V nedeljo, 13. junija, so v Osnovni šoli Trzin potekale prve volitve kandidatov za Evropski parlament. Rezultati so bili v skladu z navodili republiške volilne komisije javno objavljeni oziroma obeše-ni na vhodná vrata Osnovne šole ob deseti uri zvečer. Za vse, ki vas rezultati vseeno ne zanimajo toliko, da bi se tako pozno odpravili do šole samo zato, da bi ugotovili volilno udelež-bo, pa so zbrani na tem mestu. Zaradi preglednosti pa so rezultati v tabeli omejeni na skupno število glasov, ki jih je lista přejela, in na število preferenčnih glasov, ki jih je prejel prvi kandidat na listi, torej nosilec liste.
Naj povem še to, daje na trzinskem volišču volilo 1068 volivcev, ki so oddali 1068 glasovnic, od tega jih je bilo 28 neveljavnih.
Ime liste	Stevilo glasov	Nosilec liste	Stevilo glasov
LDS + DES US	229	JELKO KACIN	129
N.S1 - KRŠĆANSKA LJUDSKA S TRANKA	258	LOJZE PETERLE	203
SEG- STRANKA EKOLOŠKIH G1BANJ	12	LEO ŠEŠERKO	3
STRANKA MLADIH SLO. + ZELENI SLO.	24	ALENKA PAULIN	15
SDS	168	MIHAEL BREJC	114
NACIONALNA STRANKA DELA	0	MARJAN POLJŠAK	0
STRANKA SLOVEN-
SKEGA NARODA	1 M'"AELJARC_,
SLOVENIJA JE NAŠA il ALJA BRGLEZ URANJEK 66
DEMOKRATSKA ST RANKA SLO.	5	ALOJZ KRAPEŽ	2
GLAS ZENSK SLO.	6	DARJA LAMPE	0
SNS- SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA	35	ZMAGO JELINČIČ PLEMENITI	18
ZLSD	170	AURELIO JURI	51
SLS_ 51 FRANC BUT__19
Zahvaljujemo se za podporo na	_ _ ga^ „
volitvah za Evropski parlament.	fit ^ĚfĚ
Nova Slovenija
Občinski odbor NSi Trzin: Janez MuSič	Kritantkaljudskastranka
Ob dnevu državnosti iskreno čestitamo vsem prebivalcem Trzina in bralcem Odseva ter želimo prijetno praznovanje.
Uredništvo Odseva
Mateja Erčulj
PRMAZNEJŠI DOSTOPIV TRZIN
V teh dneh na nekaterih trzin-skih križiščih, predvsem ob vstopih v različne dele Trzina, cvetijo prelepe vrtnice. Pogled na pisane gredice je prav spodbuden in če bodo ocenje-valne komisije Turistične zve-ze zdaj preverjale izgled našega kraja, bodo v svoje zapisnike prav gotovo zapisali višje ocene. Treba je pohvaliti cvet-iičarje in sploh tište, ki skrbijo za te rožne grede, da so res prizadevni in da so izoblikovali okusno urejene pozdrave vsem, ki prihajajo v naš kraj ali se vo-zijo mimo. Lepo bi bilo, če bi bilo takšnih cvetličnih gred še več, ponekod tudi v samem naselju, še zlasti pa pogrešamo takšne cvetlične nasade ob Mengeški cesti, ko se v Trzin pripeljerno iz Mengša. Mogoče pa bi se dalo dogovoriti s katerim od lastnikov tamkajšnjih parcel, da bi delček ob cesti polepšali s cvetjem.
MŠ
CVETLIČNA KORITA SPETTARČA HULIGANOV
V prejšnji številki smo pokriti-zirali tište, ki skrbijo za cvetli-ce v koritih, ki so nameščeni na mostovih preko Pšate, ven-dar so se korita na svojih mes-tih znašla ravno v času, koje bil Odsev s kritiko v tiskarni. Tištim, ki v poletnih mesecih res prizadevno skrbijo za cvet-je v koritih, se zato opravičuje-mo, žal pa moramo že poročati tudi o barabinskem početju »ju-nakov« noči. Kmalu po tem, ko so namestili korita s cvetjem na njihova mesta, so se neznanci že »izkazali« s svojim uničevan-jem skupne lastnine. Očitno gre za zafrustrirance, ki so jezni na cei svet in si drznejo svoje nezadovoljstvo in šibkost pokazati takrat, kojih ne vidi nihče, ki bi jih potegnil za ušesa ali brcnil na sedalo. Če mislijo, da se bodo potem bolje počutiii, se verjet-no motijo, saj bi jih morala vsaj malo preganjati slaba vest, če le niso tako pokvarjeni, da vesti sploh nimajo, občutka za pravilno in pošteno prav gotovo nimajo, da o junaštvu ne govorimo.
MŠ
V Trzinu je torej prepričljivo zmagala lista Nove Slovenije z Loj zetom Peterletom na čelu, sledila ji je lista LDS in Desusa z Jelkom Kacinom, nj ej pa ZLSD in SDS.
Zanimivost liste ZLSD je ta, daje Borut Pahor (zapisan kot sedmi na listi) prejel več preferenčnih glasov kakor Aurelio Juri (nosilec liste). Najslabše pa sta se na volitvah odrezali listi Nacionalna stranka delà in Stranka slovenskega naroda. Prva ni přejela niti enega glasu, za drugo pa je glasoval en sam volivec.

TRZINSKI ODNOS DO VIDNIH PREDNIKOV
Prejšnji mesec smo z navdušenjem odprli prenovljeno Jemčevo ulico, na katero smo upravičeno ponosni. Naši predstavniki zanjo z različnih koncev prejemajo priznanja, pogledat pa so si jo prišli že tudi predstavniki nekaterih krajev, kjer imajo podobne težave, kot smo jih imeli Trzinci - posodobiti morajo nekatere ulice v njihovih naseljih, a jim zmanjkuje prostora za pločnike. Ko se obiskovalci radovedno sprehajajo ali vozijo po obnovljeni cesti, jim oko něhotě obstáné na razpadajoči hiši ob ulici. Ko izvedo, da gre pravzaprav za rojstno hišo znamenitega Slovenca in vidijo spominsko ploščo, ki spominja na okupatorjevo grozodejstvo med drugo svetovno vojno, ki seje zgodilo na tištěni městu, se vsi začudijo: »Zakaj pa te hiše ne obnovite in v njej ne naredite spominskega muzeja? Saj ste bogata občina?« Odgovore pristojnih že poznamo, vseeno pa tista ruševina ni nikomur v ponos. Če že ni mogoča restav-racija hiše, bi vsaj ruševino lahko toliko podrli, da ne bi tako vpila v nebo po ukrepanju. Če bi se zganili malo prej, bi se hišo izplača-lo celo še obnoviti, saj je bila v njej ohranjena še ledenica, v kakrš-nih so včasih Trzinci hranili meso. Pri tej hiši bi lahko tudi prikazali, kako so se včasih preživljali naši predniki, da o spominski sobi o življenju in pomenu Ivana Hribarja sploh ne govorimo. Žal so to več ali manj zgolj sanje. Hišo bodo, podobno kot so doniači-jo Tineta Zajca, nekega dne na hitro podrli in tam zgradili novo. Trzin bo na ta način prav gotovo lepši, če pa bo zanimivejši, je pa vprašanje. Ko bodo turistični delavci spet ocenjevali podobo našega kraja, bomo pri Jefančenkovi domačiji prav gotovo dobili krepak minus. Kaže, da nam preteklosti ni mar. Res, da smo poi-menovali novi center družbenih dejavnosti po znamenitem rojaku, záslužnému Ijubljanskemu županu, ki seje rodil v tišti hiši, spom-nili smo se tudi Marjance Ručigaj in prof. Tineta Orla, da bi kako bolje obeležili spomin nanje, pa nam že zmanjka idej. Mogoče bomo kdaj kasneje po njih poimenovali kakšne prireditve, priznanja ali kaj podobnega, žal pa zanamcem kakšnih posebnih spominov na velike ljudi v naši preteklosti - izjema je mogoče prof. Tine Orel, ker so se planinci pravočasno zavedali njegovega pomena, ne bomo mogli pokazati.
MŠ
ROJSTNE HIŠE TINETA ZAJCA NI VEČ
Marsikoga, ki ne živi ob Jemčevi cesti, je verjetno presenetilo, kako hitro so porušili staro Frcugovo domačijo, rojstno hišo dok-torja Tineta Zajca. Doktor je bil eden najvidnejših Trzincev, ki seje še zlasti izkazal kot partizanski zdravnik. Zdravil je ranjen-ce v različnih bunkerjih in drugih skritih mestih, med drugim tudi v bolnici v stranski dolini Kamniške Bistrice, v Beli. Němci so ga zajeli, mučili in ubili pri partizanski bolnici, ki sojo imeli v gozdu nedaleč od Komendc. V Trzinu je v njegov spomin poi-menovana Ploščad Tineta Zajca pri vrtcu Žabica, njegovo ime je zapisano na spominskem obeležju padlih krajanov med 2. svetovno vojno, drugega spomina nanj pa zdaj v kraju ni več. Koje predsednica Turističnega društva Trzin videla, da bodo rojstno hišo znamenitega doktorja podrli, je prosila doktorjeve dediče oz. lastnike hiše, če lahko za trzinsko muzejsko zbirko dobi kakšen predmet, ki bo Trzince spominjat na doktorja, vendar je bila prepozna, saj sojo žal prehiteli muzealci iz Komende, ki so za rušenje hiše izvedeli že prej in so se že prej dogovorili, da bodo prevzeli, kar je bilo še vrednega spomina na doktorja. Verjetno so bili na naši občini z rušenjem hiše le prej seznanjeni, kot muzealci iz Komende. Skoda, da se ni nihče spomnil, da bi bilo le dobro na to opozoriti predstavnike Turističnega društva, lahko pa bi se tudi predstavniki Občine sami pozanimali, če je v hiši ostalo kaj, kar še spominja na doktorja in bi lahko ostalo v spomin tudi drugim Trzincem. Mogoče pa bi se spominu znamenitega doktorja oddolžili lahko tudi tako, da bi po njem poimenovali novo trzinsko ambulanto?
MŠ
' 1 i
Kdor kupi zemljo, kupi veliko kamenja; kdor kupi meso, kupi veliko kosti; kdor kupi jajca, kupi veliko lupin; kdor pa kupi dobro pivo, kupi samo pivo.
Angleškl
STANOVALCI SOSESKE T-5 SO SE ŽE IZKAZALI
svojih balkonov in soban lahko razgledovali po Ljubljanski kotlini, zatřepu Mlak in po vrhovih v daljavi. Tišti, ki ne prebivamo v soseski T5, pa bomo lahko le škilili med posameznimi hišami. Upamo, da bo soseska, ko bo okrog hiš več zelenja in cvetja, lepša in tudi v ponos Trzinu, vseeno pa bo ostalo nekaj nostalgije za starimi lepimi časi in razgledi.
SOSESKA T-5 DOBIVA KONČNO PODOBO
Nekaj let so številni Trzinci ocenjevali, daje gradnja novih hiš v Zarebri, na jugozahodnih pobočjih Ongra na Žibretovem vrtu, najhujša rana v trzinski podobi. Razrito pobočje, ki je gradbin-cem krepko pokazalo zobe, res ni bilo prijetno na pogled, še zlasti za tište, ki so se spominjali, kako lep je bil tisti vrt, ko so spomladi tam zacvetela sadna drevesa in akacije, ali pa jeseni, ko seje drevje obarvalo z veselími barvami slovesa. Zdaj je večina hiš že zgrajenih, nekaj jih sicer še gradijo, druge pa že dobi-vajo svojo končno podobo, v nekatere pa so se ljudje že vselili. Kot so nam zatrdili sosedje, se v to sosesko vseljujejo predvsem izobraženci in »dobro stoječi« ljudje, kar nekaj pa je tudi mladih družin. Pričakujejo, da bo letos soseska pretežno že poseljena. Okoliški prebivalci so veseli, da ne bodo imeli več težav s hru-pom, tresenjem, prahom in blatom, opozarjajo pa, da bi morali investitorji poskrbeti še za cel kup malenkosti, ki naj bi izboljša-le življenjske pogoje v tem delu Trzina. Predvsem bo treba urediti pločnike, stopniščc, javno razsvetljavo in tudi dostope v gozd. Razgled, kakršen seje včasih odpiral vsem obiskovalcem Žibratovcga vrta, bo zdaj privilegij le še za izbrance, ki se bodo s
Ko so gradbinci odstranili ograje z območja Zarebri, ki mu /.daj rečejo soseska T5, so stari Trzinci zaprepadeno ugotovili, da i/ soseske ni več dostopa v gozd. Včasih so bile tam prijetne sprehajalne poti, po katerih so se Trzinci odpravljali proti Dobenu ali proti Jabljam, zdaj pa te možnosti ni več. Ko smo negodovali in se obračali na Občino, so novi priseljenci v Trzin, stanovalci soseske T-5, meni nič, tebi nič zavihali rokave in kar sami sezidali stopnice, ki omogočajo koli-kor toliko normalen dostop do gozdne poti. S to svojo akcijo so si zaslužili prvo pohvalo, zlobni jeziki pa pravijo, da so tište stopnice naredili samo zato, da bodo sprehajalci s psi lahko prišli do gozda, da ulice po soseski ne bodo polne pasjih kakcev. Tudi če to drži, so novi priseljenci pokazali, da znajo prijeti za delo in jim ni žal Časa, ki ga porabijo za skupno stvar.
parkirišče ob dovozu ni pregledno
Že nekaj časa nas bralci opozarjajo, naj kaj napišemo ali opozorimo na nevarno in nepregledno parkiranje nasproti blokov v T3 ob dovozu na krak stare, z Ljubljansko cesto vzporedne ceste oziroma proti okrepčevalnici Barca. Ncredkojetam parkiranih precej avtomobilov, med drugimi tudi kombiji, zato je vključe-vanje v promet ali prečkanje ceste včasih kar nepregledno in zato tudi tvegano. To je še zlasti nevarno za otroke, zato ne bi bilo narobe, če bi tam na kakšen način preprečili parkiranje in tako tisto križišče naredili bolj pregledno in varno. Čeprav bi šlo za začasno ureditev, je verjetno le prav, da ne čakamo, da bo pristojne v to prisilila kakšna nesreča.
MŠ
ulice spet razkopavajo
Kar precej ulic v Mlakah in v starem delu Trzina je zdaj razko-panih, saj izvajalci, ki jih je najel Petrol, polagajo sekundarne vode plinskega omrežja za zasebne porabnike. Kot so nam zago-tovili pri Petrolu, bodo delà končana predvidoma do konca jul i-ja, vendar pa imajo delavci spet precej težav, ker so dosedanji infrastrukturni vodi slabo vrisani v katastrske náčrte. Dostikrat se zgodi, da vodovodne cevi pričakujejo na enem městu, nanje pa naletijo povsem drugod. Ugotovili so tudi, daje staro plino-vodno omrežje ponekod v Mlakah slabše kakovosti, kot so priča-kovali, zato bodo morali plinovode v nekaterih ulicah položiti tako rekoč na novo. Poročajo tudi, daje ponekod prišlo do pose-danja kanalov za druge vode, na primer za kanalizacijo, in takš-no posedanje ponekod lahko ogrozi druge infrastrukturne pove-zave, ki tečejo v bližini. Čeprav se delavci ubadajo s precejšnji-mi težavami, pa to ne bi smelo vplivati na kakovost njihovih del. Nekateri prebivalci iz ulic, ki so jih razkopali in nato spet zag-rebli, z njihovim delom niso prav zadovoljni, saj pravijo, da za seboj puščajo razdejanje. Na občini so obljubili, da bodo ta opozorila in pritožbe preverili ter opozorili izvajalce, naj bodo pri delu bolj obzirni in natanč-ni, res pa je tudi, da nekateri drugi prebivalci ulic, ki jih raz-kopavajo, trdijo nasprotno, in sicer da so delavci uvidevni in hitri, tako da naj bi večino jar-kov kar hitro spet zasuli in poravnali. Nekateri so nam tudi dejali: »Naj kar najhitreje opra-vijo svoje delo, saj bodo tako v marsikateri hiši dobili ekološko bolj sprejemljivo, pa tudi, vsaj po zagotovilih poznavalcev, cenejše gorivo.«
anonimke
Pred seboj na mizi imam tri anonimna pisma, ki naj bi jih objavili v Odsevu. V našem časopisu smo že večkrat zapisali, da anonimnih pišem ne objavljamo, zato mi ni jasno, zakaj jih anonimneži še pošiljajo. V anonimkah, ki jih na uredništvu kar redno prejemamo, gre za različne proteste, še največkrat proti ravnanju občinske oblasti, Pisma so ponavadi oštra, včasih tudi žaljiva. Še posebej mc je zbodlo pismo, podpisano s »Prizadeti«, v katerem »protestira proti omejevanju svobodnega gibanja, proti motenju opravljanja dejavnosti, proti terorju samovoljne občinske oblasti v Trzinu in proti kršenju zakona s strani občinske oblasti Trzin.« Pisanje se nanaša na záporo cest v industrijski coni v času kolesarske dirke po tamkajšnjih ulicah. Razumem, da vsi Ijudje nimamo enakih stališe do vseh stvari in da se nekaterim zdi kolesarska dirka v coni nepotrebna, preseneča pa me oštrina pisanja. Avtor (ali avtorji) na koncu pojasnjuje, daje protest napisan anonimno zato, ker je kakršnokoli izpostavljanje v tem delu države nevarno in predstavlja priložnost za nadaljnje aktivnosti v znamenju terorja občinske oblasti proti davkoplačevalcem omenjene občine. Ko berem te vrstice, se sprašujem, če živim s piscem(i) tega pisma v istem svetu. Ali sem res za luno? Nisem dobro obveščen? Ne znam opazovati in razmišljati? Ali pa prizadeti, kot seje (ali so se) podpisal, res ne ve, kaj je teror, represija? Obtožbe so napisane skoraj v takém tonu, kot da bi živeli v Palestini ali Kongu. Iz pisanja sklepam, da je avtor (uporabljal bom kar ednino) verjetno vsaj malo podkován v pravu, saj nekajkrat navaja člene Uradnega lista R Slovenije, ki naj bi bili kršeni. Prav zato menim, da mu je tudi jasno, da bi podpis pod zapisanimi obtožbami lahko pomenil tudi kršenje pravic drugih ljudi (tokrat iz občinske uprave), ki jih zagotavlja isti Uradni list. Razlika med piscem protesta in organizatorji prireditev v Trzinu in tudi predstavniki občine je v tem, da protestnik ostaja skřit v senci, drugi pa so se pripravljeni javno iz-postaviti (tako pohvalam kot kritikám) in tudi kaj narediti. V takém primeru se postavljam ob stran tistega, ki stoji za svojimi de-janji in izjavami in ne napada iz leme. Vem, da nismo bogovi, da se motimo in delamo napake, prav zato sem včasih pripravljen zamižati na eno oko in podpiram tište, ki se podpišejo pod svoje, pa čeprav napačno mnenje. Nenazadnje je bil Trzin včasih znan po »korajžnih« ljudeh, in bi bilo prav, da te tradicije ne umažemo z bojazljivci.
V	drugem anonimnem pismu neka mamica piše, da ne želi razkriti svoje identitete, ker se boji, da bi to škodovalo njenemu otroku v vrtcu. Načeloma je to razumljivo, vseeno pa to ni prava pot. Novi-narji smo dolžni zaščiliti vire svojih informacij, če to zahtevajo, vendar naj bi novinarji tako pridobljene informacije pred objavo preverjali, novinar in urednik namreč z objavo podatkov iz anonimnih virov za to prevzameta odgovornost.
V	Odsevu vseeno, čeprav nekateri tako ne mislijo, nismo pripravljeni kar tako objavljati hujskaških in takih pisarij, ki bi sprlc Tr-zince in bi zgolj kvarile odnose med Ijudmi. Menimo, da smo dolžni objavljati različne poglede in mnenja o žgočih vprašanjih življenja v Trzinu. Zdi se nam prav, da pokritiziramo slabo delo in napake in da razkrivamo nepravilnosti in druge stvari, ki motijo prebivalce Trzina. Navsezadnjc se trudimo, da bi odsevali sodob-no življenje našega kraja, pod naše kritike in zapise pa se podpisu-jemo. Tudi če kakšen članek ni podpisan, se ve, daje za zapisano prevzel odgovornost urednik. Vemo, da smo zaradi takšnega načina delà tudi sami tarče kritik in napadov, vendar to žal spada v novinarski vsakdanjik. To jemljemo v zakup, saj vemo, daje to lahko celo pozitivno. Kresanje mnenj namreč lahko pripelje do izbo-Ijšav, napredka. Boj ni vedno enakopraven, vendar si prizadeva-mo, da vsaj ostane na neki še sprejemljivi ravni. Blatenje iz varne anonimnosti pa lahko vnaša ie slabo voljo in škodo. Če se kdo ne želi izpostaviti, naj se obrne neposredno na člane uredništva, naj nas opozori na slabosti, ki jih opaža, in na to, da ne želi biti imenovan, mi pa bomo obtožbe preverili in poskušali na strpen način prispevati k razreševanju zapletov ali odpravljanju napak.
Urednik Odseva Miro Štebe
ČASTITLJIVIH STO LET ALOJZUE KOĐRIČ -MJSTAREJŠE OBCANMŒ TRZINA
vri' to let življenja je pravljična številka, s kate-ro se največkrat pošalimo, da bo kdo živel še sto let, pa čeprav tega zares niti ne pričakujemo. Alojzija Kodrič paje na začetku tega meseca v resnici do-živela svoj stoti rojstni dan, in ni čudno, daje večkrat veselo vzkliknila: »Živeli! Sto let! Saluti!« / Slavja najstarejše občanke so se poleg njenih sorod-nikov in sosedov od Tr-zincev najprej spomnili postavljavci mlajev. Pred slavljenkino domovanje v Lobodovi ulici so postavili visok mlaj z izpisano stotico. Jubilantka jih je rcs veselo sprejela, saj ima zelo rada moško družbo, za častitljivo okroglo ob-letnico paje slavljcnki přišel v svojem in imenu ob-čanov Trzina čestitat tudi župan naše občine Tone Peršak.
V krajšem prisrčnem pogovoru z jubilant-ko in prcdvsem njenima hčerama Mileno Zalaznik in Angelo Erceg, ki skrbita za mamo, je izvedel, da ima slavljenka zelo zdravo srce in tudi druge notranje organe, da pa že nekoliko slabše sliši, predvsem pa jo ovira to, daje priklenjena na invalidski voziček. »Srce ima bolj zdravo kot petindvajsetletniki, od vozička paje od-visna, odkar je bilajanuarja v bolnišnici zaradi pljučnice. Predenje šla v bolnico, je še lahko hodila s hoduljko oz. s palica-mi, potem pa ne vem, kaj so tam naredili. Odkar seje vrnila iz bolnišnice, se brez vozička ne more gibati,« pravi hči Milena, ki nanije tudi izdala, da s sestro vse težje skrbita za mamo, in zdaj razmišlja-jo, da bi jo dali kam v dom za ostarele. Žal v bližnji okolici Trzina ni nikjer no-benega prostega mesta, tako da bo morala stoletnica verjetno v dom v Logatec. Alojzija Kodrič je morala v svojem življenju prestati kar veliko selitev in težkih trenutkov, saj je kot tržaška Slovenka morala v mladosti pobegniti iz rodnega Trsta. V življenju ji ni bilo nikoli poseja-no z rožicami. Njen oče je bil vrtnar v Trstu in Alojzija se spominja, kako je morala že kot desetleten deklič očetu vsak dan nositi kosilo. To za majhno deklico ni bilo lahko, še zlasti takrat, koje nad
nec je bil zaprt v Rižarni, kjer so ga pre-tepali. Da bi bile razmere še hujše, seje mlađemu paru takrat rodil najstarejši sin Zoran. Ker se ni dalo drugače, je mlada družinica, kot številni drugi izgnanci, leta 1925 pobegnila v takratno Jugoslavijo. Alojzija se spominja, kako je šla čez me-jo sama z otrokom v naročju in le z majhno ćulo na rami. Najprej so pobegnili na Reko, od koder se Alojzija še zlasti spominja božje poti na Trsat. Iz Reke so se preselili v Zagreb, kjer je imel Alojzijin mož sestrično. Tajim je iznajhujšega pomagala, kolikor je mogla, vendar so se kasneje, leta 1929, podali v Ljubljano, kjer so si skušali na novo urediti življenje. Tudi tam jim ni bilo lahko. Na svet so prišle še tri hčerke: Milena, Slavka in Angela.
Kot se spominja starejša Milena, je bilo to »ena sama borba za življenje«. Oče ni mogel dobiti redne službe. Pomagali so si s priložnostnimi deli, s katerimi tudi otrokom ni bilo prizanešeno. Selili so se iz enega stanovanja v drugo. Neredko seje moralo v eni sobi stiskati šest ljudi. Razmere so bile obupne. Hčerki Milena in Angela se spominjata, kako so po vojni v Ljubljani prodajali kostanj. Oče je skušal na vse načine izkoristiti svoje trgovsko znanje. Med prvimi so v Ljubljani na tržnici prodajali tudi ribe. Vseeno je bilo življenje izjemno težko. Ko seje začela druga svetovna vojna, so se razmere še poslabšale. Nekako so si pomagali tudi tako, daje mama, ker je znala italijansko, prala perilo za italijanske vojake v vojaš-nicah.
Po vojni se jim je življenje izboljšalo. Dobili so stanovanje na Gornjem trgu v Ljubljani, kjer je Alojzija živela do 85. leta. Otroci so se lahko izšolali. Sin Zoran je postal mizar, starejša hči Milena pa je šla za delom v Nemčijo. V devetdese-tih letih sta s sestro Angelo v Trzinu postavili hišo, v kateri seje pred štirinajstimi leti najprej naselila Angela, leta 1995 pa tudi Milena, ki pravi, da ji tudi Nemčija ni tako tuja, saj je tam preživela kar lep del svojega življenja inje tam pustila kar nekaj svoje energije. Mama Angela se je z Gornjega trga najprej preselila k hčerki Slavki Potrč v Zeleno jamo, zdaj pa že dve leti biva v Trzinu. Možji je umri pred štiridesetimi leti - leta
Ker je bilo v njeni družini več lačnih ust, je morala mala Alojzija že z 12-timi leti delat. Spominja se, kako je hodila služit h gospo-dinjam, ki sojo zelo izkoriščale. Še zlasti ji je ostalo v spominu, kako je morala pri zelo kruti gospodarici vrteti težko kolo vodne čr-palke. Delo je bilo tako težko, da seje zas-miiila celo domačemu sinu inje materi dejal, daje ne sme tako mučiti. Takrat seje borila tudi z lakoto. Jesti je dobila tako malo, daje bila prisiljena skrivaj jemati iz kurnika skor-jice kruha, s katerimi so hranili zajce. S tisti-mi grižljaji sije vsaj malo potolažila lakoto. Še huje paje bilo med prvo svetovno vojno, saj sta morala oče in starejši brat v vojsko, verjetno na soško fronto. Doma so ostali otroci in spominja se, kako so že ob osmi uri zvečer hodili čakat v vrsto, da so zjutraj dobili kruh. V grenkem spominu soji ostala tudi zaničevanja in zmer-janja Italijanov, ki so jih imeli za manjvredne ljudi, skoraj sužnje. Poročila seje s fantom iz gmotno bolje preskrbljene družine. Bilje izučen trgovski pomoćnik, vendar po razpadu Avstroogrske ni dobil službe, saj ni želei podpisati, daje Italijan. Kot zaveden Slove-
Trstom gospodarila burja. Še zdaj se spominja, daje bil ve-ter včasih tako hud, da seje morala, daje ni odneslo, držati za vrvi, ki so bile takrat pritrjene na ulicah vzdolž hiš, s hriba navzdol. Hčerka Milena pravi, da ji je mama kasneje, ko sta bili sku-paj v Trstu, večkrat kazala drevesa na trgu, zdaj se imenuje Piazza del publico, ki jih je posadil njen oče. Drevesa so zdaj zelo velika in stara skoraj sto let.

1963 zaradi raka. Alojzijaje vesela, ker ima zdaj tri vnukc in že dva pravnuka. Pravijo, da se mladi še najbolj navdušu-jejo za adrenalinske športe, alpinizem, potapijanje in podobne stvari. Eden od vnukov se prav zdaj pripravlja, da bo šel na alpinistično odpravo v Karakorum v Pakistanu. Če bo vse po sreči, se bo povz-pel na sedem tisoč metrov visok vrh K6. Tudi njegova mati Angela rada hodi po hribih, če more, pa seji pridruži tudi Milena. Sploh sestri pravita, da spremljata dogajanje v Trzinu in da se občasno radi udeležita akcij društva upokojencev ali pa obiskujeta univerzo za tretje življenj-sko obdobje Lipa iz Domžal. Moti ju predvsem, da so povsod v veliki večini ženske.
Kakor koli že, vse kaže, da so ženske bolj vzdržljive kot moški, saj je res v klubu najstarejših občanov Trzina največ žensk. Upamo, dajim bo Angela Kodrič še dol-go »načelovala«. Tudi trzinski Županje slavljenki zaželel zdravja in še vrsto let srečnega življenja. Kodričeva mama pa je veselo dvignila kozarec in s pravim primorskim temperamentom nazdravila tudi po italijansko: »Saluti!«
Miro Štebe
TRZINCI POJEMO IN PLEŠEMO
Res je! Tudi javno z nastopom pomlad-nega dne, 21. maja letos, smo Trzinci pokazali, da znamo peti in plesati naše narodne pesmi in plese. Prav tako smo lahko brez skrbi, da ne bo naša kulturna dediščina zamrla. Vemo, da so nam pel i naši predniki in zato tudi mi to izročilo dajemo našim najmlajšim. Povejmo, da so nas naši gledalci bogato obdarili s ploskanjem - kar si vsak nastopajoči zelo. zelo želi - nam po končani prireditvi osebno čestitali in z nami še nekaj časa peli in doživljali pesem naše dežele. Če ste bili 21. maja 2004 zadržani in niste doživeli res lepega spomladanskega popoldneva v naši družbi, nič ne maraj-te- Mi smo tu, med vami, saj smo tukaj doma, torej v Trzinu, in naslednje leto bomo spet peli in plesali na prireditvi "Trzinci pojemo in plešemo«, in boste lahko tudi vi med našimi gledalci. To rum bo v zadovoljstvo, saj vas bosta naša pesem in ples obogatila. Že zdaj spo-fočamo, da boste o prireditvi obveščeni pravočasno, da bomo tudi osebno vabili starše nastopajočih otrok, ne bomo po-«bili na naše občinske svetnike, na Predstavnike naših društev. Skratka. sli-
in videlo se bo. da bomo Trzinci '-'Jivletu2005 peli in plesali.
Lučka Župan
PRIREDITEV, Kl BI SI ZASLUŽILA BOUŠI OBISK
Ko sem prebral zgornji prispevek Lučke Župan, sem si rekel, če bodo z reklamo za pri-hodnje leto tako nadaljevali, bo obisk na prireditvi precej boljši, kot je bil letošnji. Da ne bo pomote, za trzinske prireditve je bil obisk v povprečju kar dober. Saj veste, če se na prireditev povabi žerjavčke, je obisk sprejemljivo dober, če pa zraven pridejo še starši nastopajočih otrok, paje obisk že kar dober. Vseeno pa bi bilo lepo, če bi bilo med publiko še več takih, ki bi tja prišli tudi kar tako, da bi videli, kako pojejo in plešejo naši sokrajani. Prireditev postaja že tradicionalna in njeno spremljanje v daljšem obdobju bi lahko gledalcem pokazala, kako se razvija in izboljšuje trzinsko zborovsko petje in kako napredujejo mladi folkloristi.
Prireditelji so že v osnovi naredili nekaj napak. Ne vem, zakaj so izbrali 17. uro za zače-tek prireditve. Če je bilo to zaradi otrok, tudi ena ali dve uri kasneje ne bi nič spremenili Časi socialističnega prihajanja domov ob 14. uri popoldne so žal že mimo. Verjetno je imelo kar nekaj staršev težave, da so morali pohiteti iz služb, da so lahko videli svoje nadebudneže na odru. Sodobne družine se doma zbirajo ob 16., 17. in celo 18. uri. Res, daje to kar kruto za druženje družine, vendar nas sodoben način življenja sili v to. Če se prireditev začne ob 17. uri, je to res precej nerođen čas, saj nismo vsi Trzinci »privatni-ki« in »žerjavčki«. Prav tako moram napisati, da organizatorji niso zadosti dobro poskr-beli za obvestilo javnosti o prireditvi. Vse skupaj je izpadlo bolj v ožjem družinskem krogu. Ne vem, če je to zadovoljilo nastopajoče, ki si želijo buren aplavz. Ko sem spra-ševal Trzince - tudi take, ki naj bi bili bolje obveščeni, če vedo, kdaj je prireditev, v glavnem niso vedeli. Po stari trzinski navadi paje istočasno na bližnjem športnem igriš-ču potěkala tekaška prireditev cooperjev test. Tudi zanjo so več ali manj vedeli predvsem izbranci. Lahko bi rekel, daje to tudi slaba ocena za naš časopis, ampak će te organizatorji ne obveščajo, v poplavi prireditev, ki smo jim priča, težko izbrskaš vse potrebne podatke.
Kakor koli že, prireditev Trzinci pojemo in plešemo, je bila prijetna in vredna ogleda Glavni delež je připadal mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Žerjavčki Trzin. Treba je priznati, da zbor izboljšuje svoje petje in ubranost. Mogoče bi pričakovali le še močnejše glasove nioškega dela zbora. Ženski glasovi izstopajo, moški pa, čeprav je njihova zasedba vse številčnejša, nekako skromno ostajajo v ozadju. Prav je, da so kavalirji, ampak navsezadnje so le Trzinci in ne zgolj spremljava. Program so popestrili mladi folkloristi iz osnovne šole, družbo pa so jim dělali tudi njihovi vrstniki iz otroške-ga pevskega zbora. Kot je zapisala že Lučka Župan, se nam za nadaljevanje zborovskega petja v Trzinu, vsaj po tistem, kar so pokazali mladi pěvci, ni bati. Še zlasti je treba pohvaliti Nejca Lisjaka, ki seje, kot že na nekaj javnih nastopih, tudi tokrat izkazal s samos-tojnim petjem. Poskrbel je tudi za presenečenje, saj je představil celo svojo lastno sklad-bico.
Zelo zanimiv je bil tudi nastop deklet iz glasbene skupine Orf, ki so na ksilofone in druga tolkala zaigrale več ljudskih skladbic.
Prireditev je bila zanimiva, in bi res zaslužila boljši obisk, nenazadnje bi med publiko lahko pričakovali tudi več občinskih svetnikov in světnic. Če že govorimo kritično, je treba le zapisati, da se občinski svetniki in svetnice iz sedanjega mandata v precej manjši meri udeležujejo trzinskih prireditev, kot bi jih bilo sram štika z volilno bazo. Ali tudi brez tega, da gredo med svoje volivce, poznajo utrip trzinskega družabnega življenja in želje tistih, ki so jim dali glasove?
Miro Štebe
Napovednik dogodkov Turističnega društva
25.	junij - občinska proslava ob dnevu državnosti in družabno srečanje s kresovanjem (OT, SVVS, KUD, DU Žerjavčki, TD)
26.	junij - Mednarodni folklorni festival (TD, OT)
26. junij - VI. pohod na Košutno - šteje za športno značko občine Trzin (SMD in TD) 8. in 22. julij v dopoldanskem času - ogled znamenitosti Ljubljane s turisličnim vodnikom
1 .avgust - izlet in predstavitev na prazniku breskev v Pervačini
Informacije o dogodkih in prireditvah TD v občinskem informativnem središču tel. 564 47 30 ali TD-564 45 28
Že doigo pred ustanovitvijo samostojne občine Trzin smo razpravljali, modrovali in se ludi pridušali, da Trzin nujno potřebuje ambulanto splošne prakse. Želja se nanije zdela neuresničljiva, saj Domžale niso kazale nikakršnega interesa, da bi od-prli izpostavo v Trzinu. Vsi so bili prepričani, razen Trzincev, daje dovolj ambulant in zdravstvenih domov v okolici, in tako smo hodili drugam. Nekatere starejše so morali voziti njihovi otroci ali so-sedje. NajveČ so obiskovali zdravstvene domove v Domžalah, Mengšu, Črnučah, Ljubljani in še kje drugje; tudi samo po recept in obliž za na rano smo se morali napotiti drugam. Po nekaj manj kot petih letih samostojnosti in velikem angažiranju občine in župana smo v januarju letos le dobili težko pričakovano ambulanto splošne prakse in zdravnico, doktorico medicine Evo Cedilnik - Gorup. Vsak začetek je težak in korak opoteka-joč, posebno če vemo, daje večina Trzincev že imela izbranega osebnega zdravnika in daje vsaka sprememba ne-gotova, posebno v zdravstvu. Težko je zapustiti dobrega zdravnika, čeprav se ti pot in s tem čas mnogo skrajšata. Zato je bilo pričakovati, da bo v začetku pacicn-tov malo, da bo zdravnica zato manj zainteresirana za povečanje prakse v Trzinu in še bi lahko naštevali. Pa vendar; mini-lo je pol leta delovanja trzinske ambulante, in smo sklenili malo povprašati po ut-ripu, počutju in delu ambulante, ki je v resnici samo izpostava ZD Domžale.
Doktorica Cedilnikova, najprej bi radi izvedeli o vas kaj osebnega, kje ste štu-dirali, kje stanujete, kaj o vaši praksi...
Doma sem iz Siške v Ljubljani, kjer sem tudi študirala. Diplomirala sem leta 1999, nato pa sem nadaljevala s sekundariatom v Kliničnem centru. Dělala sem na Centru za intenzivno interno medicino, na travmatološki kliniki, veliko časa pa sem prebila tudi v ljubljanski porodnišnici. Po končanem sekundariatu pa sem se zaposlila v Zdravstvenem domu Domžale. Sicer pa sem poročena in imam dva majhna
otroka, tako da gre ves čas, ki ga ne prebijem v službi in pri študiju (trenutno delam tudi magisterij, vendar z zelo nizko intenzivnost-jo!), za mojo družino. Poleg družinske se zanimam tudi za športno medicino.
Vemo, da je potrebno imeti za ta poklic poleg znanja tudi veliko socialnega čuta. Kdaj se je v vas pojavila odločitev, da postanete zdravnica?
Pravzaprav težko rečem; še ob vpisu na fakul-teto se nisem mogla odločiti, kam naj grem. Vendar pa sem vedela, da me poleg razisko-valnega delà zanima tudi delo z Ijudmi, zato navsezadnje odločitev ni bila težka, niti je nisem nikoli obžalovala.
Kaj vas je vzpodbudilo, da ste se odločili dei prakse opravljati v Trzinu?
Med sekundariatom sem ugotovila, daje smer, ki me najbolj privlači, družinska medicina. Hkrati pa sem si želela bolj pestrega delà, kot je v Ljubljani, kjer veliko delà pokriva
že urgenca v Kliničnem centru, zato sem is-kala službo zunaj nje. Trzin je bil ideálen: zame je po času vožnje bližje kot Klinični center, hkrati pa je delo bolj raznoliko in za pacienta lahko več narediš sam. Zame je bil tudi izziv to, daje ambulanta nova in da bo treba paciente šele pridobiti.
Kakšni so vaši vtisi po polletnem delu?
Zaenkrat Še zelo uživamo, saj pacientov še ni toliko, da bi bila pred čakalnico vrsta. Naj-hujše je, če stopiš iz ordinacije in na sestřini mizi zagledaš goro kartoték. Zdaj si lahko marsikdaj vzamem čas za pogovor in izpol-njujem kartoteke, kakor bi morale biti izpol-njene, če bi zdravniki le imeli čas, ter tako o pacientu izvem več, kakor ob običajnem bliskovitem pregledu. To je pa prvi pogoj za tisto celovito medicino, ki si jo vsi tako zelo želimo.
Starostni sestav vaših pacientov je verjetno v prid mlajšim in zelo starim osebam? Imam prav?
Da, zaenkrat to kar drži, saj so sem najprej prišli starejši, ki stanujejo v bližini in ne želijo ali zmorejo hodili v Domžale, veliko pa prihaja tudi mladih od pediatrov, ki si mora-
jo izbrati svojega zdravnika. Vendar pa pridejo tudi vsi vmes, pa tudi Ijudje, ki niso iz Trzina.
S kakšnimi težavami oz. boleznimi naj-pogosteje prihajajo pacienti k vam?
Srečamo so kar z vsem, zanimivo pa je, da bolniki prihajajo v gručah - včasih se zdi, kot daje v določenem tednu ena bolezen bolj popularna kot v drugem. Naj-več je seveda ljudi, ki imajo kronične bo-lezni kot arterijska hipertenzija ali slad-korna bolezen; ti morajo tudi redno hodi-ti po zdravila, zato jih vidimo več. Pozi-mi je bilo seveda veliko prohladnih obo-lenj, z zakasnitvijo zaradi letošnje vlažne pomladi pa prihajajo tudi bolniki z aler-gijami.
Imate tudi urgentne primere?
Urgentne primere seveda lahko obravna-vamo, če pridejo v ordinacijo. V ambulanti še nimamo defibrilatorja, imamo pa aparat za snemanje EKG in osnovna zdravila za reanimacijo. Le na hišne obiske ne hodimo med delovnim časom, temveč pred ali po njem po dogovoru; če je zade-va tako nujna, da ne more počakati, jo seveda prevzame naša urgentna ambulanta v Domžalah. Sicer pa tam občasno delam (nadomeščam) tudi sama, tako da se včasih tudi tam srečamo z mojimi pacienti.
Želja mnogih je tudi, da bi odprli tudi ginekološko in pediatrično ambulanto s koncesijo. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Ne vem, kakšne so resnične možnosti za kaj takega, prav gotovo pa bi bilo to zelo prikladno. V naši ambulanti sprejemamo samo odrasle - mejo smo postavili pri 18 letih - in seveda bi bilo za marsikoga bolj udobno, če bi imeli blizu tudi pediatra. Ginekologov pa tako ali tako manjka. Pa tudi zame bi bilo prijetno imeti kolege blizu.
Kako se pacienti vedejo? Vam zaupa-jo, so nezaupljivi ali pa vas celo podu-čujejo?
Ljudje so med sabo različni in tako tudi različno odreagirajo. Nekateri so seveda
zelo kritični do svojega zdravnika, kar pa je tudi treba razumeti, saj je to oseba, ki ima v rokah najbolj občutljivo stvar - naše zdravje. So tudi pacienti, ki pridejo z že postavljeno "diagnozo" in želijo samo recept ali napotnico. V takem primeru pacienta pregledam in se odločim glede na svoje izsledke. Mislim pa, daje dobro, če so pacienti poučeni in če se za svo-
jo bolezen zanimajo ter veliko sprašujejo. Res je to lahko za zdravnika utrudljivo, vendar tak pacient lahko prej ozdravi ali bolje živi s kronično boleznijo; mi smo pa navsezadnje v službi in zahtevni pacienti spadajo zraven.
Imate že dosti stalnih pacientov?
Ambulanta se počasi polni, seveda pa imamo še dovolj prostih mest.
Kaj bi želeli, da se spremeni (delovni čas, oprema, prostori...)? Seveda bo zelo lepo, ko bomo imeli ambulanto s polnim delovnim časom. Trenutno delam drugo polovico delovnega časa v Mengšu v domu počitka. To delo imam sicer rada, kljub temu pa bo lažje, ko bom delala samo na enem delovnem mestu. Prostori naše ordinacije so zelo lepi, tako da moram pohvaliti Občino Trzin. Tudi opremljeni smo kar dobro, res paje, da se včasih izkaže, da nam kakšna malenkost še manjka in joje tre-
ba prinesti iz ZD Domžale. Pogrešamo še eno stvar - lekarno. Ko bo v Trzinu lekarna, bomo vsi zelo zadovoljni, tako pacienti kakor mi.
Želite na koncu še kaj povedati nam, Trzincem, nas na kaj posebno opozori-ti ali nam svetovati?
Trzincem bi se predvsem rada zahvalila za prijaznost in zaupanje. Zdaj, ko počasi spoznavam Trzin, ugotavljam, kako pri-jeten kraj je. Upam, da se bom kdaj lahko udeležila kakšne prireditve in ga bolje spoznala. Na žalost časa zmeraj primanj-kuje, saj čas, ko nisem v službi, posku-šam čim več posvetiti svoji družini. Moji nasveti pa so seveda taki kot od vsakega "dohtarja": jejte zdravo, veliko migajte in veliko se smejte. Da se bomo več videli izven ambulante kot v njej.
Hvala za iskren pogovor. Tone Ipavec
Mimi Pirnat in Pavla Vesel: Pol stoletja
Dve gospe. Mimi in Pavla. Obe Trzinki: Mimi rojena, Pavla priseljena, vendar z domovinsko pravico, přiznáno že zdav-naj. Mimi zgovorna, Pavla zadržana. Na široko sta nam odprli vrata svoje hiš-ke. V topli kuhinji, pogreti s štedilnikom na drva, kakršnega v Trzinu že redko vidiš, smo se drenjali, češ, veliko pohlev-nih ovčk gre lahko v majhno štalco, pripravljeni, da se naučimo nečesa, kar oni-dve res dobro obvladata: štirkanje. Res, v začetku smo bili »poštirkani« tudi mi, vendar sta gospe znali ustvariti tako domaće vzdušje, da smo se kmalu popolno-ma sprostili, govorili in spraševali vse-vprek, in sploh ne vem, čigave besede sem zapisovala, čeprav sem se prišla po-govarjat z omenjenima gospema. »Tako,« je povzela ga. Mimi, »voda na štedilniku že vre. Pripravili bomo škrob.« Danijela in Katarina, osmošolki, ki sta prišli z namenom, da naslednji dan, ob dnevu odprtih vrat, demonstrirata obisko-valcem postopek škrobljenje, sta pozorno prisluhnili. Ampak gospe, sami še polni
življenja, radoživi in z veliko čuta za učenje mladih, sta blago priganjali: »No, ena naj vzame skodeli-co ...« Vseje potěkalo usklajeno: ga. Mirnije usmerjala pripravo škroba, ga. Pavla paje budno spremljala vsak gib deklic in poprijela, kjer je zaznala kako nespretnost. « Ne premalo, ne preveč, kar še premešaj ... Ne sine biti kepic, škrob se mora popolnoma raztopiti. Kar vlij v vrelo vodo! Mešaj! Saj bo ... S prsti poskusi ...« Palec in kazalec, mokra od pripravljene sluzi, sta nakazovala, da gre za pravo mešanico. Tudi čisti prtički so bili že pripravljeni.
Ga. Pavlaje opozorila: «Vseh prtov ne morc-mo škrobiti. Najbolje se škrobi bornbaž in platno, sintetika pa ne pride v poštev.« Prtički, pripravljeni za demonstracijo postopka škrobljenja, so bili izdamasta. Pravi! Danijela in Katarina sta jih previdno pomakali v kuhani škrob, ki gaje ga. Pavla že vlila v umivalnik. Vendar je nežni deklici preveč peklo v roke, zato so to delo prevzelc močno utrjene in vsega hudega vajene roke ge. Pavle. Nato sta přinesli kar nekaj brisač, kamor sta dekleti položili v škrob namočene prtičke, da bodo pripravljeni za jutri. Enega pa sta se lotili takoj. Gospe sta vmes opozarjali, kakšne pasti te čakajo, če si površen, odlašaš z delom ali pa se ti mudi.
Ga. Mimi: «Vseje stvar pravilnega postopka. Lepo oprane prte, brez madežev morajo biti, pomočiš v pripravljen škrob in jih ravno prav osušiš. Ce sejih potem ne lotiš takoj, splesnijo, in jih moraš ponovno oprati in postopek škrobljenja ponoviti. Nato sledi likanje; toje zelo za-mudno in naporno opravilo. Če se ti mudi, se delà niti ne loti, kajti robov bo toliko, da boš naredil več škodc kot koristi. in tudi ne misii, da boš prej končal, če bo likalnik bolj vroč. V tem primeru bo škrobljeno blago čisto rumeno.« Ga.Pavla ni odmaknila oči od deklic, ki sta likali. Zelo sta se trudili, pa vendar smo jima na koncu rahlo poočitali, daje prtiček rumen. Seveda sta zanikali, jaz bi tudi.
Se je tudi vama to kdaj přiměřilo?
Ga. Pavla: Pa ne enkrat ... In ne s tako majhnim prtom. Včasih likaš en prt eno
uro in več, paje na koncu ves rumen ali pa se zgodi kaj drugega. Kaj naprimer?
Da splesni. Potem moraš ponovno prati in škrobiti.
Ali to delo počasi tone v pozabo? Kaj mislite, koliko Trzink še na tak način Škrobi svoje perilo ali prte?
Škrobljenje je res zapisano pozabi. Ne verjamem, da katera Trzinka še škrobi na tak način. Zdaj si pomagajo z razpršili.
Kako dolgo pa že škrobita cerkvene prte? Tedensko? Mesečno? Ko je potreba?
Petdeset let že opravljava to delo, in sicer priložnostno. Ko kaže, da bo prtov zmanjkalo, se lotiva delà. Nikoli naju ne preganja čas, saj gledava, da so prti vedno na zalogi.
Torej sta začeli s tem delom, ko sta bili še čisto mladi. Kdo vaju je naučil?
Naučila naju je prijateljica Ivanka, ki je škrobila za dr. Kremžarja halje. Začeli sva pa čisto slučajno. Caharijev oče naju je prosil, če bi zašili en prt, da ga bo potem nesel v Mengeš, kjer ga bodo poš-krobili. Midve pa sva prosili Ivanko, naj naju nauči. V Depali vasi pa so pri škro-bljenju dodali tudi malo voska, da seje perilo svetilo. Če je bilo voska preveč, je bilo perilo rumeno. Vendar pravo količino dodanega voska niso hoteli izdati.
Zanima me, koliko prtov se za eno maso pogrne v cerkvi in če morajo biti vsi škrobljeni.
Škrobljeni so prti pri vseh oltarjih, nad kelihom, neškrobljen paje tišti za roke.
Kako si razdelita delo? Ga. Mimi: Delo si res razdeliva. Predvsem nikoli ne pereva v pralnem stroju, ker so prti dolgi od 3,5 do 4m, in se v
stroju med centrifugiranjem preveč zvijajo. Zato jih kuhava v kotlu. Iz kotla jih jemlje Pavla, ki je večja od mene, spirava jih obe, škrobím jaz (najprej manjše prte, nato velike), vlažim tudi jaz, lika pa Pavla. Likanje je zelo naporno in natančno. Ta čas je šla ga. Pavla po prte in pokazala, kako morajo biti zloženi. Seveda po pravilih ...
Kako pa je pozimi?
Pozimi ne škrobimo, ker se škrob zelo ne-enakomerno odteka, in so prti potem lisasti. Zato pozimi včasih pogrnejo tudi sintetične prte.
Ali vama je delo kdaj odveć ali sta to vzeli za svojo prostovoljno obvezo.
Ga. Pavla odgovori za obe: Če sva čisto od-kriti - včasih je to delo res odveč. Nisva več mladi ...
Ali ljudje opazijo vajino delo in ga cenijo?
Ne, nikakor ne ... Slišiva pa večkrat, da sva »neumni«, ker to delava.
Ali uvajata v svoje delo kakšno mlajše dekle?
Marsikatero mlajšo sva že nagovarjali, pa se vsaka kaj izgovori. Tega delà nihče ne mara, predvsem pa obvez. Lahko pa tudi povem, da škrobiva manjše prte tudi za župnika Tomši-ča, ki že veliko let mašuje v drugem kraju.
Vas, ga. Mimi, stari Trzinci poznajo kot Kovačevo, Primoževo ali Pirnatovo Mimi. Rodila sem se v hiši nasproti stare šole, po domaće pa so nas imenovali Kovačevi. Oče nam je zgodaj umri. Kasneje smo se preselili v to hišo, ki smo jo podedovali, tu pa se je reklo pri Primoževih. Po mamini smrti sva s sestro Ančko, ki je znala imenitno plesti, ostali sami.
Vi, ga. Pavla Vesel, pa ste se preselili v Trzin na povabilo teh dveh sester?
Da. Doma sem bila v moravških hribih. Za delo v Induplati, kjer je delala tudi Mimi, sem morala vstati že ob štirih, zato sem si poiskala stanovanje v Jaršah. Leta 1958 pa so mi to stanovanje odpovedali. Tega leta je Mimi umrla mama, pa meje vzela na stanovanje.
Ko sem jaz prišla v Trzin, sem mislila, da v tej hiši stanujejo tri sestre.
G. Mimi: Marsikdo je tako mislil. Ker paje Pavla že toliko let z menoj, lahko mirno rečem, da mije kot sestra. G. Pavla: Tu mije bilo vedno najbolje, nika-mor drugam ne bi šla.
Obe sta dělali več kot 35 let in sta upokojeni. Hiša, dvorišče in vrt pa nakazujejo, da nikoli ne mirujeta. Kako si tukaj delita delo?
Tudi v hiši in zunaj imava razdeljeno delo, vendar se tega ne drživa strogo. Pomagava druga drugi.
Menda, ga. Pavla, vas tudi na občinski upravi dobro poznajo in vas imajo radi?
Da bi le bilo tako. Tam pospravljam prosto-
re. Rada imam prijetne odnose med Ijud-mi.
Če primerjate čas, ko smo dekleta še hodile v poškrobljenih spodnjih krilih (untercah), s časom, ki se odvija zdaj skoraj pred vajinimi očmi, kaj bi rekli?
Da zdaj bolj hitro beži ...
Mimi in Pavlo poznam že skoraj 40 let. Vedno smo se pozdravljale, navrgle kakšno besedo o vremenu ali o vsakdan-josti, več ne. Vendar sem ju vsakič rada srečala, ker sem měnila, da sta prijazni. In nisem se zmotila. Res sta.
Marija Lukan
Društvo podeželske mladine Moravče
vas vabi na
26. kmečki praznik
ki bo v
nedeljo, 25.07.2004 v Moravčah s pričetkom ob 15.00 uri
Zvrstile se bodo kmečke igre, le-tem bo sledil krajši kulturni program in
veselica z ansamblom Mladi Dolenjci ter bogatim srečolovom. Tekom celega dne od 8.00 ure naprej si boste lahko v kultumem domu, ogledali razstavo na temo podeželja in starih kmečkih orodij. Za dobro vzdušje in zanimivo nedeljsko popoldne boste poskrbeli vi- mi, članice in člani društva pa bomo poskrbeli za dobro jedačo in pijačo!
Vljudno vabljeni!
MOKRE MEJE TRZINSKE OBČINE
Šilce »ta kratkega« je zdrsnilo po grlu (verjetno najboljši letnik) za dobrodošlico in spodbudo. Majhen kartonček z vrisano sličico je bingljal okoli vratu vsakega izmed udeležencev. Čevlji, nekate-ri že prašni od prehojenih poti, drugi še čisto novi, so pričakovali prvi korak. Cerkveni zvonik je odzvanjal sedmo uro zjutraj, zvončkljanje mobitelov paje pomagalo pri paranju jutranje tišine. Nekaj fotografiranja za domači fotoalbum, uvodni pozdrav pred-sednice turističnega društva, in že je cesta vabila trideset energije polnih pohodnikov, naj stopimo naprej. Župniku z domačim žganjem smo pomahali v pozdrav in obljubili, da se 26. junija udeležimo trzinske maše na Košutni, potem pa smo z lahnim, svežim korakom v soboto, 29. maja, stopili na skoraj 19 kilometrov dolgo pot po mejah naše občine. Za lažjo predstavo, kje bomo hodili, smo se lahko ozirali na slikico okoli vratu, vendar s tako dobrimi vodiči (Tomaž, Jože in Rudi) kot smo jih imeli, to pravzaprav niti ni bilo potrebno.
Noge so ravno ujele strumni korak, ko smo že imeli prvi krajši postanek pri kamnolomu. Ogledali smo si apneno peč (to je tista betonska zadeva, ki jo vsakdo opazi, ko se sprehodi od cerkve pa do Rakunovega servisa koles), ki sojo menda uporabljali le v času druge svetovne vojne in par let po njej. Med pripombami »oh, a to je to?« »resno?«, »kaj takega« smo nadaljevali pot. Naslednji dveminutni postanek smo imeli pri ribniku, kjer smo izvedeli, či-gave so račke, ki plavajo na vodi, in čigav je omenjeni ribnik, potem pa smo přečkali brv in se znašli na mokri travi (vremenska opomba za bralce: dan pred pohodom je močno deževalo, na pohodno soboto pa se nas je vreme usmililo in nad nas poslalo le nekaj dežnih kapljic).
Na mostu pri Jemčevi cesti smo se spraševali, kam neki je izgini-la ena izmed starejših hiš (s hišno številko 11, če me spomin ne vara), kajti na njenem mestu je zevala praznina. Jožica Valenčak je razložila, da so hišo - bila je rojstna hiša še enega znamenitega Trzinca, znanega partizanskega zdravnika dr. Tineta Zajca - pred kratkim porušili in da bodo na tem mestu zgradili novo. Praznine pa nismo dolgo opazovali, saj smo kar hitro spet vzeli pot pod noge. A ker je Jemčeva cesta tako bogata z arhitekturno dedišči-no, smo se ustavili še nekajkrat: pri Suštarčkovi hiši, ki bo letos dopolnila častitljivih 100 let, pri Hribarjevi domačiji in spomeniku borcem NOB ter pri Kraljevem znamenju. Vsak od teh spome-nikov nam je pripovedoval svojo zgodbo, in če bi se ob njih ustavili za dalj časa, bi gotovo slišali še kak trač izpred davnih let. Z Jemčeve ceste smo nato zavili na Grajsko, přečkali Mengeško (brez skrbi, pogledali smo levo in desno) ter se znašli na poljih. Tomaž nam je pokazal, pri kateri hiši se stikata trzinska in mengeška občina, potem pa smo do Ljubljanske ceste slalomirali med lužami in lužicami ter ves čas pogledovali levo in desno med njive in ugotavljali, kako dobra bo letina. Po prečkanju Ljubljanske ceste smo pot nadaljevali proti Depali vasi in tako nekaj kilomet-
rov hodili po domžalski občini. Namreč, če bi pot nadaljevali ob železnici in potem po travnikih do posestva Pšata, kjer teče trzinska meja, nas niti najboljši goretex čevlji ne bi obvarovali pred mokrimi nogavicami.
Na posestvu Pšata smo izbirali teličke za prihajajoče veselice, se izogibali električnim pastirjem, za katere seje na koncu izkazalo, da to sploh niso bili, ter se neutrudno pomikali proti Črnučam. Ker smo bili hitri in ker nismo veliko počivali, smo že ob devetih (namesto ob desetih) přispěli na zbirno mesto, kjer bi se nam lahko priključil še kak pohodnik. Tuje bil tudi čas za prvo malico. Toda ker jemo tako hitro kot hodimo, smo pot kaj kmalu nadaljevali, na morebitne pohodnike paje počakal Franc Valenčak. Do naslednjega daljšega postanka (ki je bil pri spomeniku Ceneta Štuparja-Matevža), je naša četica grizla kolena; strmin kar ni in ni hotelo biti konec, pa tudi postankov vmes nismo imeli, tako da so se nekateri šalili, da so vodiči duše pustili 20 metrov za sabo. Ne glede na dokaj hitro hojo vodnikov pa smo strmine vsi zmogli (ni čudno, da smo ta del poti iz Straškega vrha preimenovali v Strašni vrh) in se z veseljem ustavili pri že omenjenem spomeniku. Ker so bili med pohodniki tudi člani pevskega zbora Žerjavč-ki, ni bilo čudno, da so grla kar sam od sebe začela peti domaće ljudske pesmi. Sicer mlajši udeleženci pohoda nismo peli, čeprav so nas spodbujali. No, saj brundanje tudi šteje, mar ne? Pri Matevževem spomeniku smo počakali še na tište udeležence, ki jih je vodil Franc, potem pa smo, številčno okrepljeni, nadaljevali pot po gozdnih ravninah. Žvrgolenja ptičkov, občasnega spo-tikanja, blatnih kopeli in prvih žarkov sonca tu ne bi omenjala, omenila pa bi presenečenje ob koncu poti, ki so ga pripravili člani turističnega društva. Če kdo misli, daje to presenečenje zelo dober golaž, mu lahko takoj povem, da se moti (čeprav smo ga ob zaključku pohoda res jedli). Prijetno presenečenje za vseje bil namreč ogled gradu Jable, ki že sije v vsej svoji lepoti. Obnovitvena delà na gradu so namreč popolnoma zaključena, edino, kar še v njem manjka, je pohištvo. Morda bo kdo rekcl, da
SEKIRICA OZNAČUJE MEJE NAŠE OBČINE
Pred pohodom ob mejah naše občine so prizadevni člani Turističnega društva označili pot po občinskih mejah z rumenimi oznakami s podobo kamnite sekirice iz mlajše kamene dobe, kakršno so našli v trzinskem kamnolomu. Prejšnja leta so pot označevali z ličnimi lesenimi tablicami, na katerih je bila vžgana sekirica, vendar so jih različni obiskovalci gozda, ali je šio za nepridiprave, nezadovoljne lastnike tamkajšnjih zemljišč, zelo zavzete naravovarstvenike ali koga drugega, ne bomo izvedeli nikoli, odstranili. Oznake, kakršne so uporabili zdaj, bo teže uničiti, treba paje priznati, da tudi niso posebno moteče, tako da bodo tudi naravovarstveniki verjetno lahko zamižali na eno oko. Ljudi je pač treba usmerjati, prej pa smo kar pogosto stišali očitke, da tišti, ki trzinskih gozdov ne poznajo dobro, hitro zgrešijo smer in ne le s težavo prehodijo vso pot. Oznake bi bile tudi zdaj ponekod lahko še gostejše, ponekod pa bi bilo dobro prehode tudi nekoliko popraviti. Malo težje je z označevanjem poti tam, kjer ni gozda. Verjetno bi bilo zdaj prav, če bi Turisti izdali tudi kakšen vodniček po poti okoli občine.
MŠ
smo si obnovljeni grad lahko ogledali že na letošnji Prešernov dan, a povem vam, da smo takrat videli le delček vsega. Tokrat smo se namreč sprehodili od sobane do sobane, začenši s kletjo. Pokukali smo lahko v čisto vse prostore, videli smo enkratno res-tavrirane freske, nenavaden parket (skoraj v vsaki sobi je druga-čen), novo peč v Jelovškovi sobi, prostore, namenjene kuhanju, vinsko klet, viteško dvorano in še bi lahko naštevala. Damjana Pečnik (konzervatorka) nam je pripovedovala, kako je obnova potěkala, kako je delavce nadzirala sova, ki ima svoje domovanje na podstrešju gradu, razložila je tudi, da Jablje oziroma Habach (ime gradu v starih časih) pomeni sokol oziroma kragulj, ki so jih včasih tu gojili. Zvedeli smo tudi nekaj sočnih zgodbic o groficah, ki so tu živele, in njihovih glavnih služabnikih ter o tem, kam je izginilo vse pohištvo.
Naš pohodni dan smo zaključili v brunarici v Dolgi dolini (nekateri z golažem v eni roki ter z rujnim vincem v drugi) ob zbiranju vtisov celotnega dopoldneva.
Po meji je za vas hodila Mateja Erčulj
V soboto, 12. junija, je bilo v Jablah, na travniku pod gradom, že 7. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike, ki je postalo žc tradicionalno in je največje tovrstno srečanje v Sloveniji, po velikosti pa se že lahko kosa tudi s podobnimi prire-ditvami v tujini. Ljubitelji starih traktorjev in drugega kmečke-ga orodja vsako leto na srečanje pripeljejo več traktorskih old-timerjev, nepremičnih kmečkih orodij, vprežnih orodij in strojev, vozov in ročnega kmetijskega orodja. Na srečanju strokov-ne komisije ocenjujejo ohranjenost in kakovost obnove posa-meznih strojev. Pri traktorji za stare veljajo tišti, ki so starejši od 30 let, na srečanju pa so bili najstarejši primerki iz tridesetih in štiridesetih let preteklega stoletja. Člani sodniških komisij so ugotavljali, daje kakovost restavriranja strojev iz leta v leto bo-Ijša, narašča pa tudi število tistih, ki se zavedajo pomenaohran-janja tovrstne tchnične kulture našega podeželja. Treba je opo-zoriti na zasluge članov Društva kmetijske tehnike Slovenije in še zlasti njegove sekcije ljubiteljev stare kmetijske tehnike, saj so s svojim prizadevanjem opozorili na vrednost tovrstnih strojev, ki so jih pred leti, potem, ko so na kmetijah dobili nove stroje, radi zavrgli ali prepustili propadu, tište bolj vredne pri-merke pa so spretni trgovci odvažali v tujino, kjer so že vedeli za njihovo ceno.
Srečanje je bilo letos prvič pripravljeno v juniju, kar seje pokazalo za dobro izbiro. Kot je že običaj, pa so si številni obiskovalci lahko ogledali tudi stare avtomobile in motorje ter različna stara kmečka opravila. Organizatorji so poleg ocenjevanja najbolje vzdrževanih in restavriranih strojev pripravili tudi tekmovanje v spretnostni vožnji s traktorji in nekatere zabavne igre. Tudi obisk gledalcev je bil letos rekorden, prireditelji pa so imeli srečo z vremenom, saj so meteorologi napovedovali, da bo tistega dne deževalo že dopoldne.
MŠ
SNEMAJO ODDAJO O GRADU JABLE
Naša nova sokrajanka, novinarka Darja Mihalič, v teh dneh sne-ma televizijsko oddajo o gradu Jable za serijo oddaj izobraževal-nega programa TVS Kako živijo slovenski gradovi. Ekipo smo ujeli med snemanjem, žal paje ravno takrat manjkala avtorica Darja Mihalič. Vseeno smo televizijce slikali pri delu, postavili pa so se tudi za »gasilsko sliko«. Kot smo izvedeli, bo oddaja na sporedu decembra. Darja pa bo letos posnela še oddajo o Blej-skem gradu. Tam bo posnela tudi tapiserije iz trzinskega gradu -napisal sem trzinskega, ker so Trzinci ta grad vedno imeli za svojega in seveda tudi za loškega, čeprav zdaj sodi v občino Mengeš. Kar se tiče gradu, pa smo izvedeli, da so na njem pred dnevi opravili tehnični prevzem, kdaj bo odprt, pa ne ve nihče. Iz poučenih virov smo izvedeli, da zdaj niti še ne bi imeli naročil za izde-lavo pohištva, v Centru za razvoj podeželje Jable pa naj bi prav zdaj iskali novega direktorja. Zlobni jeziki pravijo, da bodo grad mogoče odprli pred jesenskimi državnozborskimi volitvami, če bo kakšen minister potřeboval promocijo. Če želje po takšni promociji ne bodo imeli, potem pa tudi prerokovalke iz kavine use-dline ne morejo napovedati, kdaj bo grad zaživel. Podpis k skupinski sliki: DeI ekipe, ki v Jablah snema oddajo o gradu. Z desne proti levi: režiser Marjan Ciglić, restavratorka in voditeljica obnove gradu Damjana Pečnik. snemalec Aleš Šega in asistent
7. SREČANJE LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE V JABLAH
MEJV'eŠMI PMIAZDIOVALI S TRDINOVIM SEJMOM
Naša soseda, mengeška gospa ali bolje rečeno mengeška občina, je v maju praznovala kar nekaj jubilejev. 120-letnica Kulturnega društva Mengeška godba, 850-letnica imenovanja kraja, 10-letnica občine Mengeš in občinski praznik so bili zadosten razlog za organiziranje slavja in Trdinovega sejma. Praznovanje in sejem, ki sta se začela s sonč-nim zahodom v petek, 28. maja, ter se s petjem in plesom zaključila v nedeljo, 30.maja, sta bili dobrodošli popestritvi zadnjega majskega vikenda.
Organizatorja, Kulturno društvo Mihaleov sejem in Kulturno društvo Mengeška godba sta se potrudila in pripravila pester ter raznovrsten program.
V	petek je praznovanje otvorila Mengeška godba s slavnostním koncertom ob slavnostní uri, ob sedmih zvečer.
Kogar uradna otvoritev ni zanimala in komur so bolj pri srcu narodne popevke in narod-no-zabavna glasba, seje lahko sprehodil do prireditvenega šotora in prisluhnil Kvintetu Nanos, nato pa zaplesal na viže Alpskega kvinteta.
V	soboto, 29. maja, pa so lahko prvi obiskovalci Trdinovega sejma že ob deveti uri zjut-raj nakupovali hlače, majčke, srajce, copate, čevlje, nogavice, torbice, rjuhe, posodo, lepila, suho robo in druge tako različne stvari, da bi težko vse naštela. Ce nakupovanje ni trajalo prav dolgo, so se obiskovalci sejma lahko ob deseti uri odpravili do Liparjeve rojstne hiše, kjer je bila slovesnost ob odkritju spominskega obeležja kapelniku Mengeške godbe, Petru Liparju (op.p. Lipar je že z rosními 17 leti postal kapelnik mengeške godbe, pri kateri je igral od svojega 12.leta. Bilje dirigent inje na čelu godbe vztrajal 52 let, od leta 1901 pa do svoje smrti leta 1953).
Po odkritju spomenika so se Ijudje lahko odpravili nazaj na Trdinov sejem in se zabavali pod šotorom, od 12. ure dalje, in sicer najprej s harmonikarji Robija Stoparja, nato pa z ansamblom Slamnik in s Prijatelji dixielanda. Ob štirih popoldne so iz inštrumentov za-donele skladbe ter koračnice godb in pihalnih orkestrov iz Domžal, Moravč, Lukovice, Vevč, Kamnika in seveda Mengša. Vsi so nastopili v okviru osmega festivala koračnic in območne revije pihalnih orkestrov.
Tudi zvečer je bilo pod šotorom pestro in zabavno, saj je za glasbeno vročico poskrbel Ansambel Poljanšek. Ob isti uri, ko so igrali Poljanški (ob osmih zvečer), pa je bila v mengeškem Kulturnem domu slavnostna seja občinskega sveta.
Kdor je šel v soboto na kakšen izlet, ali pa je imel delo, ali pa mu vreme ni ugajalo, in si stojnic na Trdinovem sejmu ni mogel ogledati, je to lahko storil še v nedeljo, 30.maja. Tako v soboto kot v nedeljo so se poleg različnih prodajalcev na stojnicah predstavljala različna društva, med njimi tudi Turistično društvo Trzin, ki je z zdaj že slavnimi trzin-skimi klobasami, Krejanovim kruhom ter spominčki zasedlo stojnico nasproti prireditvenega šotora in je tako bilo v središču dogajanja.
Člani turističnega društva, ki so marsikateremu obiskovalcu prijazno razložili vse o Trzinu, klobasah, kruhu, medici in mnogih trzinskih znamenitostih, so ravno zaradi bližine šotora lahko v jutranjih urah razločno slišali koncert godb in pihalnih orkestrov iz Lov-reča (Hrvaška), Vodic, Šentruperta ter veteranov Mengeške godbe. Ob dveh popoldne je gotovo marsikaterega voznika začudila zaprta glavna Mengeška
cesta in obvoz, vendar je že tako, da ne more slavnostna povorka vseh godb in pihalnih orkestrov ter drugih društev po mengeških ulicah in cestah potekati ob spremstvu takšnih in drugačnih vozil. Sicer pa povorka ni trajala dolgo, kajti že ob tretji uri so pod šotorom nastopile godbe iz Beljaka, Gorij in Metlike. In ker je bilo praznovanje Mengeške godbe rde-ča nit Trdinovega sejma, so seveda tudi Mengšani pihnili v tubo in zaigrali na svoje inštrumente.
Dvodnevno rajanje pa se ni končalo ob sončnem zahodu (kakor seje začelo), saj je ansambel Dori razvnemal obiskovalce še dolgo po njem.
Čeprav je bil Trdinov sejem tokrat prvič, je bil dokaj dobro obiskan. Vseeno pa sem po pogovoru s člani trzinskega Turističnega društva ugotovila, daje bilo obiskovalcev nekoliko manj kot pa na tradicionalnem jesenskem Mihaeiovem sejmu.
Mateja Erčulj
GORENJSKA NAS JE NAVDUŠILA
V	sredo, 26. maja, smo se prebudili v prelepo sončno jutro. Dobro razpoloženi smo se začeli zbirati pred Mercatorjem, kjer nas je že čakal udoben »Beno tour-sov« avtobus. 50 udeležencev izletaje ob pogledu na krásen avtobus in ker je bilo nebo tako kristalno jasno, komaj čakalo, da se popeljemo proti Zgornjesavski dolini. Razpoloženje v avtobusu je bilo en-kratno, saj so nas predstavnice nežnejše-ga spola postregle z najrazličnejšimi dobrotami, ki so jih prav za to priložnost same pripravile, zraven pa seveda ni manjkalo tudi »kačje sline«. Kot bi mig-nil, smo se pripeljali do Vrbe, kjer nas je pred rojstno hišo našega največjega pes-nika dr. Franceta Prešerna sprejel prija-zen vodič. Ko smo si ogledovali pesniko-vo domačijo, nam je vodič prijetno in na šaljiv način razlagal, kako so nekoč živeli v hiši, ki jo čuva bližnji sosed sv. Marko, in tudi v okoliških krajih.
Pot smo nadaljevali proti Ratečam oziroma proti dolini pod Poncami. Tam smo si od blizu ogledali 200-metrsko letalnico in druge skakalnice v njeni soseščini. Nekaj udeležencev izleta seje povzpelo celo na vrh doskočišča. Vsi smo se strinjali, da so fantje, ki se upajo spustiti po tišti strmini in skočiti, res junaki. Vsa čast jim!
V	Mojstrani smo si ogledali zelo zanimiv Triglavski muzej, v katerem je zbrano gradivo o osvajanju Triglava in njegove soseščine od prvih začetkov do danes. Po ogledu muzejske zbirke smo se mimo slapa Peričnik odpeljali v dolino Vrat do Aljaževega planinskega doma. Ker je bilo nebo tako kristalno čisto, je bil pogled na Triglav in njegovo severno steno res en-kraten, pogled pa so pritegovali tudi drugi okoliški vrhovi, podaniki očaka naših gora.. Radi bi ostali še malo ob vznožju triglave gore, a čas nas je preganjal. Odpeljali smo se do lovskega doma pod Stolom, kjer nas je že čakalo obilno in okusno kosilo. Ko smo se podprli z njim, smo se še malo sprehodili po dolini Završnice in okolici doma, nato pa smo se malo utrujeni, a veseli in polni novih vti-sov odpeljali proti domačemu kraju. Kar dosti smo videli, vseeno pa nam Zgornje-savska dolina še ni odkrila vseh svojih skrivnosti. Vemo, da nam jih bo prihranila do naslednjega izleta na njeno območje.
Janez Štebe
Društvo upokojencev Žerjavčki
vabi svoje člane, da se udeležijo izleta
na Koroško, ki bo 7. julija letos. Obiskali bomo koroška jezera Cena izleta je 5.000 Sit za člane, za nečlane pa 6.500 Sit. Prijave zbira Zvonka Žnidaršič do 30.6.04. Vabljeni!
OTROK ZA ZDRAV RAZVOJ POTŘEBUJE LJUBEZEN IN VZCOJO
Razvijanje otrokové aktivne domišljije
Domišljijaje prirojena sposobnost in kakor vse prirojene sposobnosti jo je mogoče razvijati ali pa - kot sem že omenila - dušiti. Razvoj je moč spodbujati na več načinov.
Preprosto gre za to, da spoštujemo otrokovo domišljijsko življenje, da mu prisluhnemo, kadar govori o njem, in da pozdravljamo njegove vpoglede v svoj notranji svet, ki nam jih zaupa.
Drugi zelo pomemben načinje, da se otroku v njegovem domiš-Ijijskem svetu pridružimo, se z njim igramo, mu prebiramo zgodbe in pravljice, ga poslušamo, se veselimo z njim ... Če otrokom veliko beremo, s tem na edinstven način hranimo njihovo domišljijo. Meje med otroško domišljijo in vsakdanjostjo se porazgubijo in fantazijski svet postane za otroka realnost, sedanjost.
Starši in vsi, ki delamo s predšolskimi otroki, moramo biti vsesko-zi zelo pozorni na njihovo ustvarjalno izražanje. Če starši cenijo otrokovo izvirnost v tem življenjskem obdobju, s tem pomagajo obraniti te pogosto prezrte razsežnosti otrokové genialnosti.
Za tri, štiri ali petletne otroke se resničnost in fantazija kar naprej prepletala, ne glede na to, da se otrok vse bolj zaveda »pristnega« in »nepristnega«. A nikoli v tem obdobju ne bo popolnoma prepričan, kadar bo moral tisto, kar je rcsnično živel, ločiti od fantazije.
Simboli in arhetipi
Otrok se teh simboličnih pomenov ne zaveda. Zgodba se ujema z otrokovo prirojeno zavestjo življenja, kakršno je in kakršno utegne postati. Ob rojstvu otrok prinese na svet strukturni vzorec človeko-vega psihološkega življenja. Ta vzorec je sestavljen iz arhetipov, ki jih podedujemo skupaj z drugimi genetskimi danostmi in ki nas programirajo, da v življenju reagiramo na določene načine. Omen-jeni arhetipi se v zavesti pojavljajo v obliki personificiranih podob, ki jih potem občudujemo, obožujemo, se z njimi identificiramo ali pajih zavračamo.
Zgodbe, ki vsebujejo te arhetipske figure, majhne otroke nagovar-jajo najbolj neposredno, instinktivno. To je razlog za trajno pri-Ijubljenost številnih pravljic, uspavank, ki so tudi nas globoko na-govarjale, ko smo bili še majhni. Starše včasih skrbi, da bodo imele nekatere pravljice negativen účinek - ponavadi zaradi že ome-njenega motečega dejavnika, ki se pojavi na začetku zgodbe. Umre na primer mati in nadomesti jo hudobna mačeha ... Ta skrb je sicer upravičena, in moramo paziti, da z zgodbami, ki jih pri-povedujemo, otroka ne strašimo prehudo. Toda temna plat pravljic ne simbolizira le razkrojevalnega vpliva zunanjega sveta, marveč predstavlja tudi stvari, ki so v vsakdanjem življenju otroka že navzoče.
Da bi to doumeli, moramo razumeti razmerje, ki ga ima otrok do staršev. Večina staršev zanj na eni strani pooseblja ljubezen, skrb in varnost, na drugi pa avtoriteto, prisilo in celo konflikt. Posebej majhnim otrokom je zelo težko združiti obe plati njihovih marnic in očetov. Enako težko jim je uskladiti njihova lastna čustva Iju-bezni do staršev in čustvajeze, ker jih včasih nadzirajo in omeju-jejo. Hudobna mačeha ali čarovnica predstavlja »kruto« plat njihove lastne matere, medtem ko predstavlja dobra vila njeno ljubečo plat. Ti simboli omogočajo otrokom, ne le da bolje izrazijo in ra-zumejo svoja mračnejša čustva, temveč da jih sprejmejo kot naravno in celo nujno sestavino življenja.
S tem spoznajo, daje naravno, če se jeziš na hudobno čarovnico, daje razumljivo, če se bojiš hudobne vile in si želiš, da bi jo mala deklica, ki na začetku ponavadi ni v najugodnejšem položaju, slednjič vendarle premagala.
Čustveno uravnovesanje
Svet okoli sebe otroci pojmujejo animistično, v njihovih očeh je svet prežet s čustvi in smotri. Podoba, zvok, okus in dotik se v njihovih čutih zlijejo čestokrat v soobčutje, ko lahko slišijo barvě in okušajo zvoke.
Čustva ostanejo še vedno najmočnejši in najizrazitejši dejavnik v otrokovi duševnosti, in tako je v vsem predšolskem obdobju. Ne glede na to, koliko je star predšolski otrok, na njegovo obnašanje in ravnanje bolj vplivajo njegova čustva kot razum. Čim manjši je otrok, tem bolj vidno in tem bolj resnično je to spoznanje. Čustva ga zato preplavljajo kot močni valovi in ga pretresajo, da jim daje duška z glasnim kričanjem, jokom in smehom, z vso svojo obrazno mimiko in s kretnjami vsega telesa.
Otrokom moramo dovoliti, da se soočijo z vsem spektrom svojih čustev in občutij, potrebno jim je pomagati, da čustveno energijo razvijejo in uporabljajo na produktiven in družbeno sprejemljiv način. Potlačena otroška čustva se razvijejo, škodljiva mračna sila, ki se pritaji v podzavesti, v določenem trenutku pa izbruhne v obliki nervoze in drugih psiholoških težav. Zgodbe, v katerih se otroci srečujejo zjunaki, naj otrokom omogočijo razživetost njihovih čustev, otrok naj se zjunaki identificira; tudi žalost in ljubosumnost je nujen del otroške izkušnje.
Se sreča, da so otrokova čustva v tem obdobju nestalna, zelo plastična, da se hitro menjavajo in so tudi po vsebini in izrazih zelo odvisna od otrokové okolice in ravnanje z otrokom. Zato jih lahko starši do neke mere usmerjajo, vodijo in razvijajo ter urav-novešajo.
Kot odrasli se mogoče težko spomnimo, kako je biti otrok. Kadar se naši otroci kdaj razburijo ali razjezijo, včasih menimo, da se za pražen nič ali da se norčujejo. Zavedati pa se moramo, da se izražanja čustev šele učijo in jih še ne znajo racionalizirati ali ločevati. Moramo jim dopustiti, da se izrazijo, ne da bi jih bilo sram, pa če se nam zdijo njihova čustva smiselna ali ne.
Se nadafjuje...
Mateja Chvatal Društvo prijateljev mladine
Društvo prijateljev mladine Trzin
I
organizira
zadnji teden v avgustu, od 26. do 30. 8., tečaj badmintona in tenisa v Tauby centru V Trzinu. I ečaj tenisa bo vsak dan od 9. do 10.30 ure, tečaj badmintona pa od 10.30 do 12. ure. Cena posa-meznega tečaja za cei teden je 2.000 sit na osebo.
Prijave zbira Anica Mušič do zasedbe prostih mest.
Pohitite s prijavami.
Pozdravljeni, ljubitelji kulture!
Po napovedih vremenoslovcev in po dosedanjih izkušnjah bo le tošnje poletje bolj mokre sorte.
Vreme nam joje zagodlo že 22.05., prvo soboto, ko smo otvorili letošnji festival Trzinska pomlad.
Nekaj časa smo v obupu vili roke, preklinjali zlo usodo in zavijali z očmi (nekateri bolj slabovidni med nami pa tudi z očali). Nato smo se odločili, da nam hladni vcter in močan dež ne bosta pokvarila veselja, in smo celotno prireditev preselili v ljubo in doma-čo nam dvorano.
Program seje začel s premiero, nas, domačih kulturnikov. Cestni del našega KUD-a, člani Teatra Cizamo, smo se namreč že kar štiri mesece pripravljali na ta slavnostní dogodek, zadnji mesec pa smo vadili dobesedno vsak dan.
Ulična predstava Kafe EUropa je popolnoma avtorsko delo našega dolgoletnega režiserja Ravila Sultanova, njegove žene Nataše in nas igralcev.
Na začetku februarja smo začeli praktično iz nič. Režiser je med prvimi vajami od nas igralcev zahteval, naj povemo, kako bi se želeli počutiti na odru in kaj bi hoteli sporočati s svojo igro. Po nekaj dolgournih, dialoga polnih vaj, ko smo brskali vsak po svoji notranjosti (s tem ne mislim vrtanja po nosu ipd.), je vsakdo od desetih igralcev imel napisan že kar zajeten osebni dosje. Za
štartno osnovo nam je bil tako imenovani žanr buf sinhronizacija. To je žanr klovnade, ki temelji na imitaciji značilnih lastnosti za posamezne znane osebnosti, vendar nas je pri nadaljnjem gleda-liškem raziskovanju kar krepko odnašalo iz te smeri. Na osnovi opisa in želja iz dosjeja vsakega posameznika smo potem s skup-nimi močmi in idejami določili, kateri lik iz zgodovine oz. katera znana osebnost bi se najbolj prilagajala napisanemu. Tako smo prišli do zanimivih, vendar tudi težko združljivih likov, kot so: dedek Mraz, Heinrich Himmler, Fidel Castro, Romario, Judy Garland, Mata Hari, Britney Spears, Slovenka, Slovenec in Hary Houdini. Nato smo vsak svojo znano osebnost temeljito preučili, tako iz popularnega kot tudi iz čisto osebnostnega, človeškega vidika in jih vse skupaj združili na odprtju kavarne Kafe EUropa. ki je parafraza trenutno najbolj aktualnega dogodka- vstopa Slovenije v Evropsko skupnost, v vso to ideološko, zgodovinsko in mitološko raznolikost tega prostora. Nastala je absurdna predstava, veseložalostni variété s kabarejskimi točkami, predstava, ki je nastala iz naših glav, iz vseh podatkov, informacij, asociacij, iz-kušenj; iz prtljage, ki jo vsak od nas igralcev, pa tudi vsak od vas gledalcev nenehno prenaša v svojih možganih. Vse ostaloje zgo-dovina, bi lahko rekli, če bi bili pretirano samoljubni. Na premiero, našo preizkušnjo, je kljub dežju prišlo kakšnih 200 gledalcev. Malo nam joje zagodla trema, tresoče roke so se nam poznale predvsem pri zadnjem, najbolj spektakularnem, vendar tudi spretnostno najbolj zahtevnem delu, pri nekaterih točkah pa smo tudi preveč hiteli. Vendar so nam aplavzi že med samo predstavo in gromko aplavdiranje na zaključku potrdili, da smo na pravi poti (pa tudi še kakšen teden kasneje nam je tu pa tam kakšen Trzinee stisnil roko in nas potrepljal po ramenu, češ, vi ste pa res kaveljci).
Ko smo pospravili scenografijo, nam je v dvorani zagodel in zapěl Halgato bend. Prava slovenska romska skupina, ki jc na zad-
njem festivalu nareč-nih popevk pobrala vse nagrade strokovne žirije, se nam je najprej predstavila z rom-skimi in prekmurskimi popěvkami, v drugem delu pa so izkušeni glasbeniki malo poti-pali še naš ostali glas-beni okus in nam igrali vse, od nekdaj popularnih popevk in »rokenrol« komadov iz naših bivših bratskih republik do dalmatinskih in narodno- zabavnih uspešnic. Vsekakor pravi kvalitetni po-grebno- poročni ansambel, ki me najbolj spominja na staro jugo-šalo, ko neki starejši gospe pobegne mačka in le- ta potem pri iskanju zaide do nekega ansambla in vpraša: »Izvinite momci, jel možda znate gdje je moja crna mačka?« ln glasbeniki ji odgovo-rijo: » Pa znamo, kako da ne! Ajrno momci!«. In potem zagrabijo inštrumente in začnejo s pesmijo: » Gdje je moja crna mačka...« Večer in zabava sta se potem zavlekla še dolgo v noč. Bili smo solidarni z delavci gostilne Narobe, ki so nam kljub dežju stregli s pijačo in hrano, in smo se jim pridružili zunaj, pod šotori. Bili smo si edini v tem, daje večer nad pričakovanji dobro uspel, da pa bi bilo vse skupaj še bolj čarobno na prostem, v toplem poletnom večeru, ki pa ga nam je narava tišti dan na žalost odrekla. Seveda paje sonce sijalo naslednjo soboto, koje bila edina prireditev v okviru Trzinske pomladi, napovedana za zaprt prostor. V sodelovanju s slovenskim centrom PEN smo organizirali Literarni večer. Simpatično in domačno druženjeje vodil in prevajal naš župan Anton Peršak. Udeležilo se gaje kakšnih 50 gledalcev in pet literatov, pesnikov, pisateljev, iskalcev resnice iz zelo različnih kultur.
Led je z branjem svoje poezije přebil Ivo Ferbežar, pesnik in záložník iz Grosuplja, ki je za svoje ustvarjanje prejel mednarodno literarno nagrado v Skopju. Poezijaje zanj užitek, tako npr. kot ples, včasih pa piše tudi iz bolečine. Prebral nam je pet svojih pesmi, ki so nas s svojo humornostjo in simpatičnostjo prepričale, daje zanj poezija res oaza radosti.
Zvonko Makuc je v Trzin přišel iz Zagreba. Po pokliču je profe-
sor umetnostne zgodovine. Do sedaj je izdal že deset knjig, prejel več nagrad, njegove knjige pa so prevedene tudi v francoščino in slovenščino. Prebral nam je nekaj svojih pesmi v prozi v hrvaš-kem jeziku, ki so presenečale z zgodbo in inteligentními, absurdními preobrati.
Američanka Sara Loosom že 25 let živi v Londonu. Gospa je članica angleškega PEN-a, preživlja se kot pisateljica, pesnica in prevajalka. Najprej nam je v angleščini recitirala pesem o spomi-nu na svojega deda, ki je bil kmet in kovač v ameriški zvezni državi Indiana.
Rada tudi potuje po svetu, eno leto je prebila na Kitajskem kot profesorica angleškega jezika. Povedala nam je pesem, ki joje napisala ob opazovanju kitajskih starčev, ki so na ulici igrali igro, podobno našim dominam. Zadnja paje bila pesem o ledeniku na Islandiji, na katerem joje fasciniralo dějstvo, da kapljica vode potuje sto let, da pride do dna ledenika. Pesnica je potem z. usti okusila ta sto let star dež, ki gaje posrkala vase in stoletne molekule vode so z vso skrito zgodovino zaokrožile po njenih žilah... Marko Kravos, Slovenec iz Trsta, piše poezijo in prozo za odrasle in otroke. Glavna rdeča nit njegove poetike so Ijubezen, humor in radodarnost. Bilje predsednik slovenskega PEN-a. Precej njegove poezijeje prevedene tudi v druge jezike. Prebral nam je nekaj pesmi, ki so kipele od energije, ljubezni in humorja, še posebej zadovoljen paje bil, ko smo mu po srečanju povedali, da smo njegove pesmi recitirali tudi na proslavah v Trzinu. Lidija Dimkovska je Makedonka, ki jo je Ijubezen pripeljala v Ljubljano, kjer živi že nekaj let. Preživlja se kot prevajalka in pesnica. Za njo so značilni samoreflektivnost, ironija do sebe in do vseh predsodkov. Najprej nam je prebrala dve pesmi v materi-nem jeziku, z naslovom Zidoviti (stene) in Poemata na početok (khm, Začetna pesem ali Pesem o začetku...). Tretjo svojo pesem pa nam je prebrala v slovenščini, in sicer iz zbirke Nobel proti Nobelu, ki je pri nas pravkar izšla. Njene pesmi so humorné, prave kratke absurdně zgodbe.
Najbolj pretresljiv paje bil nastop Irivan Doski, Kurdinje iz Iraka, ki je kot begunka leta 1992 prišla v London. Trenutno je direktorica kurdskega begunskega urada v Londonu. Svoje pesmi je prebrala v kurdščini in prav zanimivo je bilo v Trzinu poslušati melodijo tega, za nas tako eksotičnega jezika. Se pred tem pa nam je kratko vsebino povedala v angleščini. Pred recitiranjem je poudarila, da nas ne želi zamoriti s svojo poezijo, vendar je na žalost njena realnost pač taka. Prva pesem je govorila o žalosti in bolečini ob izgubi bližnjega, ko se nahaja v prostoru, kjer jo vse spominja nanj in potem obratno v tujini, ko ni ničesar, kar bi jo spominjalo na izgubljenega bližnjega. Druga pesem nam je pripo-vedovala o prizadevanju, kako preživeti v svetu polnem predsodkov. V tretji pesmi pa opisuje resnični dogodek. Sadam Husein je na smrt obsodil nekega njenega sorodnika. Njena družina je imela nenadejano srečo, da so se lahko pred usmrtitvijo še pogovorili in poslovili z obsojencem. V pesmi opisuje in občuduje pogum obsojenca, ki je pred smrtjo še hrabri! svojo mamo. Vse, kar drugače izgleda nekako nerealno, kar z dvomi gledamo samo po televiziji,je v tistem trenutku postalo resničnost ... Zavěš se, da so na svetu tudi Ijudje, ki jih ne skrbi samo to, kaj bodo jedli za kosilo, ampak še kaj drugega... Literarni večer seje zaključit s sproščenim kramljanjem in druženjem z vsemi gosti. Kasneje sem izvedel, da so se tudi literati pri nas v Trzinu s simpatičnimi ljudmi in pomladanskim sončkom zelo dobro počutili ... Žaljim je bilo, da ni še več takih druženj z bralci, kajti srečanje PEN je bolj zaprtega tipa. Drugega julija bi moral Teater Cizamo s Kafe Europa nastopiti na mednarodnem festivalu Cest is the best v Zagrebu. Uganili ste, nastop je zaradi dežja in slabega vremena odpadel... Vendar smo že tri dni zatem spakirali svoje kovčke, nabasali av-tomobile in se napotili v Šoštanj. Naša predstava je bila v konkurenci več kot sto ljubiteljskih představ iz cele Slovenije izbrana med enajst představ, ki so se predstavile na 43. srečanju glcdališ-
*_1
kih skupin iz cele Slovenije. Srečanje je potěkalo v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS v Šoštanju in v sosed-njih Gaberkah. Naša predstava je bila na vrsti zadnja in ravno ko smo pred dvorano v Gaberkah začeli postavljati scenografijo, nas je presenetil dež. Stoično smo vse rekvizite přenesli v dvorano, imeli smo namreč srečo, daje dvorana ustrezala našim potřebám. Z enourno zamudo smo, po izjavah očividcev, predstavo odigrali še bolje in še bolj suvereno kot na domači premieri. Veselilo nas je tudi, ker je bilo celotno srečanje zelo dobro obiska-no s strani domačih gledalcev, tako da tudi nam ni manjkalo publike, ki je zavzeto sledila celi predstavi. Po zaključenem sreča-nju smo přejeli kar nekaj pohval, da smo že formirani igralci, da
smo edina skupina, katere predstava je avtorsko delo od začetka do konca...Še najbolj pa nas je razveselilo povabilo srbskega gosta, di-rektorja gledališča iz Kikinde, na gostovanje v Novi Sad in v Kikindo, in sicer na festival alternativnega gledališča, ki je v Srbiji približno enakega ranga kot pri nas npr. festival Exodus. Istega vikenda pa je imela malo večjo srečo z vremenom druga gledališka skupina našega KUD-a, skupina Orbitala. Pod režijsko taktirko Urše Mandeljc so v okviru festivala Trzinska pomlad od petka do ponedeljka trikrat odigrali predstavo Trnuljčica. Tudi skupina Orbitala se ni mogla popolnoma izog-niti slabému vremenu. Zaradi dežja je namreč odpadla predstava v soboto, ravno tista, ki je bila uradno napovedana kot premiera na festivalu Trzinska pomlad. Vendar so ostale tri dobro obiska-ne predstave več kot odtehtale izpad premiere. V čarobnem na-ravnem okolju trzinskega kamnoloma, ki je na žalost premalo izkoriščen, je še posebej lepo do izraza prišla bogata scenografija srednjeveškega gradu, zelo lepo pa so se izkazali tudi vsi igralci, na čelu z najmlajšimi. Še posebej pa gre pohvaliti odlično igro norčka Bamba, ki nas je zelo zabaval(la) s svojo sproščeno, energično in zabavno igro.
V bližnji bodočnosti nas čaka še gostovanje v Italiji in Avstriji; toda to je že tema za naslednjo številko. Ravno tako upamo, da bomo o velikcm obisku druge polovice festivala Trzinska pomlad lahko poročali v naslednjem Odsevu. Torej, pot pod noge, vidimo se v soboto zvečer!
Andrej Župane
KUD Franca Kotarja se za pomoč pri izvedbi predstave Kafe EUropa najlepše zahvaljuje: Signi d.o.o., JSKD RS, za prijetne urice po predstavi pa gostilni Narobe!
Kafe EUropa ali Evropa po trzinsko
Trzinci smo imeli neverjetno srečo, saj takšne udeležbe svetovno-znanih osebnosti, kakršna seje zbrala v Trzinu v soboto, 22.5., ob otvoritvi zdaj že tradicionalnega trzinskega kulturnega festivala Trzinska pomlad, svet še ni doživel. Sama družbena smetana! V dvorani KUD-a so gledalci lahko pozdravili pevko Britney Spears, ku-banskega voditelja Fidela Castra, nogometaša Romaria, igralko in pevko Judy Garland, enega od stebrov nacizma Heinricha Himmler-ja, znamenito vohunko Mato Hari, dedka Mraza, čarovnika in žong-lerja Harya Houdinija in seveda Slovenko in Slovenca. Verjetno ste že uganili, da ni šio za prave zgodovinske osebnosti, saj si, ne da bi zbrisali njihove politične predznake in pozabili na časov-no razporeditev njihove največje slave, takšnega druženja ne bi mogli zamisliti. Članom trzinskega teatra Cizamo je to uspelo, saj so želeli nakazati nekatere dileme združevanja velikega števila kultur, značilnosti, pogledov in hotenj narodov pod isto streho. Da ne bomo enostranski, je treba povedati, da je bilo tistega večera v trzinski dvorani vseeno kar precej vidnih in znanih osebnosti iz bližnje in daljne okolice Trzina. Čeprav so skrbni organizatorji očitno pozabili plačati vremenarjem »rundo« za lepo vreme in so se z neba dežne kapljice kar usipale, to ni motilo »velikih duhov«. Obisk je bil glede na mokro in hladno vzdušje na prostém prav dober, da ne za-pišem, celo odličen, Slovenka - Brigita Dane Cotman pa je v svoji kavarnici, ki je skladno s slovenskim pristopom v Združene države Evrope nosila ime Kafe EUropa, spretno krmarila med obiskovalci, jih zabavala in hkrati spodbujala, da so tudi sami zabavali druge. Ne vem, koliko so, glede na bogate izkušnje s tekmovanj v improligi in glede na to, da za predstavo niso imeli napisanih tekstov, improvizirali, ampak z nekaterimi izjavami in dialogi so pošteno in duhovito zabavali gledalce, ki so bili pomešani tudi med igralci in so sedeli celo na odru. V predstavi, ki jo je režiral stalni sodelavec trzinskih pouličnih gledališčnikov Ravil Sultanov, so kar brbotala vprašanja o tem, kaj lahko prinese druženje različnosti in združevanje narodov. Slovcnki je v Kafeju s smehom in prilagodljivostjo uspevalo združe-vati in povezovati zelo pisano druščino »gostov«. S parodijo so v zakladnico svetovne kulture vpletli tudi delež, kakršnega zdaj poskuša-jo izvoziti v svet in Evropo nekateri predstavniki našega naroda. Gledalci so se nad tem prijetno zabavali, poseben čar pa so predstavi dajale žonglérské spretnosti cizamovcev. Z dolgolctnim treningom in številnimi nastopi so nekateri od njih postali res mojstri, kakršnih se ne bi sramoval noben cirkus. Verjetno v Sloveniji ni nobene gle-dališke skupine, ki bi tako kakovostno obvladovala res bogat izbor žonglerskih vragolij. Tokrat je teatru Cizamo res uspel veliki met, saj so se lotili zelo aktualne problematike in s svojimi burkaškimi prijemi v stilu varieteja smešili nekatere nepravilnosti, stereotipe, ozkosti in zmote. Tudi po odzivu sodeč jih bodo zaradi te aktualnosti, domiselnosti in seveda gledljivosti v naslednjem obdobju zelo vabili na gostovanja.
Po predstavi je precej gostov odšlo domov, tisti, ki so vztrajali, pa so bili nagrajeni z res dobrim koncertom romskega ansambla Halgato band. Nekateri smo bili sicer presenečeni, ker so po nekaj začetnih, pravih ciganskih skladbah začeli igrati starogradske, dalmatinske pesmi in druge zimzelene melodije, zaigrali so celo Avsenikovo Slovenija, odkod lepote tvoje. Spraševali smo se že, če drugih ciganskih pesmi ne znajo, in tudi to, kaj so jim naročili organizatorji, vendar seje kmalu izkazalo, da so želeli le pokazati svoj res širok izbor glasbe, ki jo obvladajo. Ker sem bil na tesnem s časom, bilo pa bi mi zelo žal, če ne bi rnogel poslušati koncerta do konca, sem Andreja Zupanca, ki je eden tistih, ki ima največ zaslug za pripravo letošnje-ga trzinskega festivala, vprašal, za kako dolgo seje dogovoril z ansamblom, da bodo igrali. Spravil sem ga v dilemo, ko mije izdal, da so se z glasbeniki kar na splošno dogovorili za koncert, pri tem pa niti niso vedeli, kako dolgo bo ta trajal. Predvidevali so, da bo dolg kaki dve uri, vse, kar je trajalo dlje, pa je bil samo plus in darilo nas-topajočih. Na veselje organizatorjev in tudi publike se halgatovci niso menili za čas. Violina je jokala, strune kitar so se tresle v div-jem ritmu in čustva so polnila dvorano. Ni čudno, da so gledalci vse bolj zavzeto ploskali v ritmu in da so celo zaplesali. Bilje res pravi divji, nežni, s čustvi nabit ciganski koncert.
Miro Štebe
TRNULdĚIEfl-trnuljčica
Piše se leto 1553 in Trnuljčica je zaspala. Po 100 letih je přišel kraljević in v nepopisno veselje mnogih prebudil Trnuljčico in ves dvor. Dramska dejavnost v našem KUD-u je tudi zaspala pred mnogimi leti. Alije že přišel kraljevič v podobi režiserke UrSe Mandeljc in jo prebudil iz sna ali pa bomo morali tudi mi čakati sto let? Mnogi Trzinci se še spominjamo, da smo imeli dramsko skupino, ki je bila najboljša v kamniško-domžalski kotlini in je bila sposobna v sezoni ponuditi tudi do tri premiere dramskih del in vedno napolniti dvorano. Danes pa povsod naokrog prirejajo dramske predstave, imajo celo poletne festivale in gledališke abonmaje z domačimi igralci in tudi z gostovanji bližnjih dramskih skupin; pri nas pa se šele v zadnjih letih pojavlja in negotovo koraka v příhodnost majhna skupinica mladih igralk in igralcev, ki jih vodi moralno slabo podprta od drugih članov KUD-a (ali pa tudi ne) gospodična Urša Mandeljc. Kdaj bomo imeli dovolj poguma in bomo rekli bobu-bob in postavili poulično gledališče v njegovo okolje, dvorano in ostale prostore pa prepustili dejavnosti, za katere so bili zgrajeni in da se ne bo dogajalo, da se brez predhodne najave odnese z dramske uprizoritve vse ozvočenje in tako postavi predstavo pod vprašaj. Mislim, daje tu glavno vprašanje denar; eni delajo bolj zaradi zasluika, drugi pa zastonj, iz veselja do gledališča. In komu naj bo potem namenjen proračunski denar, bodo morali čimprej dobro razmisliti in končno doreči člani upravnega odbora in vsi člani društva. Menim, da se bo moral upravni odbor KUD-a resno spoprijeti s to težavo, sicer se lahko zgodi tako, kot v sosednji občini, da bomo imeli dve društvi. Ali je to smotrno za tako majhen kraj? Vendar je to edina rešitev, če ni možno normalno sožitje in medsebojna solidarnosti! Pa dovolj o tem, na vrsti je TRNULJCICA, predstava, ki sojo pripravili člani gledališke skupine KUD-a ORBITALA (orbitala = prostor okoli jedra atoma, v katerem krožita dva elektrona). Málokdo je med nami, ki ne bi poznal slovite Grimmove pravlji-ce. Čeprav stara, je vedno mlada in na predstavo privablja mnogo mladih in najmlajših, pa tudi katerega starejšega. Tudi v tr-zinskem kamnolomu seje vsakokrat zbralo kar lepo število otrok, željnih pravljičnih podob, in njihovih staršev, pa sorodni-kov, sosedov. Na treh predstavah naj bi jih našteli preko 500 in še so spraševali, če bomo nadomestili zaradi dežja odpadlo so-botno predstavo. Na splošno so bili vsi zadovoljni, gledalci s kreacijami na odru in s potekom pravljice, igralci pa, ker so igrali pred domačimi gledalci in se jim je kljub velikim težavam z vajami, ko jim je nagajalo vreme, posrečilo dostojno interpretirati svoje vloge. Igrali so za sedanje razmere kar dobro, nekateri celo imenitno. In ker sem tudi sam nastopal, si pač ne morem
vzeti pravice, da bi podal objektivno kritiko. Rečem lahko le to, da sem in še nastopam na raznih odrih, vendar pri takih razmerah, kot so bili tu na vajah, smo dosegli izredno lep uspeh. Kajti predstava na prostem je že sama po sebi pravi kompleksni problem, vendar mu je bila tehnična ekipa kos, kar želim še posebej poudariti. Začne se z osvajanjem prostora, pa arhitektnim načrtom, postavit-vijo ogrodja, namestitvijo kulis...tu seje izkazal Andrej Ručigaj. Koliko dni in ur je porabil za to, ve le on. Predstava pa zahteva tudi kakovostno glasbo, ne staro in tudi ne preveč sodobno; tuje pokazal svoje mojstrstvo Igor Razpotnik ml. Vse dni vaj in představ je bil nepogrešljiv Tomaž Slapar, ki je skrbel, daje vsa tehnika delovala brezhibno,
upravljal je tudi z zamotanim sistemom osvetlitve in še in še ... Le tišti, ki je sam kdaj pripravlja! tako predstavo, lahko ve, koliko delà zahteva tak projekt, inje marsikomu prenaporno, da bi to délai brez plačila in zapravljal svoj prosti čas.Vsem naštetim in nasto-pajočim, zapisanim v gledališkem listu, to ni bilo težko in rekli so, da bodo še tako delali.
Seveda je bila duša in srce predstave in vsega okoli nje režiserka Urša Mandeljc. Zato sem njej namenil nekaj vprašanj in zadnjo besedo.
Najprej mi povej, kako si sploh začela s to ijubiteljsko dejav-nostjo?
Ja, začelo seje v bistvu že, ko sem obiskovala osmi razred OŠ Trzin. Za miklavževo in materinski dan sem pripravila koreografijo nastopajočih, naslednje leto paje že sledila kratka igrica. Za delo kot ljubiteljska režiserka sem se usposabljala predvsem na seminarjih v Tolminu, Izoli, Kostanjevici in Ljubljani; to so bili vikend seminarji, nekaj pa sem imela tudi desetdnevnih. Tam so nas učili vse, kar mora vedeti režiser, od izbira delà, režijske knji-
ge, izbirc igralcev ... Prvi seminar sem plačaia sama, potem pa so mi plačali iz društvene blagajne in iz Sklada. Tako je iz leta v leto rasla moja angažiranost na tem področju in sedaj je to že kar resno delo.
Kako da si se po Kekcu odločila za Trnuljčico?
Predvsem rada delam z najmlajšimi, tako sem angažirala vse tište iz Kekca in še nekaj novih. Za malo starejše vloge sem morala iskati igralce drugod, nekaj pa sem jih dobila tudi v Trzinu. Zelo posrečeno je angažirati v isti igri igralce vseh generacij, saj se lahko drug od drugega kar nekaj naučimo. Kako se ti zdi delo režiserja?
Grozno!!! V urejenih amaterskih in poklicnih gledališčihje lahko. Za vsako vlogo v tehniki imaš svojega člověka. Pri nas pa moraš skrbeti za vse sam. In koliko je tega: scena, kostumi, pri-česke, šminke, glasba, svetlobni efekti, mediji... ne sicer fizično, pač paje treba skrbeti, da vse teče. Delo v poletnem gledališču je pa vsaj še za nekaj potenc težje. In obvladovati moraš tako področje igralcev (preko dvajset) kakor tudi tehnike. Pa moram reči, da sem z obojimi zelo zadovoljna, saj brez njihovega dob-rcga delà predstave ne bi bilo.
Za konec: imaš kakšne náčrte za prihodnje?
Trenutno sem še pod vtisom minule predstave in se še ne morem prav zbrati. Zagotovo so načrti in ne bom odnehala. Razmišljam o igri, ki bi vključevala tako mlade kot starejše igralce, saj sem viděla, da se eni od drugih lahko veliko naučijo. Cez poletje bo že dozorela kakšna ideja.
Za konec bi rad zapisal samo še to: vsem sodelujočim je edina nagrada veliko zadovoljnih gledalcev, njihovo ploskanje jim je kot balzam na ranjeno dušo. Že Kekca v Dolgi dolini sije ogledalo kar precej Trzincev, na tokratni predstavi Trnuljčice jih je bilo še več in večina je bila zadovoljna z viđenim. Zato pridite tudi v prihodnje na njihove predstave in podprite svoje trzinske ljubitelje odra.
Tone Ipavec
ČAKOVNIK IN TAMBURAŠI
Tudi četrti sobotni večer kulturnega festivala Trzinska pomlad je po svoje krojilo vreme. Nekateri so se že nasmihali, da so organi-zatorji letošnjega festivala pri vremenarjih stavili na napačno karto in da ima tudi dež rad trzinski festival v stilu: »Dež ma vas rad!« Kakor koii že, v soboto, 12. junija, so za razočaranje najprej pos-krbeli gledališčniki iz Bohinjske Bistrice, ki so sporočili, da zaradi bolezni v ansamblu ne morejo nastopiti v Trzinu, zlobneži pa so takoj pripomnili, da so verjetno plavali v novem bohinjskem vodném parku. Kakor koli že, če bi želeli, bi lahko plavali tudi v Trzinu. Vseeno pa seje sobotno dogajanje začelo zelo spodbudno. Pred Centrom Ivana Hribarja seje zbralo kar veliko gledalcev in angleški čarovnik, žongler in klovn Coreo Balfour je kmalu dokazal, da res izhaja iz prave angleške cirkuške družine, saj sta njegovo obrt opravljala že tudi njegov oče in njegov ded. Coreo, ki je s svojimi spretnostmi navduševal publiko že v številnih evropskih državah, je hitro pridobil srca publike, še zlasti najmlajših, saj je res odlično čaral, žongliral in po-čenjal druge cirkuške norčije. Žal pa seje vmešal dež in predstavo je bilo treba preseliti v avlo Centra Ivana Hribarja, nekateri pa so se iz previd-nosti odločili tudi za umik domov. Coreo paje tudi v avli hitro dosegel stik z gledalci in jim zvabil smeh na lica. Še zlasti dosti smeha in aplavzovje požel, koje začel z usti loviti žogice.V ustno votlino mu je uspelo stlačiti kar šest žogic. Gledalcem pa seje prikupil tudi, ker je znal, čeprav seje v Sloveniji mudil šele krajši čas, že kar nekaj slovenskih besed. Za konec je pokazal še nekaj spretnosti z diabolom. Čeprav smo Trzinci že kar razvajeni zaradi žongler-skih spretnosti domačih gledališčnikov iz pouličnega Teatra Ciza-mo, je treba le reči, daje Coreo Balfour res umetnik in si gaje bilo vredno ogledati.
Ker je postalo med njegovim nastopom v avli centra kar vroče in zatohlo, so člani tamburaškcga orkestra z Vrhpolja zaćeli svoj na-stop raje na prostém, pred centrom. Ker paje pihal veter inje postalo hladno, so nekateri obiskovalci začeli zapuščati koncert. Da ne bi ostali brez gledalcev in da se ne bi kdo prehladil, so organi-zatorji predlagali, da se vsi skupaj preselimo nazaj v avlo. Tam so gostje v resnici pokazali svoje mojstrstvo in lepoto izvajanja raz-ličnih skladb na tamburice in druga brenkala. Živahne belokranj-ske in zagorske melodije so se menjavale z romantično otožnimi skladbami, veseli ritmi pa so spet in spet sili poslušalce, da so sledili ritmu s ploskanjem in udarjanjem takta z nogarni. Bil je res lep večer in pravzaprav ni bilo nič kaj motcče to, da smo preskočili predstavo gledališčnikov iz Bohinjske Bistrice. Mirno lahko zapi-šemo, da trzinski festival z letošnjim programom prav gotovo sodi med najkakovostnejše podobne festivale v Sloveniji.
MŠ
KOLESABJI SO BILI LETOS ŠE BOLJ ZADOVOLJNI
ani smo pisali, da so bili udeležen-ci 1. dirke za kriterij velike nagrade občine Trzin navdušeni nad progo in tekmo-vanjem, nekoliko jih je motilo le, da se dirke, kljub napovedim, niso udeležili tudi vidnejši tekmovalci Krke in Roga. Letos je bila udeiežba iz vseh vodilnih slovenskih kolesarskih klubov precej boljša, gostovali pa so tudi tekmovalci najbolj-šega hrvaškega kluba Puris - Kamen iz Pazina, tako daje bila tekma tudi medna-rodna. Ni čudno, daje bilo med tekmovalci in kolesarskimi funkcionarji letos slišati na račun tekmovanja v Trzinu še več pohval kot lani. Kolesarji pravijo, da je krožna proga po industrijski coni idealna in nekaj »ta pravega«. Vsi se zavze-majo za to, da bi dirka zares postala tradicionalna, kar je seveda tudi želja organi-zatorjev, ki so že ob prvi dirki v naslovu zelo poudarjali besedico tradicionalna, l udi med gosti je bilo videti precej več znanih kolesarskih veličin in drugih uglednih osebnosti. Žal pa je bil obisk gle-dalcev iz Trzina tudi tokrat sorazmerno majhen, čeprav je res, da so se ob 1.880 m dolgi krožni progi gledalci tudi razkro-pili, večina pa je bilo tudi takih, ki niso ves čas vztrajali ob progi. Res je, daje sredi maja, dirkaje bila v nedeljo, 16. maja, v Trzinu dogaja zelo veliko stvari in da za tekmovanje le ni bilo prav dosti reklame. Organizatorji so pred dirko sicer pripravili tiskovno konferenco, na ka-tero so povabili novinarje vseh pomemb-nejših športnih redakcij in dopisništev, vendar je bil odziv sorazmerno slab. Kaže, da bi bilo treba tudi v glavah urednikov spremeniti par zadev v zvezi z izbi-ranjem dogodkov. Žal ni vse nogomet ali Giro de Italia. Tudi po dirki je bilo sorazmerno malo slišati in brati o njej, zato se bodo morali glede tega organizatorji bolj
resno pogovoriti. Če že govorimo o senčnih straneh tekmovanja, je treba omeniti tudi nezadovoljstvo nekatcrih prebivalcev industrijske cone glede tega, kako da jim je bila kra-tena svoboda gibanja in delovanja. Vem, da zapora, razen med samimi vožnjami kolesar-jev, ni bila tako stroga in da so tišti, ki so želeli peljati iz cone ali pa do določene hiše v coni, to lahko naredili, le da seje bilo o tem potrebno prej pogovoriti z organizatorji in običajno tudi vsaj malo počakati, vendar co-na ni bila ves čas hermetično zaprta. Ker poznam razmere v coni, vem, daje ob nedeljah in praznikih skoraj mrtva; v njej je zelo malo prometa. Poznam pa tudi razmere ob različnih kolesarskih dirkah drugod po svetu. Tam včasih res za cei dan zaprejo določena ob-močja, pa se nihče ne pritožuje. Ljudje živijo s tistimi tekmami in drugimi dogodki. Razen nekaj redkih izjem pa so se prebivalci in pod-jctniki iz cone pri obeh, letošnjem in lánském tekmovanju, več ali manj držali ob strani. Mogoče jo to tudi napaka organizatorjev, saj bi se morali bolj povezati s četrtnim odborom, prepričan pa sem tudi, da lahko vsak ob takih dogodkih malo potrpi. Spominjam se, koliko je bilo pred leti negodovanja zaradi Florjanovega sejma na Ljubljanski cesti. Letos organizatorji niso dobili omembe vrednih protestov, stanovalci bližnjih blokov pa so se celo zabavali in so prireditev pohvalili. Poznam razmere v Kamniku ob pripravi srednjeveških dnevov ali dni narodnih noš. Obe prireditvi trajata po tri dni in Kamničani živijo z njima. Tišti, ki jih te prireditve motijo, se raje takrat za par dni umaknejo iz mesta. Ne rečem, da bi morali tudi prebivalci ob prizoriščih prireditev v Trzinu zapuščati domove, vendar menim, da bi z nekaj več strpnosti lahko organizirali še precej večje in tudi dolgotrajnejše družabne in športne prireditve. Vsem je tako ali tako nemogoče ustreči.
Tekmovanje paje bilo kakovostno, saj v tis-
tem času, razen Gira, ni bilo večjih kolesarskih dirk. Gledalci so lahko opazovali zagrizene boje, pobege posameznih skupin kolesarjev, lovljenje ubežnikov in glavnine. Še zlasti ogorčeni boji so bili v krogih, ko so tekmovalci vozili sprint. Pri sprintu so namreč tekmovalci dobivali točke, ki se jim seštevajo. Seštevki točk vseh petih tekmovanj za kriterije slovenskih mest pa bodo ob koncu tekmovanja določali končne uvrstitve posameznih tekmovalcev v tem tekmovanju, ki šteje tudi za državno prvenstvo. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri jakostné skupine. Mlajši mladinci so morali progo prevoziti 21 krat, tako daje bila za njih proga dolga 35,7 km, njihovi starejši kolegi mladinci so imeli 51 km dolgo progo oz. so morali prevoziti 30 krogov, v elitnem razredu pa so tekmovalci, stari do 23 let, tekmovali na 66,3 km dolgi progi, za kar so morali prevoziti 39 krogov. V elitnem razredu je spet zmagal Rok Jerše, ki je že lani zatrdil, da mu proga zelo ustreza. Drugo mesto sije izboril tekmovalec Puris Kamna iz Pazina Varvaruk Anatoly, tretji paje bil Grega Bole, član Roga iz Radenske.
hyde park ^
KOLESARSKA STEZA
Trzinska občina je bila prcjšnji mesec pokrovitelj kolesarskega kriterija slovenskih mest. Zelo spodbudno in uspešno. Toda kaj nam pomaga, saj se ne moreš peljali iz starega Trzina skozi Mlako v obrtno cono, ne da bi naredil prometni prekršek. Za tište, ki ne vedo, naj povem, da na starem delu bivše Ljubljanske in t.i. Bele ceste stoji znak »prepovedano za ves promet«. Kar nekaj Trzincev se vozi tam v službo s kolesom, to je iz starega Trzina v Ljublja-no. Ko zapustijo Mlake, ne spošlujejo predpisov, zakonov. Prav smešno paje, da sc pripeljejo iz Ljubljane v industrijsko cono po eni najdražjih kolesarskih stez, saj je obdana z »zlatimi« stebrički. Ko pa nato zavijejo proti Mlakam. ne naredijo nobenega prekrška, saj tam iz ljubljanske smeri ni nobenega prometnega znaka pre-povedi vožnje. Če ni to spet polovičarsko delo! Saj res, pol plače, pol delà. Pa še nekaj o kolesarski povezavi Trzin Mlake - OIC Trzin. Tisti, ki naše občine ne poznajo, se skoraj vsi peljejo od Mer-katorja po sedanjem slepeni kraku Ljubljanske ceste proti Mušičevim, kjer so na koncu ceste prisiljeni obraćati. Prosim, postavite tam oznake, kje peljc kolesarska pot proti Ljubljani.
Jože Seljak
Tekmovanje je suvereno in zelo kakovostno komentiral mladi radijski novinar Luka Pet-rič, za posebno presenečenje paje poskrbel znani popevkar Vili Resnik, ki je pred velikim flnalom přišel na prizorišče tekmovanja in živahno navijal za tekmovalce. Izvedeli smo, daje pevec navdušen pristaš kolesar-stva, tekmovalce in gledalce paje nagradil s svojo popěvko o kolesarjenju, ki je poslušal-ce tako razgrela, da so navdušeno skandirali in s ploskanjem spremljali pevca.
Rezultati kolesarskega tekmovanja za 2. kriterij velike nagrade občine Trzin 2004 Mlajši mladincí (21 krogov, 35,7 km)
1.	Marko Kump (Krka Novo mesto)
2.	Gašper Mulcj (Radenska Rog)
3.	Blaž Furdi (Krka Novo mesto) Mladinci
1.	Vanja Pilojčič (Sava Kranj)
2.	Kristjan Koren (Sava Kranj)
3.	Jože Senekovič (TBP Lenart)
Elite / pod 23 let
1.	Rok Jcršc (Sava Kranj)
2.	Anatoly Varvaruk (Puris Kamen Pazin, HR)
3.	Grega Bole (Radenska Rog)
Miro Štebe
Nagradni sklad je znašal 541.000 SIT, nagrade paje přejelo po deset prvih tek-movalcev v vsaki kategoriji. Podobno kot lani so bili tekmovalci z organizacijo in tudi nagradami zadovoljni. K sreći tekmovalci niso imeli posebnih težav na progi, kar nekaj muzanja paje bil dele-žen mengeški župan g. Tomaž Štebe, ki si je, tako kot lani, přišel ogledat tekmovanje kar s kolesom in v kolesarski opravi. Imelje smolo, da mu je ravno napri-zorišču tekmovanja izpustila zračnica, tako da jo je krpal ravno pred najbolj raz-burljivim delom zadnje dirke. Eni so se šalili, da Trzinci nismo tako gostoljubni, kot se razglašamo, ampak tisti, ki so podatke dobili iz »dobro obveščenih virov«, so jih takoj zavrnili, daje šio pravzaprav za sabotažo političnih nasprotnikov župana sosednje občine, ki so z metodami, ki bi jih lahko uporabila celo Al Kaida, sku-šali na tujem terenu izvesti atentat na svojega nasprotnika, tako da bi jim krivde ne bi mogli pripisati kar tako. Pred zaključkom redakcije nismo uspeli preveriti tajnih virov, na lastne oči pa smo lahko opazovali, kako spretno sosednji župan krpa luknje.
SREĆKO FRAIXTAR: >MOTIV DRUŽENJA JE UŽITEK, JME PA MUĆENJE«
'ajhnega Srećka so v osnovni šoli klicali Bajsi. Toda z dobrimi učitelji športne vzgoje jc začrtal svoje športno udejstvovanje. Najprej je plezal, potem pa seje předal atletiki, predvsem teku na 100 metrov in štafetam. Koje imel teka že vrh glave, je pri 27-tih zajahal kolo in od takrat je le-to njegov zvěsti spremljevalec, kolesarjenje pa rdeča nit njegovega športnega življenja. Na kolesarskem področju je Srečko pustil močan pečat: 6 let je bil sekretar Kolesarske zveze Slovenije, soorganiziral in pripravljal je mnoge kolesarske prircditve (Dirka Alpe-Adria, Revija mladih kolesarjev. Dirka po Sloveniji, Olimpijada treh de-žel...), vodi rekreativne kolesarje ...
V	Trzin pa se je z družino priselil pred desetimi leti, koje iskal lokacijo izven Ljubljane, ki bi ponujala možnosti za re-kreativno kolesarjenje. In ker Srečko rad kolcsari v družbi, ni minilo dolgo, koje okoli sebe zbral nekaj prijateljev, ki so se z leti združili v kolesarsko sekcijo z vedno več člani in simpatičnim imenom Felixi.
V	Ljubljani, za Bežigradom, ste osnovali kolesarsko sekcijo, v Trzinu pa je takrat, ko ste se priselili, ni bilo. Vas je to motilo?
Takrat, ko sem se odločal za selitev v Trzin, je bil eden glavnih razlogov za odlo-čitev ta, daje to področje, s kateregaje izhodišče za veliko prijetnih kolesarskih poti. Sicer meje motilo, ker se mije zdelo, da kolesarstvo tu ni tako razvito, vendar sem si rekel, da bom tudi tu gotovo našel kolesarje, le da se bo pri iskanju najbrž treba potruditi in jih potem združiti. No, in tako sem res našel nekatere, ki so bili zelo zainteresirani, potem pa seje naše kolesarjenje razširjalo, tako da imam sedaj občutek, daje že dobro utečeno. Se posebej v zadnjem času opažam, daje vedno več ljudi, ki bi se radi pridružili naši sekciji.
Koliko članov je danes vključenih v kolesarsko sekcijo? Smučarsko društvo šteje prek 160 članov, takih, ki aktivno kolesarijo in so člani kolesarske sekcije, pa je okoli 40. Poleg teh štiridesetih je še 15 kolesarjev iz Ljubljane, ki se najraje udeležujejo družab-nih kolesarskih prireditev, kot so Slovenija kolesari, Vigred v Metliki, Praznik češenj v Brdih in podobno. Trzinski ko-
lesarji pa so bolj navdušeni nad maratoni, čeprav se udeležujejo tudi teh družabnih prireditev.
Kako deluje vaša sekcija?
Felixi (ime sekcije op.p) delujemo pod okriljem smučarskega društva. Daje kolesarska sekcija del smučarskega društva, je pravzaprav vpliv iz tujine, kjer deluje veliko takšnih društev. Pri smučanju in kolesarjenju namreč delujejo iste vrste mišić, pomembna je vztrajnost in delovne navade, in to je tisto, kar ti dve disciplini druži. Drugače pa, kot rečeno, sodelujemo na različnih maratonih in družabnih prireditvah, organiziramo skupne izlete, na primer v Preddvor, na Jezersko, v Moravče, na Črnivec, v Kamniško Bistrico in podobno. Lani smo v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine na njihovo pobudo začeli z organizacijo kolesarskih akcij Družina na kolesu, v letošnjem letu pa s to akcijo nadaljujemo.
Drugače pa naša kolesarska sekcija združuje ljudi vseh starosti, ki bi radi naredili nekaj za telo, nekaj pa tudi za dušo. Vse ljudi združujemo po načelu dobre volje. Sicer imajo aktivni kolesarji v naši sekciji obvezo, da se letno udeležijo treh akcij v okviru prireditev Slovenija kolesari in treh maratonov. S tem upravičimo naš obstoj in naše sponzorstvo. Tako se tudi vidi, da vadimo skozi celo leto, saj bi bila brez ccloletne vadbe udeležba na zahtevnih maratonih nemogoča.
Kako pogosto pa organizirate izlete?
Dobivamo se ob priliki oziroma kakor ima kdo čas. Vsak dan si nekaj članov izbere de-stinacijo in razdaljo, potem pa se pokličemo med sabo. Ob sobotah in nedeljah pa, kadar ni maratonov, naredimo krajše ali daljše eno-dnevne ali poldnevne izlete. Na začetku sezone dclamo izlete v razdaljah nekje do 70 kilometrov, pozneje pa prekolesarimo tudi preko 100 kilometrov. Ker veliko kolesari-mo, potrebujemo tudi reden servis koles, ki nam ga zagotavlja podjetje Žagar iz Kranja,
ki nas drugače tudi sponzorira in nam zelo pomaga.
Torej, če se nekdo odločl, da bi rad začel rekreativno kolesariti z vami, mora imeti veliko kondicije?
Poglejte, mi imamo v svojem programu v okviru sekcije »pok-rite« vse vrste kolesarjenja, tako Iahkotno rekreativno kolesarjenje kot tudi športno kolesarjenje. Se pa vedno, kamorkoli gremo, pri-lagajamo najbolj slabotnemu v skupini. Na naših izletih, recimo, oblikujemo več skupin, tište močnejše so spredaj, slabotne pa jim sledijo v svojem ritmu. Tudi na maratonih se porazdelimo glede na moč, ritem in kvaliteto posa-meznega kolesarja. Motiv našega druže-njaje namreč užitek in ne mučenje, kar pomeni, da naj bo kolesarjenje vsakemu prijetna zabava. Ravno zato tudi poskrbi-mo, da se na kolesarjenje vsak primerno pripravi in mu tudi svetujemo, kakšne razdalje naj se udeleži, zato da potem ni razočaran ali pa da bi se mu ta dejavnost priskutila.Vsakemu, ki se odloči, da se bo pridruži! naši sekciji, lahko tudi svetujemo pri nákupu kolesa in mu priporo-čimo najbolj ustrezno kolo za realno ceno. Pri našemu sponzorju lahko omogo-čimo tudi obročno odplačevanje ali pa nakup rabljenega kolesa.
Kaj pa gorsko in tekmovalno kolesarjenje?
Glede gorskega kolesarjenja moram reči, da tega v naši sekciji zaenkrat nimamo, ker trenutno še iščemo nekoga, ki bi bil poznavalec na tem področju in bi nam bil pripravljen pomagati. Zavedamo se, da sta Rašica in Dobeno izreden teren za gorsko kolesarstvo, ker pa so te poti na meji dveh občin, smo se tudi že dogovar-jali tako z trzinskim kot tudi mengeškim županom pa tudi z mengeško kolesarsko sekcijo. Toda, kot sem že dejal, iščemo poznavalca, saj sam z gorskim kolesarst-vom nimam veliko izkušenj in bi bila dobrodošla vsakršna pomoč. Tekmovalnega kolesarstva pa nimamo zato, ker smo še vseeno rekreativci in želimo to tudi ostati. Naša usmeritev je predvsem v stilu: na kolo za zdravo telo. Tudi zato se udeležujemo akcij in prireditev nepridobitnega značaja, ker meni-mo, da moramo podpirati šport in zdravo življenje, ne pa pridobitništva. Kako ste izbrali ime Felixi? Je bila izbi-ra v povezavi z vašim imenom?
Sprva smo bili le neka družba prijateljev, ki je rada kolesarila, in nismo bili niti registrirani niti organizirani kot društvo. Ko pa smo dobili prvega sponzorja Zol-na šport, ki nas je bil pripravljen opremiti z dresi, nam je Zunič (direktor Zolna športa, op.p) dejal, da ne moremo imeti dresov brez imen. Takrat mije rekel: »Veš kaj, ti si Srečko, pa bodite Felixi.« In tako je to ime ostalo. Smo se pa zaradi tega lahko prijavljali na raznorazne maratone in prireditve, čeprav še nismo imeli ustanovljene sekcije, S tem imenom smo se tudi že uveljavili, in nas kot Felixe mnogi dobro poznajo. Je pa tudi zanimivo, da nam naše ime verjetno res prinaša srečo, saj so naši kolesarji že ve-likokrat pobrali glavne nagrade na kole-sarskih prireditvah.
Odmevna akcija organizacijskega odbora, v katerem ste sodelovali, je bila priprava in izvedba dirke za kriterij slovenskih mest v industrijski coni. Kakš-na je vaša ocena dirke? Najprej naj povem, daje dirka za kriterij slovenskih mest pravzaprav neki novi način kolesarjenja. V kriterij je vključe-nih pet slovenskih mest: Trzin, Medvo-de, Šenčur, Maribor in Nova Gorica. V vsakem mestu kolesarji dobivajo točke za državno prvenstvo v republiškcm kriteriju. Takšno kolesarjenje je novost tudi zato, ker lahko občinstvo tekmovalca ves čas spremlja, kar je pri običajnih cestnih dirkah nemogoče. Letošnja tekma je bila zelo kvalitetna, saj nam je uspelo pridobiti vse najboljše slovenske kolesarje, nekaj ekip paje bilo tudi iz tujine. Kar se tiče organizacijske plati, je bila to ena boljših prireditev, organizacijski odbor so pohvalili tako sodniki kot tudi Kolesarska zveza Slovenije. Ker paje v Trzinu ena najboljših tras za tako vrsto kolesarstva, so nas pohvalili tudi tekmo-valci. Sam pa sem bil navdušen nad od-zivom ljudi, ki so bili pripravljeni pros-tovoljno pomagati pri organizaciji dirke,
pa tudi nad podjetniki, ki so se pozitivno odzvali pri sponzoriranju. Moram pa omeniti, daje na naša ušesa prišlo tudi nekaj pritožb ljudi, ki s celotno stvarjo niso bili zadovoljni. Predvsem so bili priza-deti zaradi zápore cest. Mislim, da bi se bilo
potrebno v bodoče z ljudmi, ki živijo na tem območju, pogovoriti ter ugotoviti, na kakšen način bi lahko dosegli skupno zadovoljstvo. Najti bi morali skupna izho-dišča večine in poiskati način, da bi bilo prizadetih čim manj ljudi Četudi imamo vse cestne zapore, vsa so-glasja glede hrupa, skratka vse organizacijske zadeve zakonsko urejene, to ni do-volj. Kot sem že dejal, treba je poiskati sožitje z ljudmi na tistem območju, da bi jih pri njihovih opravkih čim manj motili. Se mi pa zdi zanimivo, da ljudje drugod takšne kolesarske prireditve popolnoma drugače jemljejo. V Grospuljem, kjer smo imeli zadnji maraton ( v nedeljo, 5. junija op.p), se skoraj vsi prebivalci an-gažirajo, pečejo piškote, potiče, flancate in so zadovoljni, ker je v njihovem kraju takšna prireditev, pri nas pa... Tudi v tu-jini celotna mesta živijo za kolesarstvo; dober primer sta Francija (Tour de France) in Italija (Giro d'Italia), kjer so vsi ponosni, da se to pri njih dogaja.
Matcja Erčulj
KOLESAKSKV 0RUSJW OHOSm jč
MARATON WíHMCiN 2004 frsf
M à
TRZINSKI FELIXI NA MARATONU
Nedelja, 6. junij 2004: Kolesarski maraton treh občin, Grosuplja - Ivančne Gorice -Dobrepolja. Udeležba trzinskega društva na tej kolesarski prireditvi je že tradicija in z nekaj spodbude se jo je udeležilo, poleg že prekaljenih članov, tudi pet novincev. »Duša društva, v Trzinu vsem dobro znani Srečko, je prijazno pozdravil vse udeležence, vrgel oči na kolesa novincev, skupaj z nekaterimi prizadevnimi člani opravil še manjše popravke in dal zadnja vzpodbudna navodila.
Bile so štiri težavnostne stopnje: 38, 60, 85 in 100 km. Felixi smo se razdelili v dve skupini. Prva, številnejša, je kolesarila 38, druga pa 60 km. Vsi smo startali in kar je najpo-membnejše, vsi smo prišli na cilj, eni hitreje, drugi malo počasneje, a vsi zadovoljni. Še posebej srečni smo bili tišti, ki smo prvič oblekli društveni dres z na daleč dobro vid-nimi rumenomodrimi barvami z napisom FELIXI TRZIN. Prvič smo si nadeli na glavo tudi čelade, kar seje takoj izkazalo kot pravilno. Eden od »novopečenih« kolesarjev je namreč padel, se pošteno udaril in po zaslugi razbite čelade odnesel celo glavo. Zanesljiv dokaz, daje naložba v čelado koristna. Organizator je poskrbel za pijačo in jedačo in moram priznati, da nam je po hudem naporu dobro teknila. Sreče po Srečku pa s tem ni bilo konec. Začeli so deliti srečo tudi v obliki srečelova. Povezovalec programa je zelo pogosto klical FELIXE IZ TRZINA: tretja nagrada za najštevil-nejšo društveno ekipo, prva nagrada kolo, prvo mesto najstarejši udeležen-ki, več nagrad sponzorjev. V ekipi je bilo nepopisno veselje in kot novinka sem bila prijetno presenečena nad prijaznim in pozornim odnosom po stažu starejših članov do nas, novincev. Počutila sem se varno in to je predpogoj za nadaljnje sodelovanje.
MŽ
VI. TEK V SPOMIN V I PETRA LEVCA
S porlno društvo Trzin je v soboto, 12,6., po nekajletnem premoru izvedlo že VI. tradicionalni tek v spomin na Petra Levca. Teka seje udeležilo 26 tekmovalcev, ena tekmovalka in devet najmlajših tekmovalcev. Veliko število tekmovalcev je bilo letos iz Trzina. Najmlajši je bil Matic Zaječ, najstarejši pa župan Občine Trzin Anton Peršak, oba iz Trzina. Med udeleženci teka je bil tudi Jošt Zakrajšek, tretji na ekipni tekmi evropskega prvenstva v kanuju na reki Treski v Skopju, ki je zasedel odlično 4. mesto.
Najmlajši tekači in tekačice so se poměřili na progi, dolgi 1600 m, članica na 5,75 km ter člani na 11,5 km. Proga je potěkala od OŠ Trzin, mimo gradu Jable, proti Dobenu, nato pa so se tekmovalka in tekmovalci spustili proti smučišču v Dolgi dolini in ponovno mimo gradu Jable do OŠ Trzin. Tekmovalci so se ob progi osvěžili tudi z osvežilno pijačo.
Najhitreje je progo pretekel Bernard Jarc z rezultatom 45.48.
Po končanem tekmovanju je bila razglasi-tev rezultatov. Najboljši trije tekmovalci v
posameznih kategorijah so přejeli kolajne, najhitrejši pa tudi pokal in polet s toplo-zračnim balonom.
Športniki se zahvaljujemo sponzorjem teka KD Investment in Ferari Pub Trzin.
REZULTATI:
OTROCI: 1.600 m
1.	Monika Adler	5.47
2.	Klara Hribar	6.02
3.	Katarina Robnik	6.03
4.	Eva Železnikar	6.21
5.	Hana Gorza	6.36
6.	Žiga Podbevšek	6.50
7.	Boris Adler	6.54
8.	Rok Močnik	7.23
9.	Anja Zajec	7.52
ČLANICE: 5.750 m
1. Sara Sušnik	38.06
ČLANI: 11.500m
1.	Bernard Jarc	45.48
2.	Jani Železnikar	45.58
3.	Janez Zajec
4.	Jošt Zakrajšek
5.	Roman Horjak
6.	Iztok Podbrežnik
7.	Sebastjan Sušnik
8.	Matic Zajec
9.	Brane Povše
10.	Robert Šifrer
11.	Anton Peršak
12.	Marko Kuhar
13.	Jernej Urbane
14.	Rok Žugelj
15.	Vid Jelene
16.	Matjaž Erčulj
17.	Andrej Šircelj
18.	Mitja Gozdar
19.	Božo Končina
20.	Jure Markus
21.	Uroš Lopatič Primož Glavica Sebastjan Kuhar
Za ŠD Trzin: Tanja Prclovšek
46.43 49.12 49.26 49.58 50.51
55.00
55.01 55.58 5629 58.10 58.45
1.01.30
1.01.31
1.02.30
1.04.31 1.07.54 1.12.21 1.21.35 1.29.10
Športna značka Športna značka
KANUIST JOŠT ZAKRAJŠEK - mednarodni k>u turnir
TRETJI NA EKIPNI TEKMI	avstr.ja-braunau 2004
Tek bo zanimiv predvsem za tiste, ki so začetniki, ali pa tište, ki neradi tečejo sami, uživajo pa v družbi. Seveda je poirebna tekaška oprema: športna trenerka in pa tekaški copati
Pridite! DPM-Trzin
Vse žene in dekleta pa tudi kakšen moški in fant ste dobrodošli na vodenem teku po trzinskem gozdu vsako sredo ob 18. uri, zbirališče je na koncu Mlakarjeve ulice ob gozdu.
EVROPSKEGA PRVENSTVA V SKOPJU
16. 05. 2004 je mlada Kyu reprezentanca Shotokan Karate-do internacional Slovenije nastopila na že tradicionalnem turnirju šolskih pasov, v mestu Braunau na tneji Avstrije z Nemčijo. V reprezentanci Slovenije je tokrat sodelovalo 9 tekmovalcev in tekmovalk iz domžalskega kluba Atom. Na turnirju je sodelovalo nekaj čez 250 tekmovalcev in tekmovalk iz Nemčije, Madžarske, Slovenije, Belgije in Avstrije. Na tem tradicionalnem turnirju Slovenija vsako leto doseže lep uspeh, letos paje šio čez me-jo, saj smo v 12 kategorijah osvojili kar 8 prvih mest. Iz domžalskega Atoma sta prvo město v katah osvojila Timotej Kokalj in Lorina Smolnikar, iz ljubljanskega kluba Robert Dobnik, v katah je tretje město osvojil Gašper Skok iz Trzina. V kumiteju - borbah je Aleš Mandič osvojil drugo mesto, prvo město sta osvojila Tadej Trinko in Sonja Cerar.
IO. ODPRTO ŠOLSKO DP V KARATE JU ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE
15. 05. 2004 seje na osnovni šoli Domžale odvijalo DP v karate-ju za osnovne in srednje šole. SKI zveza Slovenije je že desetič zapored organizirala odprto prvenstvo, na katerem tekmovalci in tekmovalke zastopajo šolo, katero obiskujejo Tehnični organizator Karate klub Atom Domžale je tekmovanje pripravil na Osnovni šoli Domžale. Tekmovanje je odprla gospa Mojca Kandu-šar, pomočnica ravnateljice OŠ Domžale.
Rezultati tekmovalcev OŠ Trzin:
Kale:
mlajši dečki 6 -7 KYV:	4. meslo - Hrovalin Črt (OŠ Trzin)
mlajši dečki 5 KYU:	2. mesto - Skok Žiga (OŠ Trzin)
starejši dečki 9 - 7 KYU: 3. mesto - Colobič Matic (OŠ Trzin)
5. mesto - Hrovalin Črl (OŠ Trzin) starejši dečki 5 KYU:	2. mesto- Žiga Skok (OŠ Trzin)
starejši dečki 4- 1 K YU: 4. mesto - Skok Gašper (OŠ Trzin) Kumite-borbe:
starejši dečki -55kg:	2. mesto - Skok Žiga (OŠ Trzin)
starejši dečki +55kg:	2. mesto - Skok Gašper (OŠ Trzin)
Med osnovnimi šolami je bila naj boljša Osnovna šola Domžale, med srednjimi šolami Gimnazija Murska Sobota, Šolski center Rudolfa Maistra Kamnik paje osvojil 2.mesto.
Za objavo - ZENMEDIA
Ko sem se nazadnje pogovarjala z Joštom Zakrajškom, po njegovi zmagi 08.06.2001 na evropskem prvenstvu v spustu na divjih vodah na reki Sesii v Italiji, mije dejal, daje njegova želja postati evropski in svetovni članski prvak v kanuju na divjih vodah. No, po treh letih je že prestopil v člansko konkurenco, naslova evropskega in sve-tovnega prvaka sicer še ni dosegel, je pa z vztrajnost-jo in trdim delom na dobri poti, da se mu ta želja tudi enkrat uresniči. To je do-kazal tudi na pravkar kon-čanem evropskem prvenstvu v Skopju na reki Treski, ko sije na ekipni tekmi v članski konkurenci skupaj s Simonom Hočevarjem in Dejanom Stevanovi-čem priveslal 3. mesto in bronasto medaljo. Slovenska ekipa je v Skopju v zelo težkih vremenskih razmerah s časom 234,86 (0) za 8,09 sekunde zaostala za zmagovalci Čehi. Srebro pa so osvojili kanuisti Slovaške. Jošt, Simon in Dejan so po prvi vožnji sicer zaostajali za Poljaki, vendar so si z drugo vožnjo, ki je bila fenomenalna (brez kazenskih sekund) privozili želeno odličje. Jošt pravi, da so si želeli narediti dober rezultat, zato so dali od sebe svoj maksimum, da paje bilo zanj odločilno, daje odpeljal tako dobro, to, daje imel ob sebi dva izkušena tekmo-valca.
V	posamičnih tekmah na evropskem prvenstvu je v kvalifikacijah Jošt zasedel 18. mesto, v polfinalu paje bil 23. Brez dotikov vratic pa bi zasedel 12. mesto.
V	prejšnjih letih je tekmoval v slalomu in spustu, v letošnji sezoni pa seje posvětil samo slalomu v kanuju na divjih vodah. Tako je letos že tekmoval na dveh svetovnih pokalih, in sicer v Španiji in Italiji. Pred njim pa so še tri tekme: Češka, Nemčija in Francija. Vrhunec sezone za Jošta pa bo meseca septembra, ko bo na Polj-skem evropsko prvenstvo do 23 let.
Po prihodu domov so mu prijatelji, sosedje, člani športnega društva, sorodniki, njegovi starši ter brat Jan pripravili sprejem kar na domači ulici, kjer so veselo proslavljali do jutranjih ur. Jošt pa se iskreno zahvaljuje vsem, ki so se z njim veselili uspeha, ter Trgovini Flis in Cvetličarni Ciklama, ki sta s svojimi izdelki prispevala k slavju po njegovem prihodu domov.
Tanja Prelovšek
Poletni meseci so zelo primerm za gibanje v naravi. Ker paje vsak začetek težak, se je naša Petra odločila organizirati skupinski tek po rekreacijski stezi v Trzinu. Torej:
OPOZORILO!
Tudi v Trzinu je veliko ljudi, ki se bodo med poletjem odločili za obisk vi-sokogorja, kar nas neveda veseli. Kljub temu da mar-sikdo od obiskovalcev "nekoristnega sveta" žal še vedno ni naš član, se ćutimo dolžne, da vse planince opozorimo na Jetošnje razmere v gorah.
Letošnju zima nam je postregla z veli-kimi količinami snega, nestanovitno vreme pa skrbi, da sneg ne kopni tako hitro, kot je bil to običaj v preteklih letih. Zato opozar-jamo na možnost večjega števila zdr-sov. V marsikateri grapi, ki jo prečijo planinske poti, se sneg ne bo gtopil; proti koncu poletja lahko zato marsikje pričakujemo, da se bo spremenil v led! Zato bo ludi v viso-kem poletju na osojnili straneh lahko uporaba cepina in derez več kot nujna.
Planinsko društvo Onger Trzin svojim članom brezplačno izposoja tchnično opremo, obenem pa smo vam pripravljeni svetovati, kako jo uporabiti.
MLADINSKI ODSEK PLANINSKEGA DRUŠTVA ONGER TRZIN VABI NA
VOUHKinn TCRKIJAniS
»VSAK TOREK V JULIJU IN AVGUSTU SE NEKAJ DOGAJA!«
Kolesarski izlet v Volčji Potok za starejše'osnovnošolce, dijake in študente. V Volčjem Potoku je eden izmed najlepših arborctumov v Sloveniji. Lctošnje poletje pa v njihovem parku gostuje avstrijski Minimundus. Obsega 32 svetovno najbolj znanih zgradb (Big Ben, Efflov stolp...). Poleg razstave miniaturnih zgradb si bomo ogledali tudi veličasten park. Kolesariii bomo z Bošljanom Kraljem.
Bivakiranje - noč pod zvezdami za osnovnošolce, dijake in študente Spati v spalni vreči v hotelu z nešteto zvezdicami in pogledom na neboje res nekaj posebnega! Če še nisi poskusil-a, potem je za to skrajni čas! Na bivakiranje vas bo peljal Tomaž Kocman
"Velikani SO spet z nami" za osnovnošolce
Brez strahu - vseje pod kontrolo! Samo da bodo ta dan velikani prilomastili iz planinskih pripovedk in se nam pod vodstvom Irene Mućibabič pridružili na VELIKANSKI ustvarjalni delavnici.
Mladinski planinski tabor DOVJE za osnovnošolce
Letos se podajamo na domači rajon Jakoba Aljaža, v Dovje! Poleg zanimivih planinskih izletov te čaka šc: bivakiranje, plezanjc, ustvarjalne delavnice, zabavni večeri, lov za skritim zakladom, igre brez meja in še marsikaj! Prijavi se! Informacije dobiš pri Emilu Pevcu na (031) 570-533.
Po plezalni (Pogačnikovi) poti na Grmado za osnovnošolce, dijake in studente Iz Vikrč pri Tacnu vodi plezalna pot na Grmado. Za tvoj varen vzpon bomo poskrbeli vodniki PZS našega društva pod vodstvom Emila Pevca. Vsak udeležcnec bo dobil pred vzponom vso tehnično opremo (čelado, plezalni pas, samovarovalni komplet) in seveda tudi vse potrebne napotke. Zbrali se bomo pred Mercatorjem, ura pa bo javljena naknadno. Obvezne prijave pri Urši Košir na (041 ) 211-080!
Veni, vidi, vici! za osnovnošolce, dijake in študente
Ta legendarni stávek, ki pomeni: přišel, videi, zmagal je izrekel slavni rimski cesar Julij Cezar, koje nmskemu senatu sporočil, da so zmagali v pomembni bitki. Ali si tako dober, da boš po zmagi na igrah brez meja lahko rekel la slavni stavek? To lahko ugotoviš pred osnovno šolo Trzin pod vodstvom Boštjana Kralja.
9.-12. 8. 2004 Tabor "veteranov MO" za dijake in studente
Si že zapustil osnovnošolske klopi, pa bi se kljub temu rad podal za več dni v gorski svet? Tukaj imaš idealno možnosi za to! Izvedli bomo »pohodni tabor« v Karavankah (od Stola do Dovške babe). Informacije in obvezne prijave pri Tomažu Kocmanu na (031 ) 880-894.
"Lov za trzinskim medvedom" za osnovnošolce
Vsak lovec na medvede mora imeli dobro razvit sluh in oster vid. Tokrat se bomo podali v bližnji gozd ter se naučili dobro poslušati in gledati, delali bomo mavčne odlitke, medvedom kradli maline m še kaj! Pridi in ujemi svojega med veda! Po medvedjih sledeh vas bo odpeljal Tomaž Kocman.
"Poletni utrinki" za osnovnošolce, dijake in studente
Hja, ludi poletje se mora enkrat končati. Ampak tokrat smo res veliko doživeli! Pridi in skupaj z ostalimi obujaj spomine na letošnja torkova doživetja, izlete, tabore... S pomočjo diapozitivov vas bo skozi poletne spomine popeljal Emil Pevec. Vabljeni tudi starši!
29. 6. 2004
ob 9.00
6. 7. 2004
ob 19.00
13. 7. 2004
ob 9.00
17.-25. 7. 2004
27. 7. 2004
(predvidoma popoldne)
3. 8. 2004 ob 9.00
17. 8. 2004
ob 9.00
24. 8. 2004
ob 19.00
Konec junija izzide nova številka
ONGRČKOV.
Delavnice, izleti in še marsikaj zanimivega za mlade ob poletnih torkih!
Vabljeni vsi mladi (člani PD in nečlani!), ki si želite preživeti prijetne torke v naši družbi.
-	Za osvežilno pijačo bo poskrbljeno.
-	V primeru dežja akcija ne odpade, zamenjana je z drugo!!
-	Pustite prašičke!!! Vse dejavnosti, ki se odvijajo v Trzinu, so brezplačne! Kontaktna oseba: Tomaž Kocman (031 ) 880-894 - razen če je pri akciji navedeno drugače.
Vse dejavnosti (razen če ni pri akciji drugače navedeno) se bodo odvijale v (ali pred) društveni hišici v novem Trzinu (Ul. Rašiške čete 4).
wwa mi mi mmmm vorkowi? i
Izlet do slapa Orglice
Planinska Skupina "Bibe" (naši najmlajši Slani) je imela v svojem Ietošnjem programu predviden tudi ogled slapa Orglice v dolini Kamniške Bele. Letošnjo planinsko sezono pa bo očitno krojilo vreme. Tako so nas že na izhodišču pričakale dežne kaplje. Ampak ker bibe niso iz "cukra", so pogumno zakorakale v strmino.
Mladinski odsek Planinskega društva Onger Trzin vabi na 17 mladinski planinski tabor Dovje 2004 (17. - 25. julija)
Tabor je namenjen osnovnošolcem in dijakom 1. letnika, ki jih veseli planinstvo in so pripravljeni preživeti prijetne počitniške dni v dobri družbi.
Kaj te čaka na Ietošnjem taborjenju?
© prijetni dnevi v naravi in noči pod platneno streho.
© hoja v gore, plezanje v plezalnem vrtcu, obisk članov postaje GRS Mojstrana
(demonstracija njihovega delà), ne bomo pozabili na nova gorniška znanja, © igre v naravi, lov za skritim zakladom, ustvarjalne delavnice, kvizi, večeri ob
tabomem ognju, učenje planinskih pesmi, planinski krst, © ogled kulturnih in naravnih zanimivosti v okolici Dovjega, © in še marsikaj novega!
Prostih mest je 35. Trenutno še nekaj prostih mest! Kogar zanima udeležba, naj pokliče Emila (031) 570 533.
Cena taborjenja: 27.000 SIT. V ceno je vračunano: prevoz na tabor in s tabora, hrana, stroški organizacije, obraba taborne opreme, vstopnine, spominska majica ... Ob umiku prijave zaračunamo organizacijske stroške v višini 3.000 SIT. V primeru kasnejšega prihoda na tabor oz. predčasnega odhoda s tabora denarja ne vračamo.
V tabornem vodstvu sodelujemo strokovno usposobljeni, registrirani planinski kadri (vodniki PZS, mentorji) - na taboru pa bodo sodelovali tudi mojstranški gorski reševalci ter alpinisti.
Članarina PD: Za udeležence tabora je obvezna plaćana članarina v PD Onger Trzin za leto 2004. Vplačate jo lahko v papirnici Čačka.
Pridruži se nam, ne bo ti žal! Če nas še ne poznaš, lahko več o nas izveš v knjižici B.N. (Brezmejna navkreberlazenja), ki jo lahko dobiš v tajništvu OŠ
Najprej smo si ogledali, kje je nekoč stala partizanska bolnišnica (kjer je deloval tudi naš sokrajan dr. Tine Zajc - glej pris-pevek na str. 9), nato pa kar po strugi od-šli do slapa. "O, lej ga! Tamle za drevesi je..." In da smo si ga lahko bolje ogledali, smo se v dveh skupinah povzpeli prav v njegovo vznožje.
Vseh šestnajst udeležencev seje vrnilo srečno v dolino, veseli, da so viděli še enega od biserčkov naše domovine. In vr-nili so se prav takrat, ko seje dež odločil, da spet namoči zemljo ... (a ni tega namakanja letos že malo preveč? © )
PS »Bibe« za letos končale
Planinska skupina, ki seje celo šolsko letoj3ridno srečevala na svojih srečanjih v OŠ Trzin, je v začetku junija takole »pozirala« za Odsev. Da jim je bilo na krožku lepo, dokazuje tudi dějstvo, da gre večina »Bib« na tabor na Dovje.
Izlet na Kucelj (Čaven)
Vreme, vreme in še enkrat vreme!!! Načrtovali smo sicer izlet v Karavanke, a nam slaba vremenska napoved ni preprečila pohoda (samo cilj smo spreme-nili). Odšli smo na Primorsko, natančne na Trnovski gozd nad Vipavsko dolino. Z avtomobili smo se odpeljali do Cola in od tam naprej po robu Trnovskega gozda do kraja Predmeja, ki je pred nekaj leti praznoval 400 letnico prve omembe kraja. Na urejenem parkirišču smo pustili avtomobile in se peš odpravili na Čaven. Morda bi kdo rekel, da na Primor-skem res ne hodiš v hřibe. Pomota! Razdalje niso kratke, tudi teren je zelo razgiban! Po dobri uri hoje smo prišli do koče Antona Bavčerja. Od tu smo šli ob robu Trnovskega gozda še do Kuclja na Čavnu (I237m). Okoli nas so se že nabirali sumljivi oblaki, nad Vipavo paje že deževalo. Gorski bogovi so nam bili naklonjeni, in so nevihtne oblake odpihnili stran, tako da smo prav lepo uživali v lepem razgledu na slovensko Primorsko in sedaj tudi na našo Benečijo! Ko smo se vrnili na Predmejo, smo se odločili, da poiščemo še Otliško okno. To je veliko naravno okno na robu Trnovskega gozda. Kar nismo se mogli načuditi, kako veliko je. Ker paje "nekdo pozabil zapreti okno", je skozenj močno pihala burja!
Boštjan Kralj
<*!faoste tcccU v Vvfrúuc	dêmaée
Katera je tista ptica, ki kraka? Ki je skle-nila družabništvo s čarovnikom? Najljub-ša Apolonova ptica? Klatežka, pripadnica teme in znanilka smrti, zvita opazoval-ka, zvestajunakinja narodnih pripovedk in legend? Vse to, predvsem pa ena naj-značilnejših in najpogostejših ptić naše krajine, je vrana. Ce smo dosedaj mesto v tej rubriki namenjali živalim, ki jih imajo doma Trzinci, si to tokrat zaslužijo one. Saj jih je vendar tudi pri nas toliko, da jih ne moremo prezreti. Sloves ene najpogostejših ptić Slovenije je torej tudi v našem kraju dobilo potrdilo. Glede na mistično naravo teh živali ni nič presenetljivega, da so si za kraj zbiranja in druženja izbrale kos neba nad trzinskim zvonikom. Tam jih je včasih ob večerih videti celojato, kako letijo po zračni cesti iz gozda nad zvonikom in nazaj v namiš-Ijeni krožni poti.
Vrane pa niso tako razširjene ptice le pri nas, saj živijo tako rekoč povsod, na vseh zemljopisnih širinah in v vseh višinskih pasovih. V njihovo družino spadajo črna, siva in poljska vrana, kavka, šoja, krokar in sraka. Kljub temu da v Sloveniji velja poljska vrana za izginulo gnezdilko, saj so pred leti uničili zadnje znane kolonije v Prekmurju, pa se nasprotno siva vrana in sraka v naših krajih pojavljata iz leta v leto bolj množično. Ljudje pravijo, daje bilo še par deset let nazaj teh ptić veliko veliko manj. Siva vrana je naprimer izjemno prilagodljiva. Prav odlično se znajde tudi tam, kjer je v okolje posegla roka civilizacije: na smetiščih, kjer se hrani, na daljnovodih, kjer počiva in namešča svoja gnezda, na avtomobilskih cestah, kjer pobira pobite žuželke, povo-žene ježe in druge živali. Prav po zaslugi tega marljivega pogrebnega podjetja so naše ceste, kljub veliko povoženih živalih, vedno prav presenetljivo čiste. Rade seveda stikajo tudi po vrtovih, kjer so pravzaprav precej koristne, saj pobirajo razne škodljivce, kot so žuželke in mali sesalci (še bolj učinkovita pri tem opravi-lu je poljska vrana). Najpogosteje pa jih seveda vidimo v sadovnjakih ter na trav-nikih in poljih, čeprav jih je zadnje čase veliko tudi v mestih. Življenjski prostor sive vrane je pravzaprav zelo velik, saj živi skoraj povsod, razen v obsežnih strn-jenih gozdovih visokogorju. Druga, zadnje čase zelo pogosta obisko-valka našega kraja, paje dolgorepa vrana ali nam vsem poznana sraka. Izredno lepe ptice, na prvi pogled črne in bele, kadar pajih obšije sonce, se njihovo perje modro lesketa. Kljub temu da spadajo
srake in vrane na splošno v red pevcev, pa zna biti njihovo vreščanje včasih precej zo-prno. Spomnim se, kako sta letošnjo pomlad glasno vreščali dve sraki, ki sta si na sosedo-vem orehu pletli gnezdo. Imajo pa srake tudi prav grdo lastnost, in sicer zelo rade stikajo in ropajo po gnezdih malih ptic pevk. Take so tudi šoje, ki po gnezdih v krošnjah rade iš-čejo jajca in mladiče pevcev, ki jih nato pož-rejo s puhom vred. Vendar imajo tudi same sovražnike. Poleg lisice, kune zlatice, kragu-Ija, uharice in sokola selcaje njihov najne-varnejši sovražnik verjetno prav člověk. Ali, kot je nekoč duhovito zapisal naš ornitolog Iztok Geister: »Na cesti ali v gostilni prepoznamo šojo po modro progastem perescu za klobukom.« Po odloku o zavaravanju redkih in ogroženih živalskih vrst iz leta 1976 so bile namreč strogo zavaravane vse ptice pevke, razen šoje, srake, sive vrane, lešnikarja in navadne kavke. Vendar novi zakon ščiti tudi te ptice, v določenem času se jih ne sme loviti oz. pobijati. Kljub temu pa so lovci mnenja, da so te ptice pri nas kar malo preveč udomačene in velikokrat povzročajo škodo drugim pticam.
Za razliko od zgoraj naštetih vrst paje krokar strogo zavaravana ptica. Na srečo se njihovo število zopet veča. V primerjavi s sra-kami in šojami pa so krokarji še požrešnejši. Na njihovem jedilniku se tako lahko znajdejo tudi večje živali, kot so zajci in divji petelini. Če so že srake in vrane pogosto našle mesto v ljudskem izročilu, pa seje okoli krokarjev napletlo še več zgodb in verovanj. Stari Slo-vani so naprimer verovali, da postane člověk, ki poje krokarjevo srce in črevesje, jasnovidec. Se danes se najde kdo, ki je prepričan, da krokar oznanja smrt. Enanajlepših ptic, po mojem mnenju, ki prav tako spada v družino vran, paje zlatovranka. Ptica, ki jo odlikuje modro in zlato perje, je v Sloveniji že povsem iztrebljena, saj je pred
leti pri nas gnezdil le še en par. Kljub temu da njenim sorodnicam, srakam in sivim vranam, še ne preti taka usoda, pa moramo vseeno ljubiti te ptice in se vese liti njihove družbe, pa tudi peresa za klobuk nam ni treba izdreti, ko pa ga lahko najdemo, če imamo srečo, na sprehodu po kakšnem izmed prelepih trzinskih travnikov.
Dva pregovora, povezana s temi pticami.
Tista kavka je najbolj sila, kijo lačna vrana pila.
Vrana vrani ne izkljuje oči.
Besedilo: Jana Urba:
Pa še Slomškova basen:
Vran in lisica
Vran z okna sir ukrade in z njim na vejo zleti; pod drevesom lisica čepi, po siru sline cedi in ga hoče od vrana dobili. "Oj, prelep si ti, vran, najlepše med pticami poješ. Že dolgo te nisem slišala. Zapoj, zapoj mi eno prav lepo!" Vran se zadere, sir mu pa iz kljuna lisici v gobec pade. Lisica sir hitro poje in se vranu smeji Ubogi vran, preveč pohvaljen, je ogoljujan
Čez nekaj dni se spet za logom srečata, kjer vran na hrastu ukraden sir obira "Ho, ho, " reče vran, "ne boi me več uka-nila" "Oj, kaj še!" odgovori lisica "Se mi ne splača s teboj pečati se, zakaj na svetu ni večjega bedaka ne zijaka, kakor si ti, vran. "
"Tvoje perje, črno kot saje, tvoj najgrši vrišč in tvoja grda jed. vse se mi gubi Najbolj zavržen ptič si, vran. " "Molči, ti hudoba li! To pa ni za prestati. Za svojo žlahto se moram postaviti Cota/, ti, čakaj, jezičmca!" Tako se vran kregati začne in ud jeze poskakuje. sir pa medtem lisici spet v zobe zleti.
<1
mm PRIJEMI OGLAŠEVANJA hyde park
»Zajaham« kolo in se peljem skozi Trzin. Ker smo Trzinci rojeni pod srečno zvezdo in imamo sorazmerno veliko avtobusnih postaj, so mojo pozornost prilegnili šopi papirja (letakov)
na klopcah, ki so nameščene pod strehami (ne pri vseh!).
Seveda, BTC praznuje. In so si zamislili zanimiv način razdeljevanja vabil. Na vsako klopco so položili nekaj desetin letakov. S tem seveda ne kršijo nobenega predpisa, niti našega občinskega ne, saj plakata niso nalepili npr. na steklo postaje, na nosilec cestne razsvetljave, na ... Me prav zanima, če bodo v prihodnjih mesecih začela podjetja, društva ... uporabljati klopce za police svojih sporočil.
EP
IsWsM* PLINIFIKACIJA OBCINE TRZIN
Kot smo napovedali, smo takoj po končani kurilni sezoni (v zadnjem tednu maja) izvedli prehod iz utekočinjenega naftnega plina (UNP-ja) na zemeljski plin tudi v stanovanjskem naselju Mlake. Tako je sedaj celotno obstoječe plinovodno omrežje (in s tem seveda tudi vsi obstoječi uporabniki) napajano z zemeljskim plinom. Ostane samo še osnovna šola Trzin, bloki na ulici Za hribom in bloki T3 ob Ljubljanski cesti, ki se sedaj napajajo z UNP-jem preko plinske postaje v lasti Butan plina, s katerimi pa se tudi že dogovarjamo o prevzemu (odkupu) obstoječega omrežja. Na naše zadovoljstvo se število odjemalcev povečuje tudi na račun tistih občanov, katerim smo izvedli nov hišni plinski priključek, oni pa so že tudi izvedli notranjo plinsko napeljavo ter pričeli z uporabo zemeljskega plina. Novih priključkov bo tudi letos kar nekaj, saj smo že začeli z gradnjo novih plinovodov v okviru II. faze plinifikacije občine Trzin.
NOTRANJA PLINSKA NAPELJAVA
Predpogoj za notranjo plinsko napeljavo je, daje zgrajen hišni plinski priključek. Za izvedbo notranje plinske napeljave je potrebno pridobiti PGD/PZI projekt notranje napeljave zemeljskega plina. Projekt naj izdela projektant, ki je vpisan v imenik odgovornih projektantův pri Inženirski Zbornici Slovenije. En izvod projekta skupaj z vlogo za izdajo soglasja dostavite na naš naslov; PETROL d.d., Dunajsko 50, 1527 Ljubljana. Projekt pregledamo (in zadržimo za naš arhiv) ter izdamo brezplačno Soglasje h gradnji in priključitvi za izvedbo notranje plinske napeljave.
Postopek je enak tudi v primeru, ko notranja plinska napeljava že obstaja in posegamo v njo samo delno (npr. zamenjava plinskega grelnika z novim, prigraditev dodatnega grelnika ...). Tudi v tem primeru je potrebno, da projektant izdela projekt (oz. skico) ter hkrati pregleda in po potrebi odpravi tudi obstoječe pomanjkljivosti (zamenjava vijačenih spojev z varjenimi, vgradnja manjkajočih termičnih varoval, prestavitev plinomera pod strop ...).
Vsa delà na plinski napeljavi brez soglasja distributerja se štejejo kot neupravičen poseg in v skladu z občinskim Pravilnikom o pogo-jih za dobavo in odjem zemeljskega plina (Uradni vestnik Občine Trzin št. 2/2002) lahko dobavitelj odkloni dobavo plina, dokler njegove zahteve niso izpolnjene.
II. FAZA/1, etapa (junij-julij 2004)
Po razkopanih ulicah v Trzinu ste že ugotovili, da so delà na 1. etapi letošnje plinifikacije občine Trzin že v teku. Delà bodo predvido-ma končana do konca julija 2004. Omenjena etapa bo zajemala zgraditev plinovodov po naslednjih ulicah: Zupančičeva ulica, Čanka rjeva ulica, Ulica pod gozdom, Lobodova ulica, Na jasi, Ulica OF, Za hribom (sever) in Jemčeva cesta (zahod). Hkrati z izgradnjo cestnih plinovodov se gradijo tudi hišni plinski priključki do glavne plinske zaporne pipe na objektu. Cena za priključek in přiklop na omrežje znaša 81.000 SIT (z že upoštevanim DDV-jem).
Tako določena cena priključka velja, če je dolžina hišnega priključka od uličnega plinovoda do požarne pipe uporabnika do vključno 12 m. Za daljše priključke od 12 m se cena priključka nad 12 m zaračuna odjemalcu na osnovi dejanske vrednosti izvedenih del (ocenjena vrednost je 6.000 - 8.000 SIT/m). Cena velja tako za individualne kot za komercialne odjemalce. V ceno za priključek pa ništa vključena plinomer in regulator tlaka, ki sta kot del interne instalacije strošek uporabnika.
Tišti, ki se še niste odločili za hišni plinski priključek, se lahko do zaključka gradnje v vaši ulici še vedno premislite in s Petrol-om uredite vso dokumentacijo (g. Marjan Jakulin, tel.: 041-371-655), na Občini Trzin pa pridobite še lokacijsko informacijo. Za priključek velja zgoraj omenjena cena, če lastnik uredi vse potrebno do zaključka gradnje v njegovi ulici. Za priključke, ki bodo realizirani po izgradnji osnovnega omrežja, se bo cena oblikovala na podlagi dejanskih stroškov izvedbe.
II. FAZA/2, etapa
2. etapa zajema območje med Jemčevo in Mengeško cesto ter območje vzhodno od Mengeške ceste. Na omenjenih območjih je bil odziv občanov slab, zato rok pričetka gradnje še ni določen. Zainteresirani lastniki objektov (ki se še niso prijavili za hišni plinski priključek) naj pokličejo našega sodelavca (g. Marjan Jakulin, tel.: 041-371-655) in takoj, ko bo izgradnja na določenem območju ekonomsko upravičena, bomo pričeli z gradbenimi deli. Do takrat pa si občani lahko omislijo oskrbo s plinom preko plinohrama za UNP (pri tem, daje potrebno notranjo plinsko napeljavo urediti tako, da pri kasnejšem prehodu na zemeljski plin ne bo potrebnih večjih predelav). Za več informacij (v zvezi s plinohrami za UNP) pokličite na 080-22-66, kjer boste dobili odgovore na vsa vaša vprašanja ali obiščite spletno stran (ww.petrol.si).
OBJEKTI OB OBSTOJEČEM (starem) PLINOVODU
V času izvajanja del na 1. etapi bomo gradili hišne plinske priključke tudi do tistih objektov, ki stojijo ob že zgrajenem (starem) plinovodu v stanovanjskem naselju Mlake. Lastnik mora s Petrol-om urediti vso dokumentacijo (g. Marjan Jakulin, tel.: 041-371-655), na Občini Trzin pa mora pridobiti še lokacijsko informacijo. Za priključek velja zgoraj omenjena cena, če lastnik uredi vse potrebno do zaključka gradnje I. etape.
SANACIJA OBSTOJEČEGA OMREŽJA V MLAKAH
Pripravljamo se tudi na sanacijo najstarejšega delà plinovodnega omrežja v Trzinu, ki zajema Mlakarjevo, Prešernovo in Reboljevo ulico v stanovanjskem naselju Mlake v Trzinu. V okviru te sanacije bomo zgradili nove plinovode pojavnih površinah (cestah) in nove hišne plinske priključke s cestne strani. Hišni priključki se bodo v skladu s predpisi zaključili z glavno plinsko zaporno pipo na fasadi objekta (kar je pri obstoječih priključkih sedaj manjkalo). Trenutno smo v fazi projektiranja, sama izvedba pa se predvideva v letu 2005. O podrobnostih in točném datumu boste uporabniki pravočasno obveščeni preko prihodnjih člankov in po pošti.
POSVETOVALNA ENERGETSKA PISARNA
Posvetovalna energetska pisama v Trzinu redno obratuje vsako delovno sredo med 17.30 -18.30 uro v prostorih stare šole v Trzinu (Mengeška cesta 22). V pisarni dobijo občani vse potrebne obrazce za izvedbo hišnega plinskega priključka in tudi vse informacije glede notranje plinske napeljave.
DEŽURNA TERENSKA SLUŽBA
PETROL ima stalno (24 ur/dan, 365 dni/leto) dežurno terensko službo za omrežje zemeljskega plina v Trzinu na dežurni telefonski številki 040-679-344.
PETROL d.d.
PRIPRAVE OBČANOV NA ZEMEUSKI PLIN V TRZINU - VI
Po odzivu občanov sodimo, da so zainteresirani za zemeljski plin, torej je bila naša odločitev o obravnavanju plinske tematike v Odsevu pravilna.. Mnogi občani se obračajo na nas z zelo raznolikim:' vprašanji. V tem članku bomo na prvem mestu obrav-navali nepravilnosti, ki so se pogosto dogajale med menjavo plinskih grelnikov pred in po zamenjavi plina v Trzinu. V nada-Ijevanju bomo obravnavali lastnike novih priključkov zemelj-skega plina.
Zaradi zanimanja občanov bomo tudi nadaljevali in zaključili aktualno temo o najmodernejših kondenzacijskih plinskih grel-nikih.
PROBLEMATIKA MENJAV PLINSKIH GRELNIKOV
Na terenu smo med menjavanjem plinskih grelnikov naleteli na vrsto nepravilnosti na instalacijah plinskega ogrevanja, radiator-skega ogrevanja.vodovodnih in dimovodnih instalacijah ter sis-temih za zajem zraka.
Nekaj najpogostejših nepravilnosti:
Na plinskih instalacijah praviloma ni vgrajenih termičnih varoval pred trošili. Na teh instalacijah so zaporni ventili za vodo namesto plinskih. Vidni navojni spoji so neustrezno zatesnjeni ipd...
Velikokrat so bili grelniki vgrajeni v omare z nezadostnim dovodom zraka.
Zaščite peči pred trdimi delci praktično nismo zaznali, prav tako tudi mehćanja vode ne.
Ponekod smo ugotovili skupen odvod dimnih plinov (v isti tuljtivi) za peči na trdo in plinasto gorivo. Ponekod pa so v aktivnih plinskih dimnikih napetjane cevi drugih instalaciji
Pri vseh občanih. kjer smo izvaiali meniave grelnikov in sanacije dimovodnih sistemov ter sistemov za zaiem zraka, smo nepravilnosti odpravili oziroma uredili tudi obstoieče instalacije skladno z zahtevami distributeria in pooblaščene dimnikarske službe. Prav tako smo organizirali ponoven pregled dimnika. kar pomeni. da ti občani brez kakršnih koli problemov že koristiio zemeljski plin.
Zal pa pri vseh občanih. kier sta izvaiala meniave naimani dva izvajalca. temu ni tako. Menimo, da so bili ti občani zavedeni z nizkimi cenami storitev! Pri njih so izvajalci izvedli samo menjavo grelnikov, obstoječe instalacije pa so samo prilagodili novim grelnikom.
Po podatkih, ki smo jih dobili na terenu pri nekaterih občanih, obstoječe instalacije in dimniki niso bili sanirani oziroma prilagojeni zahtevam distributerja in pooblaščene dimnikarske službe. To pomeni, da bodo imeli slednii občani velike težave jeseni, ko jim poteče dimnikarsko soglasje, če do roka ne bodo uredili instalacii in sanirali dimnikov.
Vse tište občane, ki imajo vgrajene nove plinske peči-grelni-ke in še nimajo prilagoienih instalacii OPOZARJAMO in OBVESCAMO. naj vendarle urediio sisteme plinskega ogrevanja skladno s preglednimi listi, in sicer do septembra 2004, kot jim nalagata pooblaščena dimnikarska služba in distributer plina PETROL d.d.
ZA TE INVESTICIJE OBČANI LAHKO KORISTIIO UGODNE NAMENSKE KREDITE SKB BANKE V TRZINU (OBRTNA CONA, BLATNICA 1-PIRAMIDA)!
NOVI LASTNIKI PRIKUUČKOVZEMEUSKEGA PLINA
V	kolikor še nimate urejene notranje plinske instalacije, nas pra-vočasno povabite na ogled vašega objekta, da vam svetujemo in skupaj z vami glede na vaše želje in možnosti poiščemo optimalno rešitev vaše interne plinifikacije. Na tem ogledu vam bomo svetovali, da se boste lažje in varno odločili o vrsti opreme in proizvajalcih. Pri tako raznovrstni plinski opremi, ki je dan-danes na tržišču, izbira res ni lahka.
NAJSODOBNEJŠI KONDENZACIJSKI GRELNIKI Z NAJVEČJIMIIZKORISTKI
V	prejšnji številki smo vam predstavili osnove kondenzacijske tehnike. Ta tema je vzbudila pri občanih precejšen interes, zato ji tudi v današnjem članku namenjamo prostor.
Predvsem bi radi opozorili, da je kondenzacijsko tehniko potrebno zasnovati že na začetku gradnje objekta. Tu mislimo na grad-beno fiziko objekta (toplotno zaščito) in predvsem na pravilno izbrana grelna telesa-radiatorje in morda talno ogrevanje. Zaradi zelo nizkega temperaturnega režima ogrevanja (npr. nominalni največji izkoristki so navedeni za sistem 40 / 30°C) so potrebni radiatorji precej večjih ogrevalnih površin oziroma celo talno ogrevanje objekta.
Torej je potrebno pri uvedbi kondenzacijske tehnike pravilno zasnovati sistem, da bodo izkoristki naprav največji. Pod določenimi pogoji (poznajojih strokovnjaki) paje konden-zacijska tehnika primerna tudi za obstoječi objekt. Res, da ne bo ta tehnika delovala z maksimalnimi izkoristki predvsem v hladnih obdobjih, ko bo kondenzacijski grelnik obratoval v klasič-nem ogrevnem režimu dovod 80°C / povratek 60°C, vendar bodo ti izkoristki še vedno večji kot pri običajnem kotlu. Upoštevati je potrebno povprečno število hladnih dni in povprečno zunanjo temperaturo v kurilni sezoni ter kako dobro toplotno zaščito ima objekt itd. ..
V prejšnji številki smo že obravnavali kondenzacijsko tehniko in primere kondenzacijskih peči DeDitrich.
Ker želimo predstavljati kvalitetne prolzvajalce enakovredno, vam danes predstavljamo proizvajal-ca plinskih peči BERETTO in NJIHOVO NOVOST V KONDENZACIJSKI TEHNIKI.
Beretta je razvila nov plinski grelnik SUPER EXCLUSIVE S1NTHES1, ki je novost v kondenzacijski tehniki. Ta grelnik je primeren prav za obstoječe objekte, ki delujejo s klasičnim sistemom ogrevanja 80°C/60°C. V tem primeru zadostuje površina obstoječih radiatorjev. Vsekakor paje smiselna tudi v tem primeru dobra toplotna zaščita objekta. Grelnik izkorišča temperaturo dimnih plinov s pomočjo ven-tilatorja in jih tako ohladi na 60°C. Tako se ohrani toplota, ki bi se v nasprotnem primeru izgubila skozi dimnik. Plinski grelnik je dobil za svojo varčnost 4 zvezdice (****) pri delovanju na maksimalni moči in pri 30% moči (v skladu z Evropskim predpisom CEE 92/42), pri čemer je zelo pomemben izkoristek pri minimalni moči, saj grelnik med obratovanjem zelo malo časa deluje pri maksimalni moči. Z grelnikom SUPER EXCLUSIVE SINTHESI dosegamo skoraj konstanten izkoristek zaradi ventilatorja z moduliranim številom vrtljajev in zato idealnim razmerjem zraka in plina za zgorevan-je.
Med drugim so prednosti tega grelnika tudi:
* Podobnost s standardnim že znanim grelnikom * Enostavnost montaže in uporabe * Večina sestavnih delov je enakih kot pri standardnih grelnikih, katerim smo že do sedaj zaupali * Zelo pristopna cena * Vsekakor ta grelnik lepo zapolnjuje vrzel med klasičnimi grelniki in kondenzacijskimi inje zato ideálen za mejne primere med čisto kondenzacijo in klasičnimi ogrevalni-mi sistemi, torej v primerih obstoječe gradnje.
OBČANI NAJ ZA VSA DODATNA POJASNILA POŠILJAJO VPRAŠANJA IN ŽELJE PRAVOČASNO NA:
-	iTZinženiring C.A. Bitenca 68, 1000 Ljubljana (lahko na dopisnici ali v pismu)
-	po faksu na FAX/TEI. (01) 51 99 033 (kratko sporočilo lahko puste na el. tajnici)
-	ali naj pokličejo na tel. (041) 636 977.
iTZinženiring
Zadeva, ki sojo organizirali Studentski klub Domžale, Studentski klub Kamnik, MKC Akumulator, kjer je pripomogel še eŠS, je uspela, in se, glede na uspeh, skoraj zagotovo ponovno vidimo prihodnje leto - saj veste, v maju.
PRIHAJA POOLPARTY 2004
Letošnji Poolparty se bo dogajal v četrtek, 24. junija 2004, z začetkom ob 15. uri. Najprej se bomo zabavali v igrah z žogo (košarka ob bazenu, odbojka na travi), prepustili se bomo vodnim igram (blazine, vodni baloni, vodne pištole...), za vse skupaj pa bosta skrbela študentom dobro poznana spikerja. Za glasbo čez dan bo poskrbel DJ Magic, da vaša grla ne bodo suha, pa bo skrbel profesionalni barman Primož s Cocktaili. V večernih urah se bo na domžalskem bazenu predstavila aerobična skupina Afa Show Team, nakar sledi glasbeni vrhunec dneva - predskupina Carpe diem in zvezda večera - MAGNIFICO. Saj še veste? Vstopnice kupite v Študentskem klubu ali pa na eŠtudentskem Servisu.
Mateja Kegel
Iz Študentskega kluba Domžale:
UTRINKI IZ MAJSKEGA FESTIVALA
Drugi festival Pejmo se maja(t) je bil, glede na lanskoletnega, skrčen na le štiri dni. Navkljub temu da smo imeli nekaj težav z dežjcm, je, gledano v celoti, zelo dobro uspel. Spet se nam je pridružilo mlado in staro, počeli smo vse in še več, doživeli obilo dobre glasbe, umetnos-ti, kulture, preizkušali svojo ustvarjalnost, se športno udejstvovali in doživeli nova poznanstva.
1. DAN
Prvi dan festivala smo doživeli večji del v kultumem domu Franca Bernika. Vse skupaj pa je izgledalo nekako takole. Ko se nas je peš-čica zbrala v klubskih prostorih kulturnega doma, smo nekaj popili, nekaj malega povedali, nato seje vse skupaj preselilo v dvorano, kjer so nas že pričakovali Skati. Polna dvorana kulturnega domaje razveselila tako skatovce kot tudi Tinkaro Kovač, ki je bila tokrat zvezda večera. Poleg vseh obiskovalcev, seveda. Čeprav je bil v programu napovedan ognjeni nastop Cizamo Teatra, paje marsikdo ob koncertu na to pozabil in prijetno presenečenje jih je čakalo nekaj po 22. uri, ko so stopili v dvorano. Dva izmed članov teatra sta uprizorila pravi mali šov, ki sta ga zaključila z mini ognjemetom. Tišti bolj živahni so se v poznih nočnih urah prepustili še ritmom DJ-jev, saj je bila v Akumulatorju na sporedu tudi prava hišna zabava (House pany).
2. DAN
Čeprav je bil petek deževen in popoldanske de-javnosti niso prišle toliko do izraza, pa lahko rečemo, da so kljub dežju in mrazu glasbeniki ta dan razgreli občinstvo. Los Ventilos, Nude in Alya so dosegli, daje mlado in staro stalo na kolodvorski ulici in uživalo v ritmih rocka.
3. DAN
Sobotně aktivnosti pred Studentskim klubom Domžale so pri vabile kar nekaj umetnosti željnih ljudi. Čisto pravi frizer Luka (Mič Styling iz Poljanske) je poskrbel za nove frizure. Zunanja podoba stavbě, kjer se nahaja naš klub, paje ponovno dobila nekoliko drugačne barve - še tišti del, ki je ostal, so umetniki okrásili z grafiti. Večerni ritmi, ki so jih izvajale skupine Legeres, Passo Continuo in predvsem Šankrock, tudi tokrat niso pustile ljudi brezbrižnih. Publika je uživala v večernih koncertih, in seje prepričanje, daje v Domžalah vse premalo tovrstne zabave, še poglobilo. Pa da ne pozabimo. Doživeli smo tudi čisto drugačno kulturo, za kar so poskrbeli Kesukozi. Zanimivo in nenavadno.
4. DAN
Nedeljski dan, koje bilo vreme najlepše, so izkoristili vsi tišti, ki radi rišejo, barvajo, streljajo, igrajo košarko, skejtajo. Skratka, počnejo karkoli. Za MKC Akumulator seje dogajalo vse to, kar smo našteli. Umetnije, ki so nastajale izpod rok umetni-kov, za katere niti nismo vedeli, da obstajajo, košarka, ki jo je spremljala glasba dua Prim To, streljanje z
zračno puško in lokostrclstvo, ki so ga pripravili tabomiki iz Domžal, ter nenazadnje tudi tekmovanje na »rampi« v skejtanju je trajalo kar nekaj ur; niti se nisi dobro zavedal in danje bil mimo. V večernih urah paje sledil šc uradni zak-Ijuček v klubskih prostorih kulturnega doma. Tako kot se spodobi. Najprej je bila pogostitev pred zadnjim dejanjem, ki je bil za marsi-koga najbolj zabaven. Le kako ne bi bil, če pa so k nam v goste prišli člani radijske ekipe Radia GA-GA, slavni Sašo Hribar s svojimi sodelavci na čelu. Da so poskrbeli za prisotnost vseh mogočih znanih ljudi iz sveta športa, za-bave in politike, ni dvomiti. Zagotovo paje bil najbolj častěn slavnostní obisk predsednika republike Slovenije - Janeza Drnovška. Da ne bo pomote, v izvedbi njegovega imitatorja.
.«ktfTE	
	
......	rxsxsf
fis***.	skskb?
	
Kadar imaš denár, je boljše misliti na dni, ko ga ne bo, kakor takrat, kadar ga nimaš, misliti na dni, ko bo.
Kltajski
Dokler je bil denár v žepu, so bili tudi pozdravi, konec denarja, konec pozdravljanja.
Darginskl
W...

Tvoj osebni e-servis!
Veliko dijakov in študentov kmalu ugotovi, da poleg žepnine staršev in sorodnikov in štipendij lahko tudi sami hitro in dobro zaslužijo. Odločitev pade, treba je delati!
E-študentski servis Domžale v svoji spletni poslovalnici na www.studentski-servis.com študentom in dijakom nudi storitev OSEBNI e-SERVIS. Osebni e-servis članom na enem mestu omogoči enostavno in prijazno uporabo storitev E-študentskega servisa.
Dijaki in študenti preko OSEBNEGA e-SERVISA na www.studentski-servis.com lahko:
>	dnevno pregledajo nova prosta delà,
>	naročijo navadno, permanentno ali stalno napotnico, ki jim jo E-študentski servis Domžale še isti dan pošlje na dom ali v podjetje,
>	preverijo svoje zaslužke in napotnice,
>	dobijo informacije o dohodnini in izpolnjevanju dohod-ninskega obrazca,
>	se prijavijo za počitniško delo ali aktivnega iskalca del,
>	preverijo višino mesečnega in letnega limita,
>	urejajo svoje podatke,
>	uporabljajo brezplačno svetovanje o pravnih zadevah, načrtovanju svoje kariere in komunicirajo z referentkami,
>	postanejo aktivni član E-študentskega servisa Domžale in koristijo dodatne ugodnosti.
Poleg številnih ugodnosti lahko na E-študentskem servisu Domžale najdete svežo ponudbo prostih del. Izbirate lahko med 260 enostavnimi, strokovnimi in visokostrokovnimi deli, ki vam jih trenutno ponujamo. Sprejemamo tudi prijave študentov in dijakov za počitniško delo, zato pohitite. Na spletni strani www.studentski-servis.com najdete tudi prenovljeni študent-sko-dijaški portal z informacijami in zanimivostmi iz področij izobraževanja, turizma in zabave.
Vstopi v tvoj Osebni e-servis ali se oglasi pri nas na kavici!
E-študentski servis Domžale,
Ljubljanska c. 70, Domžale
VEČ POTI VODI DO KRUHA. NAŠE SO VARNE.
M¥i IVANA	hyíipmkU
HRIBARJA
Ze dobrega pol leta dobivam vabila za ogled razstav, kulturnih prireditev in ostalih sestankov v Centru Ivana Hribarja. Tudi zadnjo soboto so me vabili tja. Přišel je tudi sosed Andrej, ki mi je zaupal, daje bil prvič tam in da do tedaj sploh ni vedel, da se tam kaj dogaja. Prav zato moram napisati, da 100 % Trzincev ne ve, kje je dom ali Center Ivana Hribarja. Zakaj ne vedo? Pol leta po uradni otvoritvi na poslopju še vedno ni nobene oznake ali napisa, ki bi ljudem povedal, kaj je v tišti stekleni stavbi. Kako naj Trzinci hodimo někam, za kar, če tako rečem, sploh ne vemo, da obstaja.
PS: V vsej Sloveniji se kulturni hrami imenujejo npr.: Cankarjev dom, Slomškov dom... v Trzinu pa imamo Center...
J.S.
7. SREČANJE LJUBITELJEV STARE KMETIJSKE TEHNIKE V JABLAH
(dopolnilo članka na str. 18)
Program motornih koles Honda, katerih pooblaščeni zastopnik za Slovenijo je AS Domžale, je pridobil nove servisne prostore, ki bodo pripomogli k še kakovostnejšemu in hitrejšemu delu tega servisa.
S selitvijo servisa motorjev iz starega objekta bo omogočena reorganizacija poteka tehničnih pregledov motornih vozil. Pregledi bodo potěkali hitreje, ker bodo vse stranke obiskale administrativno pisarno samo enkrat. Pričakujejo tudi, da bodo v kratkem
NOVI OBJEKT - ZA BOLJŠE STORITVE
V obrtni coni Trzin že več let deluje podjetje AS DOMŽALE MOTO CENTER d.o.o, ki je pred kratkim dokončalo nalož-bo, vredno 130 mio sit. Z novim objektom je podjetje pridobilo dodatnih 800 m2 pokritih površin. Tako je zaokrožena izgradnja kompleksnega avto-moto centra na 5000 m2 zemljišča s preko 2000m2 pokritih površin. Z novim objektom se izboljšu-jejo pogoji za delovanje praktično vseh dejavnosti podjetja.
pridobili od ustreznega organa še pooblastila za prve registracije in nekatere druge upravne postopke, ki jih sedaj stranke urejejo na upravni enoti, in to samo v času uradnih ur.
V novih prostorih je dobil svoj prostor tudi servis za tehnični program znamke Honda, katerega uvoznik je tudi AS Domžale. Grc za generatorje, vodne črpalke, vrtne kosilnice, stabilne motorje, snežne freze itd. Servis opravlja storitve tudi za izdelke drugih znamk, ki imajo vgrajene motorje znamke Honda.
Oskrba z rezervními deli poteka redno dvakrat tedensko direktno iz centralnih skladišč za Evropo.
Avtomobilski servisni center je z novim objektom pridobil avtomatsko avtopralnico s sodobno tehnologijo vodne reciklaže znamke Christ in tudi servisno delavnico za avtome-haniko in vulkanizerstvo.
Z novo pridobitvijo je podjetje AS Domžale Moto center uredilo sodo-ben avto-moto center, ki omogoča opravljanje skoraj vseh storitev za potrebe avtomobilistov in motoristov.
• PA Bomo mal i ENAKO.., HIK POMEMBN/ K&T VELIKI.
...H\K, IN PA JE SRAD JA BLEi
TAKO NAŠ KoT NJIHOV,'I MIK! ... I
... -HlK.'.. TO POMENJ, +JiK„ PA ÎZG/NÊJ0 M£J£...-HiK, Z DomzALAMI, WENçsEM IN LIVBLJANO,... -HiK,.
m SUPER!	/,..
Potem pato VorlENi, DA Bo JMEL OPSHV VELI Ko PENAfrA PA BO IŽHA7AL V BARVA-H.
1M POV50D.	/
JAZ PA Bom NAJVEĆjA FAcA
V V5ÊJ VESOLJNI % TAKOZVANI UNlJI,',,.
zdravje'
HAHAHA.'
TRNUbdĚIEA
(dopolnilo članka na str. 24) / (fotografije: Jože Seljak in Miro Stebe)
j
VftOÔil STRAN
KA| SE BO DOGAJALO V TRZINU V NASLEDNJEM MESECU
Ker v uredništvu Odseva ne vemo za vsako prireditev, ki se bo dogajala v naslednjem mesecu, vabimo vse, ki pripravljalo kako zanimivo prireditev. da nas o tem obvestijo. Vročo stran ureja Tanja PrelovSek, zato se s svojimi podatki obraćajte nanjo (tel.št 564 18 73) Poklič i le lanjo in za vaSo prireditev bodo izvedeli vsi Trzinci!
25.06.	19.00	OT, SVVS, KUD, DU,
		TD
26.06.	19.00	TD, OT
26.06.	8.00	SMD in TD
27.06.	8.30	SMD - kol.sekcija
29.06.	9.00	MO PD Onger
04.07.	8.30	SMD - kol.sekcija
04.07.	9.00	Zupnija Trzin
06.07.	19.00	MO PD Onger
08.07.	dopoldne TD	
11.07.	8.30	SMD - kol.sekcija
13.07.	9.00	MO PD Onger
17.-25. 7.		MO PD Onger
18.07.	8.30	SMD - kol.sekcija
22.07.	dopoldne	TD
25.07.	8.30	SMD - kol.sekcija
27.07.	popoldne MO PD Onger	
julij 01.08.
03.08. 9.00 9.-12.08.
15.08. 15.08. 17.08. 24.08. 26.-30.08.
September September
10.00
19.00
MO PD Onger TD
MO PD Onger
MO PD Onger
MO PD Onger Šahovsko društvo MO PD Onger MO PD Onger DPM
Občinska proslava ob dnevu državnosti pred spominskim obležjem na ljubljanski 15, nato družabno srečanje s kresom v kamnolomu Mednarodni folklorni festival - igrišče OŠ
VI. pohod na Košutno - šteje za športno značko občine Trzin (zbirališče ob 8. uri pred cerkvijo sv. Florijana)
Predvor (60 km) - kolesarski izlet (zbirališče ob 8.30 pred Merkatorjem)
»Poletne torkijade«: Kolesarski izlet v Voleji Potok (za starejše osnovnošolce, dijake in študente)
Kamniška Bistrica (26 km) - kolesarski izlet (zbirališče ob 8.30 pred Merkatorjem) srebrna maša dr. Bogdana Dolenca
»Poletne torkijade«: Bivakiranje - noč pod zvezdami (za osnovnošolce, dijake in študente)
ogled znamenitosti Ljubljane s turističnim vodnikom
Kranj (ob Savi) (50 km) - kolesarski izlet (zbirališče ob 8.30 pred Merkatorjem)
»Poletne torkijade«: "Velikani so spet z nami" (za osnovnošolce)
Mladinski planinski tabor DOVJE (za osnovnošolce)
Trebcljevo (70 km) - kolesarski izlet (zbirališče ob 8.30 pred Merkatorjem)
ogled znamenitosti Ljubljane s turističnim vodnikom
Pance nad Grosupljem (50 km) - kolesarski izlet (zbirališče ob 8.30 pred Merkatorjem)
»Poletne torkijade«: Po plezalni (Pogačnikovi) poti na Grmado (za osnovnošolce, dijake in študente)
Kokrško sedlo (spoznavna tura za prijavljene na MPT Dovje) Izlet in predstavitev na prazniku breskev v Pervačini
»Poletne torkijade«: Veni, vidi, vici! (za osnovnošolce. dijake in študente) [igre brez mejaj
Tabor "veteranov MO" (za dijake in študente) »pohodili tabor« v Karavankah (od Stola do Dovškc babe)
Ogradi (nad planino v Lazu)
Prvenstvo v pospešenem šahu v Baru Repek
»Poletne torkijade«: "Lov za trzinskim medvedom" (za osnovnošolce) »Poletne torkijade«: "Poletni utrinki" (za osnovnošolce. dijake in študente) Tečaj tenisa in badmintona, zadnji teden v avgustu (v Tauby centru)
NAPOVEDUJEMO:
MO PD Onger	Lisičkina gozdna učna pot (Šumberk)
VO PD Onger	Vrh nad Škrbino, Tolminski Kuk (2 dni)
ttf°564a47e30 PrÍredÍtVah d°g°dkih v občini Trzin tudi v Občinskem informativnem središču, Ljubljanska c. 12/f, Informacije o (poletnih) izletih PD na spletni strani: http://onger.org/menu.php
Ufrinki z 2. kolesarske dirke za veliko nagrado Občine Trzin
NAGRADA £ trzin
TRZIN 2C1
iSffimcssiiEig]
BZJK4	i
OBČINE. TRZIN
NOVO, NOVO - NOVI CENTER
VSE ZA VASE JEKLENE KONJIČKE
AVTOMATSKA AVTOPRALNICA
MEHANIČNA DELAVNICA, VULKANIZERSTVO, OPTIKA
www.studentski-servis.com
Slaščičarna Oger
stari Trzin, Mengeška 26 k
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroškinrort po tujih katalogih; torte velikosti od 8 kosov naprej tudi diabetične; domačo potico; ročno izdelane domaće piškote in še veliko drugega. Če želite, vam torto naredimo po sliki, ki jo přinesete s seboj.
ODPRTO VSAK DAN OD 7.00 DO 21.30. Telefon: 01 564-20-50
SERVIS ZA MOTORNA KOLESA HONDA
SERVIS ZA TEHNIČNI PROGRAM HONDA	
AS "T AS KUPON -20% ZA AVTOMATSKO	OOMlkL. 00ASai. KUPON -20% ZA AVIOMATSKO
al V^vgi
ZASTOPNIK ZA PLINSKE CRELNIKE
aeretta
za
Bistrico 67.1230 Domzale Tel.: 01/722 SG 30 Fax: 01/721 61 88
Servis: ELEKTRO JERETINA Jarćeva 3, Domžale CSM 031/652 733
iTZ inženiring, Ljubljana
C.A. Bitenca 68, Tel/Fax: (01) 519 90 03
■ SVETOVANJE ' PROJEKT/VA' NADZOR

IZVEDBA
^gffiïtudentski •^Servis
Domžale
Ljubljanska c. 70 gsm: 031/841 841
Vstupi v svoj
osebni ©servis
Izberi si
veliko ponudbo del
in přídi na Pool party 2004.
Nekaj prizorov z gledališke predstave Trnuljčica v trzinskem kamnolomu
Foto: Jože Selja*j
DOMŽALE
Moto center d.o.o., Blolnico 3o, IOC Trzin, leiefon: 01/562 32 22, 01/562 33 33 faks: 01/562 18 15, www.as-domzale-moloc.si www.honda-os.com