Štev. 15. V* Ljubljani, 12. aprila 1923. Leto LXIII. mm Glasilo Udruženja iugoslov. Učiteljstva Poverjeništvo Ljubljana. V»» spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Rokopisov ne vračamo. Vse požiljatve je pošiljati franko. Učiteljski Tovariž izhaja vsak ietrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Za neorganizirane 40 — Din, za naročnike v inozemstvu 60"— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din. Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 1 Din za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din. >.a oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oznanila sprejema upravništvo lista. Telefon nrednlitva iter. 312. Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati. Naročnino, reklamacije, t j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovarila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine. Program UJU. (Temeljne smernice za razpravo.)* (Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU .Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev*, podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.) SODELOVANJE VSEGA UČITELJSTVA PRI SESTAVI PROGRAMA. ZA ENOTEN IN VELIKOPOTEZEN PROGRAM UJU ŠOLSKE OBLASTI IN NAŠ PROGRAM. - JAVNOST IN NAŠ PROGRAM. — OSEBNO MNENJE IN RAZMERJE KATEGORIJ DO PROGRAMA. NAČELNI IN METODIČNI PROGRAM. NUJNA POTREBA ENOTNEGA PROGRAMA. Pravičnost zahteva, da prevzame tudi naša učiteljska organizacija v prejšnji Srbiji svoj del greha in odgovornosti na nepovoljnih prosvetnih razmerah v velikem delu naše domovine na se, ker tudi ona ni čisto brez greha v tem pogledu. Minilo je že več kot 30 let odkar se je ustanovila in si stavila za nalogo delovati za po-vzdigo narodne šole in za izboljšanje naših prosvetnih razmer v obče. Ona je ves ta čas delovala za dosego svoje naloge, toda delovala je brez načrta in sistema. Naša učiteljska organizacija ima svoj štatut, pravila in poslovnik, v katerem je predpisan notranji red in poslovanje organizacije in v katerem so določene pravice in dolžnosti članov in funkcionarjev v organizaciji, oziroma odnošaji posameznih pokrajinskih organizacij napram centralni upravi itd., toda naša organizacija niti še do sedaj nima svojega določenega programa za delo, ki hi obsegal vse težnje, Ideale in zahteve vsega učiteljstva v pogledu ureditve šolskega sistema, ureditve pouka in vzgoje v narodnih šolah In ureditve učiteljskega stanja in položaja ter delovanja izven šole. Radi tega se dogaja, da se v enem delu učiteljstva pojavljajo ene težnje in zahteve, v drugem delu zopet druge, in se je radi tega tudi večkrat že trdilo, da učiteljstvo ne ve, kaj hoče! Zbog tega se pojavljajo tudi nesporazum-Ijenja med mladim in starejšim učiteljstvom, nezadovoljstvo učiteljic, in nezadovoljstvo med učiteljstvom v notranjosti dežele ter onim v pre-stolici in oblastnih sedežih. Osebna naziranja in program. Tako je in tako se mora dogajati, dokler organizacija s takimi nalogami kakršne si je po-— t * Resolucije, sprejete k referatu v Sarajevu se glase: 1. Neobhodno je potrebno, da izdela jugoslovenska učit. organizacija svoj načelni program. 2. Ta program naj se izdela s kolektivnim sodelovanjem vsega učiteljstva. 3. Za izvedbo tega programa, čim bo izdelan, naj se pooblasti širji glavni odbor, da ga sankcionira in prevzame dolžnost njegove izpeljave. stavila naša učiteljska organizacija nima duhov-nega in določnega programa, katerega principi in načela bi veljala kot dogme in ki bi veljal za vse org. člane in izključeval predpostavljanje osebnega naziranja, osebnega razlaganja, pa tudi osebne interese ali pa interese posamezne učit. kategorije, ker bi moral vsak posamezni član organizacije zastopati ob vsaki priliki občo voljo celokupnega učiteljstva, ki je izražena v programu organizacije, ■— sicer zanj ne more biti prostora v organizaciji. Naš program in javnost. Tisti časi so prešli, ko se je lahko odločevalo pri uvajanju šolskega sistema narodnih šol in urejanju učiteljskega prava in položaja tudi brez sodelovanja učiteljstva narodnih šol. Danes ima učiteljstvo na razpolago mnogo potov in načinov, da močno vpliva na uveljavljanje dobrega šolskega sistema v korist dobremu šolanju narodne mladine in na dobro ureditev učiteljskega stanja in položaja; toda zato mu je potrebna dobra tn močna organizacija, kakor tudi dobro zamišljen in določen načelen program in delavni program, ki bo imel jasno postavljene dolžnosti in zahteve in pa prilagoden način za izpeljavo postavljenih nalog in dosego postavljenih zahtev. Pogreške preteklosti. Resnica je, da ima tudi naša organizacija svoje napake in nedostatke in da je neobhodno potrebno, da se tudi naša organizacija čimprej osvobodi napak in izpopolni te nedostatke, da vsaj od sedaj naprej lahko postane njeno delo uspešneje kot do sedaj, v korist domovini, kakor tudi v korist učiteljstvu in narodu. Iz vse razprave, kako se je delalo in postopalo na polju naše narodn. prosvete se vidi dovolj jasno, da naša preteklost ni bila pripravljena z dovolj dobro zamišljenim delom za izboljšanje naših prosvetnih razmer: zato so naše prosvetne razmere v velikem delu naše domovine še sedaj zelo nezadovoljive. Drž. prosvetna uprava in naš program Kot karakteristiko vsega dela pri uredbi narodnih šol za povzdigo izobrazbe narodne mladine in izboljšanje razmer navajamo: da niti cen- tralna prosvetna uprava niti naša učiteljska organizacija niste delovali in izvrševali posle po načrtu in sistemu, ampak se je delalo brez kakor-šnegakoli načrta in sistema, in tu leži glavni vzrok vsemu neuspehu in nezadovoljivem resul-tatu v pogledu izobrazbe narodne mladine v narodnih šolah Čas je tedaj, da se to enkrat uvidi in da se vsaj sedaj na početku nove epohe državnega in nacijonalnega življenja, začne delati sistematično in smiselno na tej toliko važni panogi, da se prične delati po dobro zamišljenem in odohrenem načrtu, ker je nesporno, da po določenem in odrejenem programu začeto in izpeljano delo lahko pričakuje boljših, višjih in gotovejših uspehov, kakor če se je delo izvršilo brez programa, brez načrta in sistema. Pokrajinske org. In enotni program. Sedaj, ko so se vse pokrajinske učiteljske organizacije srečno ujedinile v občo celokupno organizacijo za vso državo, sedaj bi bil najpotrebnejši in najvažnejši posel te ujedinjene učiteljske organizacije v naši ujedinjeni domovini, da si izdela dobi o zamišljen program za bodoče sistematično delo v ujedinjeni učiteljski organizaciji. Potrebna je ugotovitev njenih ciljev, nalog in zahtev ter je nujno potrebno, da vse pokrajine točno precizirajo stališče do enotne idejne orientacije. ! Naša ujedinjena učiteljska organizacija zidana na dobrem določnem programu ne bo zašla I na stranpota, ampak bo hodila vedno naprej po j točno začrtani poti do določenih ciljev. ! Vsi na delo — pri sestavi programa. Ako je sedanja učiteljska generacija uver-jena, da je trdno določen program učiteljske organ. pereča in neobhodna potreba v sedanjem času radi boljše bodočnosti, tedaj mora sedanja generacija ugoditi brez premišljevanja in oklevanja tej potrebi, in se mora lotiti dela in sodelovanja pri fiksiranju programa, da izvrši s tem svojo veliko nalogo. S tem si bo sedanja učiteljska generacija stekla blagoslov, hvalo in priznanje bodočih učiteljskih generacij, ker bodo one hodile potem po utrjeni poti. Načelni in metodični (taktični) program. Naš program naj vsebuje najprej načelni program, ki obsega: načela, cilje, težnje, ideale in zahteve naše učiteljske organizacije; potem pa metodični (tehnični) program, ki kaže pota in način za dosego postavljenih ciljev in zahtev; kajti kakor je potrebno, da se učiteljska organizacija drži pri svojem delu določenih načel, ravno tako 1 je potrebno, da ima učiteljska organizacija tudi določno metodo in taktiko dela, ker dobra meto-| da in taktika delo olajšuje in zagotavlja uspehe pri vsakem delu. (Dalje prih.) Seja višjega šolskega sveta za Slovenijo. (Dne 5. in 6. aprila 1923.) Dne 5. aprila se je vršila prva seja novosestavljenega višjega šolskega sveta. Predsednik dr. B e u k je po otvoritvi predstavil nove člane in se po kratkem pozdravu spominja! umrlih dr. Tavčar-j a in dr. Verstovška. Poročilo predsedstva. V začetku poroča predsednik dr. Beuk o raznih ukrepih šolskih obHasti: Premestili izpiti na srednjih šolah so odpravljeni, dovoljeni so pa ponavljata! izpiti iz dveh predmetov. Nižjetečadni izpiti | (matura na koncu nižje srednje šole) se ; ne bodo vršili. Določbe za višje tečajne j izpite (zrelostne izpite) so nekoliko izpre-| men j ene. Prepovedalo ise je dijakom no-| siti znake: dovoljeno je nositi samo znake | Ferijalnega saveza in Pomladka rdečega križa. Tudi profesorjem in učiteljem se je priporočilo, da znakov v šoli ne nosijo. Pokrajinska uprava je prepovedala dijakom članstvo pri Orjuni. Svetniku Janezu Kalanu se je dovolilo predavati na šolah o abstinenci. Samostojni predlogi in interpelacije. Ravnatelj Gnus predlaga, naj se naroči pomožnim učiteljem da napravijo usposobljenostni izpit, če so že dovolj dolgo v službi, če ne, pa maturo. Drugače naj se pred začetkom šolskega leta 1923./24. odpuste. Po kratkem razgovoru se sklene: Pomožni učitelji, ki po treh letih svoje službe ne napravijo usposoblje-nostnega izpita, se odpuiste. Kan. Na dr ah interpelira zaradi nekega pravoslavnega profesorja, ki je nadzoroval katoliške učence pri nedeljski maši in vstopil med božjo službo pokrit v kapelo Predsednik je pojasnil, da do-tični profesor ni bil pokrit v kapeli, am- LISTEK. „Slovenski učitelj" — letnik 1873. (Donesek k zgodovini slovenskega osnovnega šolstva.) Spisal: Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v p. v Krškem. Bili so takrat za značajne slovenske učitelje hudi časi. Nemški učitelji, njim na čelu profesor Linhart, ustanovili so »Krainischer Lehrerverein« in »Laibacher Schulzeitung«, ki so slovenske tovariše napadali, kolikor že ni storil »Laib. Tag-blat«, katerim so pa Slovenci krepko odgovarjali. Med Slovenci ste bili že takrat dve politični stranki, Staro- in Mladoslovenci. Prvi so grajali šolske zakone, drugi jih hvalili. V tej zadevi berem v životopisu Andreja Praprotnika v »Popotniku«*: <>Za blagega in znača.inega Praprotnika je bila nova- šolska doba, ki je nastopila z letom 1868., najtežavnejša. Na eni strani bi bil moral Praprotnik ostati zvest prijateljem stare šolske dobe. privržencem cerkvenega šolskega nadzor- Pedagogiški letnik, VI. tečaj str. 170. ništva, ker je on vsled lastne pridnosti in baš s pomočjo cerkvenih šolskih nadzornikov se z uspehom trudil za šolstvo že v stari dobi; na drugi strani pa je previdel, da bo v novi dobi le tedaj mogel kaj storiti za šolstvo, ako se bo oklenil novih načel in novih šolskih postav. Težko je bilo blagi duši, da se njegov najboljši prijatelj, Matej Močnik, ki mu je vedno pomagal pri vseh društvih in pri literarnem delu. ni mogel sprijazniti z novimi šolskimi zakoni. Praprotnik pa je imel te dobre lastnosti, da so se okolo njega radi zbirali in mu pomagali privrženci novih in starih šolskih zakonov; tudi duhovniki so ga vedno visoko čislali, osobito, sta si bila z blagim gosp. Marnom do konca življenja zvesta prijatelja. Na tak način je bilo Praprotniku mogoče, ker ga nobena slovenska stranka — ni napadala, da je bil sklical že leta 1868. (no takrat še ni bilo razprtije) prvi zbor kranjskih učiteljev in ustanovil najprvo »kranjsko«, potem pa »Slovensko učiteljsko društvo«. To društvo je vodil kakih 15 let in več. Le v dobi Pirkerjevega pritiskovanja, v dobi, ko je »krainischer Schulverein« snoval nemške »Zweigvereine«, ni se upal voditi imenoma. Vodil ga je nevstrašni nadučitelj G o veka r na Igu, ki je bil na zadnje prestavljen v Šiško. Te okoliščine so me napotile, da sem bil prišel na dan s svojim šolskim listom »Sloven- skim učiteljem«. Ni mi bilo po volji, da-so se netn-škutarji tako razširjali, da so z nogami teptali narodno šolo, da so dajali brce zlata vrednim učiteljem: Praprotnik, Močnik, Stegnar. Tomšič. Pa tudi s pisavo »Učit. Tovariša se^ nisem mogel sprijazniti, odkar ga je blagi Močnik urejeval. List ie bil sicer dober, kazal je krepak značaj urednika in njegovo veliko inteligenco ter čedno učenost. Od 1. 1868 do 1872 sem sam v »Tov.« dokaj dopisoval in v njem hvalil in branil ter razlagal nove šolske zakone. Urednik Močnik pa ie stal v zadevi zakonov na nasprotnem stališču in bil odločen pristaš starih šolskih razmer. t. i. cerkvenega šolskega nadzorništva, katero so novi zakoni odpravili. Navdušen za šolo, za učiteljski stan sem začel pred 50 leti izdajati list »Slovenski učitelj«. Urejeval in zalagal sem ga sam. Tiskal se je v Mariboru v Narodni tiskarni, odgovorni (slamnati) urednik mu je bil stavec Beier. Listu je bila cena 3 gld. in je izhajal prvotno po 3 krat na mcsec, pozneje pa ni šlo s 3 kratno izdajo. Naročnikov je bilo dovolj, največ učiteljev, pa tudi nekaj duhovnikov in drugih. Tiskarskih stroškov in poštnih je bilo veliko. Administracijo sem oskrboval sam. Vse to ie bilo združeno s težavami, ker je bilo uredništvo in upravništvo v eni sami roki. in to tako daleč od Maribora. Zato in radi nizke cene je izišlo mesto 36 številk le 30 na 396 straneh srednje osmerke. Vsebina tega lista, pri katerem mi je veliko tovarišev (n. pr. Jamšek, Govekar, Leban, Pernišek in dr.) pomagalo, je bila raznovrstna. List se je odlikoval, da je napeljaval slovensko učiteljstvo na izvršbo šolskih zakonov, katere je razlagal in hvalil nasproti starim cekve-no-šolskim postavam. Slovenski učitelji naj bi dvignili svoj stan in šolo, kjer naj bi oni gospodovali in ukazovali. Duhovniki naj bi, če tudi so bili užaljeni učiteljem in šoli pomagali in sodelovali pri krajnem, okrajnem in deželnem šolskem svetu. Zaradi teh nazorov pa nisem prišel navskriž z »Učit. Tovarišem«, dokler je bil v Praprotnikovih rokah. Ko ga je pa prevzel Močnik, napadel me je skoro brez vzroka. Nisem ugovarjal verski vzgoji, katero je Močnik zagovarjal in kateri se Slovenci nismo nikdar branili; le nove šolske zakone smo toplo zagovarjali. Zato me je Močnik tako-le zavrnil.* (Dalje prih.) * Glej Močnikov životopis v »Ped. letniku« IV. tečaj, str. 189 in 191. pak pred njo. A tudi to se v bodoče ne bo več zgodilo, ker dotični ¡profesor ne bo dobil več nadzorstva. Kanonik N a d r a h je predlagal, naj pošilja predsedstvo vse za šolska vodstva namenjene okrožnice, razpise itd. v svrho informacije tudi vsem članom višjega šolskega sveta. — Kanonik V r a -b e r pristavi, naj se splošni odloki, tičoči se verskega pouka in veilskih vaj poši-l.iaio tudi obema ordinariatoma. Predsednik obljubi, da se bo zahtevam ustrezalo. Prisilna upokojitev star. učiteljstva. Zelo dolga in živahna .debata se je razvila o predlogu predsedstva, naj se upokole vsi ljudsko- in meščanskošolski učitelji po dovršenem 36. letu in srednješolski profesorji po dovršenem 32. službenem letu. Učitelji osnovnih šol imajo pravico do polne pokojnine z 32 službenimi leti. V Sloveniji je sedaj učiteljev z 32 do 34 službenimi leti okoli 52, s 35 do 39 okoli 100, s 40 do 49 okoli 85, s 50 in več 2. Referat o tem predlogu je imel dr. Majcen. On in drugi, ki so bili za predlog, so ga utemeljevali s sledečimi razlogi: Ni nobenega upanja, da bi država dovolila plače za večje število učiteljev, kakor iih je sedaj. Zato se mladi učiteljski naraščaj ne bo mogel nastaviti in tega bo letos nad 200. Če bodo mladi ucite'ji ostajali brez službe, starši svojih otrok ne bo-bo več pošiljalli na učiteljišča, in tisti, ki se bodo še oglasili za te šole_ bodo za učiteljski stan malo sposobni. Če ne bo dobival učiteljski stan redno dotoka mladih moči, se ga bo lotil marasmus senilis. Večina je bila načeloma za to. da se starejši umaknejo mlajšim, zlasti ker se učiteljstvo samo poteza za skrajšanje službene dobe z ozircm na sedanje razmere na se ie izrekla proti predlogu. Ka-nonih N a d r a h se je izjavil proti predlogu: a) ker so starejši učitelji splošno boljši vzgojitelji kakor mladi, ki bi sami še potrebovali temeljite vzgoje: b) ker ne gre, da bi osebe, ki so 36 1. delale za narod, kar čez noč vrgli iz njihovih (natu-ralnih) stanovanj in jih izročili bedi; c) ker ie praznih še zadosti mest za učiteljski naraščaj, ko je morala šolska uprava kar 120 učiteljskih služb oddati nekvalificiranim učiteljem in učiteljicam in se mora vlada prisiliti, da plača zadostno število učiteljev. — Ravnateilj Jelene je zlasti poudarjal da bi bili z nasilno upokojitvijo prizadeti posebno moški in bi imeii po več krajih skoro same učiteljice. In kaj bi rekli ljudje, če bi videli 55 let stare, krepke in zdrave moške brez dela pohajkovati in živeti od davkov! — Nekateri so menili, naj se učiteljice upokoje. ker se pri njih prej pokažejo znaki starosti. učiteliem pa naj se prizanese. G. Škulj in drugi priporočajo, naj se upokoje samo oni. ki so fizično ali psihično za pouk nezmožni po S'dbi nadzornika in zdravnika Kanonik N a d r a h zahteva, naj bo me<-odajna samo sodba zdravnikova. — Nadzornik G a n g 1: Nadzorniki so prisegli na ustavo in se mora njihova sodba smatrati za pravično. Pri glasovanju ie večina predlog predsedstva odklonila in se bodo uooko-ievali samo telesno ali duševno nezmožni. Predlog o upokojitvi profesorjev je referent nato umaknil (Po »Slov.«). Srednješolske zadeve. Višji šolski nadzornik Wester in dr. Poljanec poročata o nekaterih lokalnih izključitvah dijakov. Izključitve se odo-bre. Pri poročilu o semestralnem zaključku na srednjih šolah konštatira nadzornik Wester, da so letošnji uspehi nekoliko boljši od lanskih. Imenovanja. (Referent nadzornik Gang 1). Za nadučitelje so bili imenovani: v Svibnjem Ivo Pečnik, v Št. Petru pri Novem mestu Janko Malešič, v Grosupljem Gustav Ferian v Gornjih Pirničah Alojzij Macarol, v Šmarju pod Ljubljano Fran Leban. v Želimljah Andrej Flajs. v Št. Juriju pri Grosupljem Niko Einspieler, v Ratečah na Gorenjskem Franjo Pečar, na Bledu Rajko Grudnik. v Gorjah Egidij Schiffrer. Učiteljske službe so dobili: Marija Dularjeva v Dol. Nemški vasi. Anton Kri-sche in Roza Progarjeva v Črmošnjicah, Marija Mervar - Vehovčeva v Ambrusu, Helena Menaše-Komačeva. Fran Samec na Polju pri Muljavi. Marija Klavs-Flan-drova v Velikem Gabru (eno učno mesto na tej šoli Se na novo razpiše). Rozalija Mušič-Clariciieva v Mirni peči Svatopluk Stoviček v Šmartnem pri Litiji, Gojmir Aparnik v Boštanju. Vladislav Roječ in Ivana Mrzelova v Št. Janžu na Dolenjskem. Natalija Ahčinova v Bevkah. Viljem Držaj pri D. M. v Polju (eno mesto na tej šoli se na novo razpiše) Ana Le-narčič-Vadnjalova v Notranjih Goricah, Danilo Pečenko v Sostrem (ena služba se na novo razpiše). Gregor Novak na Vrhniki (drugo mesto se ponovno razpiše). Olga Kumarjeva na Dobrovi, Gvidon Pahor v Hrušici, Ciril Rakovec v Kamniku, Ang. Legiševa v Komendi, Štefanija Lev-čeva v Blagovici, Herta Tutta v Ztiogu pri Komendi Franja Kump-Labernikova v Vodicah, Amalija Zitko-Hinkova v Velikih Laščah. Pavla Zumrova v Dobre-polju. Albin Plelian v Horjulu ivar- I.a-hainer v Lešah. Viljem Grundner v Ra-! dovliici. Marija Jenkova v Ratečah , na j Gorenjskem Drago Bitenc in Viktorija | Medvedova na Bledu. Alojzij Rabič. Sa-i biiia Viešiček-Megličeva in Silva Šušter-šičeva na Jesenicah (ena služba za moške prosilce in mesto nadučiteljice na dekliški šoli na Jesenicah se ponovno raz pišeta). Viktor Porenta v Št. Vidu nad Ljubljano, Miroslav Iskra in Marija Fabi-janova v Bohinjski Bistrici Franja Jagodice va v Ovšišah. Ferdinand Ferluga na Koroški Beli (eno mesto se ta novo razpiše), Avgusta Lobe-Bernikova v Oneku in Josip Serajnik in Marija Jeienčeva v Kropi. Za učiteljico ženskih ročnih del v Ko-privniku in na sosednjih šolah je imenovana Jakobina Lobiserjeva. Oddaja učiteljske službe v Trebnjem se odloži. Predlog o nameščenjtj učiteljske službe v Radečah ori Zid. mostu se vrne okrajnemu šoflskemu svetu v ponovni pretres. Ponovno se razpišejo: nadučiteljsko mesto v Dol. Karteljevem dve učiteljski mesti v Borovnici ter po eno v Podlipi in v Šmartnem pod Šmarno goro. (Referent nadz. G a b r š e k). Za nadučitelje so bili imenovani: Albert Jerin pri Sv. Lovrencu pod Preži-nom. Fran Miinšek v Ponikvi, Janko Žel v Apačah, Avgust Rejec v Lokavcu. Jakob Resman v Miethsdorfu. Metod Požar v Bočni, Fran Lužnik v Lučah. Kari Ja-kopec pri Mariji Snežni. Bruno Rozbaud v Limbušu, (služba za moško učno moč se ponovno razpiše, tropredlog za žensko učno moč se vrne okrajnemu šolskemu svetu v spopolnitev) Vallentin I Ivanuš v Framu. Stanko Lavrič pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Oskar Zolnir v Cirkovcih. Josip Purkhart v Št. Ilju pod Turjakom. Ivan Klugler v Podgorju. Stalno so bili nameščeni učitelji oziroma učiteljice: Franc Seručar v Št. Jur-ju ob juž. žel.. Vladimira Olga Plevlova in Lidvina Kapferjeva v Ljubečni, Franjo Roš in Marija Tevšičeva v Št. Pavlu pri Preboldu, Štefanija Bojčeva v Petrovčah (eno mesto se ponovno razpiše). Franja Sotlar-Hrovatova na Polzeli. Anton Zdol-šek v Štorah, Marija Žel-Stepišnikova in Helena Šetinova v Apačah, Antonija Fer-jančičeva v Miethsdorfu (mesto za učitelja na tej šoli se ponovno razpiše). Pavla Požar Herbelova v Bočni, Rado Podlogar in Alfonz Zeilhofer na deški šoli v Konjicah, Fran Šafarič in Amaliia Velnar-Musarjeva pri Sv. Lenartu v Slov. goricah (eno mesto se ponovno razpiše), Elizabeta Jakopec-Ličen pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Ivo Kovic pri Sv. Križu pri Ljutomeru (ena sllužba se zopet razpiše), Jcisip Widmoser v Vuhredu, Adam Sar-doč v Št. Ilju v Slov. goricah, Josipina Verčkova v Kamniti Peter Mavric v Framu.' Antonija Jevšenakova pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Drago Kogel-nik Pod Velko. Ivan Andrejčič na deški šoli v Studencih pri Mariboru. Franja Predan-Miheličeva pri Sv. Andražu v SI. goricah Ana Krulčeva in Josipina Vitori-jeva pri Sv. Marieti pri Ptuju (eno mesto se ponovno razpiše). Antonija Cesarjeva na Ptujski gori. Nežica Mešiček-Mlakar-ieva v Stoprcah. Ema Slejkova pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Alfonz Mazlu v Pamečah. Alojzij Hofbauer v Hrastniku. Antonija Drobničeva v Laškem. Gabrijela Pukmeistrova v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. Ponovni razpisi. Oddaja učiteljskih služb v Lokavcu in v Slivnici pri Mariboru ne odloži. Predlog za nadučiteljsko mesto na Bregu pri Ptuju se vrne v svrho izjave. Ponovno se razpišejo učiteljska mesta pri Sv. Primožu na Pohoriu. dve mesti v Št. Janžu na Dravskem polju in v Št. Ilju v Slov. goricah ter nadučiteliska mesta v Ljubnem. pri Sv. Barbari v Slov. goricah, v Št. Janžu na Dravskem polju in pri Sv. Lenartu nad Laškem. Disciplinarni senat za mariborsko oblast. Na predlog okrajnega glavaria dr. K a r 1 i n a se izvrše vo'itve v disciplinar- j ni senat za osnovno in meščanskošolsko učiteljstvo v bivši vojvodini Štajerski. Izvoljena sta bila ravnatelja A. Gnus kot član in L. Jelene kot namestnik. Disciplinarne zadeve in upokojitve. Nato se je rešilo 10 disciplinarnih zadev. Sistemizira se služba stalnega kate-heta v Dol. Lendavi, in ustanovi samostojna šola v Št. Joštu (okraj Ljubljana), j Slednjič se predlaga v upokojitev 17 učiteljev. ozjroma učiteljic in en srednješolski učitelj. O disciplinarnih zadevah in predlogih za upokojitev se načelno javnosti ne poroča. P. Bogovič: Učitelji-ministri. Benito Mussolini. Najinteresa tnije medu ovima je da-i našnji ministar predsednik Italije Benito : Mussolini. On je čovek. koji je izvršio najmoe- I i niji uticaj na duh savremene Italije, osim ! toga je začetnik i voda jednog jakog po- j kreta. koti širi svoje granice sve to više; i u kratko rečeno, on je današnji pravi vo- j j da cele Italije, zato je vredno da pobliže j i pogledamo njegov život i prilike u koji- | ma se je razvio. Važno je i to da je on još dosta mlad čovek; tekar je u 40. go-dini života. Mussolini je vrlo mlad svršio učitelj, školu. Za učitelja je bio postavljen u jedilom malenom selu u Romagni. Tu je ostao nekoliko godina. Duh mladog, va-trenog mladiča nije se mogao smiriti u malenom. tihom selu. Zadojen sotijalistič-kim idejama, postane njihov najodlučniji propagator. Državna mu vlast brzo pot-piše pasoš kao nogibeljnoan za državne interese i on morade ostaviti službu i bežati u Švicarsfcu. Nastani se u Lausan-ne i tu nastavi svoje socijalističko obra-zovanje. Marljivo je učio i franeuski jezik i književnost. Započne suradivati u jednotn revolucionarnom listu, u čijim je stupcima razvijao inarksističku doktrinu. Zbog njegovog rada i ekstremnih načela brzo postane i Švicarskoi »neprijatan gost«, te ,ra i ona orogna. Vrati se u Italiju i nastavi svoju so-cijalističku propagandu putom štampe. Po svojoj novinarskoj sposobnosti, postane u kratko vreme direktor »Avantia«. j glavnog organa socijal. stranke. I u svo-l joj stranci vodio je žestoku borbu protiv : jednog krila stranke te izašao kao po-; bednik na kongresu stranke u Anconi 1912. godine. U početku rata proživi Mussolini ve-liku duševnu križu. Iz velikog »interna-eionalca« postane izraziti nacionalist i zagovornik rata. Stupi u redakciju naci-ionalističkog lista »Popolo d'Italia«; do-skora postane i njegov upravitelj. 1915. god. stupi u talij, vojsku, kao dobrovoljac i pode na frontu. Borio se na različitim položajema ob Soči dve godine i tu bude ranjen. Svoie doživljaje iz tih dana opi-sao je u knjiži: »II tnio diario di guerra«. (Moj dnevnik iz rata). U času kad je Italiji pretila največa oogibeli od komunista, diži se on i u mar-tu 1919. god. stvara fašistički pokret. (Fascio nazionale). Njegov se pokret hitro raširio. kao brza munja te stvorlo u kratko hiljade i hiljade vatrenih nacio-nal. boraca. koii su Italiiu spasili od unu-trašnje revolucije. Duh njegovog pokreta raširio se i na susedne zemlje. P. Gorgolini veli o Mussoliniju, da ima: »širokiu i duboku doktrinu genialno asimilovanu. On je veoma efikasan govornik, tribun rečitosti; koja zanosi, agitator veoma velikih sposobnosti, koji muški inkarnira, superiorni izraz nacio-nalnog osečanja. Mrzi naduvenu retori-ku brbljivce, sveznaiuče. pesimiste. Ustrajan, dosledan. u prividnim ne-doslednostima. Strašan kad plane. Veran u prijateljstvu. Opasan u osveti i neumo-ljiv. Uvek isti, u sreči i nesreči. Triumpf ga nikada niie opio. kao što ga poraz nije oborio. Čovek sposoban, da sa mirnom pouzdanošču i okom risa. upravlja krmom države.« Na sledbenike vrši neobičan lični magnetizam Izvanredno poznaje veštinu opčenja sa svetom. Mussolini ima običaj da ostavi posetioce dugo čekati. pre no što jih prima. Posetioca čvrsto fiksira sa svojim volovskim očima, pa ga najed-nom prekida sa kratkim izrazima. On je čvrste jake volje, pun energiie i samo-pouzdanja. U izvršivanju svojih odluka ie bezobziran i nepopustljiv. Sva njegova osobina karaktera je sadržana u rečima: On je »jaka ličnost«. (Dalje prihodnjič.) Ferjalni Savez učiteljstva. —f Pevski zbor »Ferijalnega Sa veza« na državnem učiteljišču v Ljubljani namerava takoi po sklepu šolskega leta prirediti turnejo po Dailmaciji. Ta turneja je za naše bodoče učitelje brezdvoma izredno velikega pomena. Da pa bo to turnejo lahko udejstviti priredi pevski zbor do konca šolskega leta dva do tri koncerte, katerih dohodki nai bi krili vsaj en del stroškov. V Ljubljani, ki je itak s "koncerti preplavljena bi vsak finančni efekt, prireditve vzeli davki luč in dvorana. Zato aranžira pevski zbor F. S. svoj prvi letošnji koncert 15. t. m. popoldne v Zagorju ob Savi združeč z njim poučen ogled premogovnika. steklarne itd. Spored koncerta obsega jugoslovanske umetne in narodne pesmi v mešanem in ženskem zboru pod vodstvom svojega neumornega oevovodje in vrlega slovenskega skladatelja g. prof. Fmil Adamiča. Koncert se vrši v dvorani »Sokolskega doma« v Zagorju ob 5. uri popoldne. Odhod iz Ljubljane ob 12.19. prihod v Liubljano ob 21:30 zvečer. Ker je pomen koncerta za nas bodoče vzgojitelje iugosdovanskega naroda velevažen prosim vsestranskega živahnega poseta. — Pevski zbor F. S. državnega učiteljišča v Ljubljani. —f Društvo učiteljev in šolskih prijateljev za ljubljansko okolico ustanovi učiteljsko podružnico Ferialnega Saveza. Vse tovarišice in tovariše, ki se za to stvar zanimajo vabim na tozadevni sestanek v soboto, dne 14. aprila ob 6. uri zvečer v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. — i. G o 1 e. —f Pripravljalni odbor Ferijalnega Saveza celjskega učiteljskega društva prosi, da se blagovolijo odzvati oni tovariši in tovarišice. ki se nameravajo v letošnjih počitnicah udeležiti učiteljskega izleta po Bosni in Dalmaciji. Poročila naj se pošljejo podpisanima najkasneje do 20. t. m. Glasom društvenih pravil znaša enkratna članarina letos za vse one. ki se javijo še ta mesec 14 Din. Opomnimo pa, da se članarina vsak mesec zviša za 1 Din ter znaša za one. ki se prijavijo šele meseca junija 25 Din. — Za pripravljalni odbor: R. Vre čer. Žalec: Ljud. Schreiner. Sv. Jurij ob juž. žel. —f Za učiteljstvo ormoškega okraja se je ustanovilo dne 7. aprila 1923 N. F. T. S. kot podružnica skupnega F. S. Tovariši pristopajte pridno k tei kulturni organizaciji. Prijave nai se pošljejo blagainičarki Andi Lehmanovi. učiteljici v Središču ali pa Srečkotu Vittoriiu učitelju istotam. —f Ferijalni Savez učiteljstva. 4. apr. t 1. so zborovala v Kočevju vsa tri okr. učit. društva. Ustanovila se je »Podružnica učit. Fer. Saveza za kočevski okraj« z odborom: Načelnik S. Mrovlje, tajnica Hočevarjeva Ela, blagajničarka Hočevarjeva Karla, gospodar Završnik Alfonz, trgovec Lulek Avgust, odbornik Peterlin Alojzij, častni sod: Mervič A. in Betriani. Podružnica šteje 60 članov. Za počit, izlet se naštudira narodna igra, ki se bo pred izletom igrala v Ribnici ali v Kočevju v korist F. S. —e. —f Počitniški izlet. Da odpade nepotrebno pisanje, prosim vse priglašence za ta izlet posameznega okr. učit. dr., pri katerih še ne obstoja F. S. in žele pristopiti kot člani v podr, F. S. za kočevski okraj, naj pošljejo pristopnino 14 Din članarina mesečno 1 Din (za pet mesecev) in I Din korespondenčni stroški za izlet 1 Din skupaj 20 Din s podatki rojstva na moj naslov. — S. M. Vel. Lašče. Učiteljski pravnik. —§ Upokojene učitelj(ice) in učiteljske vdove opozarjamo, naj vlagajo vse reklamacije zaradi nakazanih pokojninskih užitkov in draginjskih doklad na finančno računovodstvo delegacije ministrstva financ in ne na računski odsek del. min financ pri pokrajinski upravi (knjigovodstvo). odnosno na višji šolski svet v Ljubljani, ker nepravilno naslovljene vloge se zaradi uradnega poslovanja često zakasne in ne dosežejo pravočasno zaželenega uspeha, pa tudi po nepotrebnem obremenjujejo nepristojne urade. Iz Jugoslavije. — Likvidacija pokrajinskih uprav — in šolstvo. Imenovanje »prosvetnih delegatov« (strokovnih referentov) v oblastih. »Narodna Prosveta« podaja o tem za nas velevažnem vprašanju sledeče informativno poročilo: »Da bi se mogao uvesti u život zakon o opštoj i oblasnoj upravi zemije, u svima ministarstvima pristup-Ijeno je izradi projekata za likvidaciju do-sadanjih pokrajinskih uprava. Taj važan posao otpočeo je i u Ministarstvu Prosvete i na izradi projekta za sprovode-nje novog zakona u pogledu prosvete. U Ministarstvu Prosvete radi naročita komisija u kojoj su šefovi prosvete iz svih pokrajina. Novi zakon o opštoj i oblastnoj uDravi ima u n otr ledu orosvene organizacije jednu rdavu stranu, jer po njemu prosvetna uprava svake oblasti stoji pod velikim županom dotične oblasti. Na taj način prosveta je potpala pod kontrolu i upravu policije. U koliko smo informisani u celoi ovoj stvari, na osnov u jasnih od-redaba Ustava, koje daju Ministru Prosv. pravo na neposrednu upravu prosvetom cele 7err|1ie. i^ber' če se Staran ie nclicije o prosveti na taj način, što če Ministar-stvo Prosvete absorbirati samo tu nad-ležnost policijskih vlasti. U svima oblastima ndrediče se nrosvetni delegati (referenti), koji če biti pod neposrednim nadzorom Ministarstva Prosvete. Ovi prosvetni delegati imače sve potrebno osob-ije i biče u položaju dosadanjih poverenika za prosvetiu u pojedinim pokrajinama, samo ¡sa orvaničnim pravima. Tako novi prosvetni delegati u oblastima kao organi Ministarstva Prosvete, imače pravo razmeštanja učitelja u svome području; ali neče kao do sada imati pravo njihovog postavljanja, otpuštanja ili premeštaja iz jedne oblasti u drugu. To pravo pripašče Ministartsvu Prosvete kome če se radi tih »oslova Dodeliti pctreban broj os ob'j a iz dosadanjih orosvetnih odeCjenja za pokrajinske uprave. Na ovaj način postupno če se uvoditi u život centralizacija prosvetne vlasti dok se novim prosvetnim zakonom ne izvede celokupna organizacija na novoj osnovi. Za sada če se ovim pu tem prvenstveno postiči jedinstvo pro-svetnog budžeta za celu zemlju na mesto dosadanjih Dosebnjih pokrajin, budžeta. Kao jedna od najvažnijih stvari u celome svome poslu jeste izbor ličnosti za položaje novih prosvetnih delegata i referena-ta na koja mesta svakako treba izabrati oprobane i državnoj misli odane ljude iz svih krajeva otadžbine. — Višji šolski svet in likvidacija pokrajinskih uprav. Zakon o sestavi višjega šolskega sveta z dne 23. januarja 1921, ki ga je sprejel parlament in podpisal kralj, ima na čelu pasus. ki dofioča hkrati dobo in veljavnost tega zakona. Pasus se glasi: »Dokler ne stopi v veljavo nov šolski zakon, ki določa delokrog in sestavo šolskih oblastev, se odreja:« — Ta določba je popolnoma jasna, da se z likvidacijo ¡pokrajinske uprave in izvajanjem zakona o obči upravi ne more odpraviti plenuma višjega šolskega sveta in bo to vprašanje šele aktualno tedaj ko stopi nov šolski zakon v veljavo in da bo isti nudi! nadomestilo za sedanji višji šolski svet. — Prejšnja odprava plenuma se pa lahko smatra za reakcijonarno dejanje in se moramo z vso silo boriti proti prejšnji odpravi višjega šolskega sveta, dokler nimamo primernega nadomestila za to korporacijo. V tej korporaciji imamo svoje voljene zastopnike, ki uveliav-Ijaio mišljenje učiteljstva. za kar smo se borili že dolga leta. Demokratična uprava zahteva, da bi tudi pri predlogih v personalnih zadevah podajala tudi nadalje svo-ie mišljenje ta korporacija prosvetnemu deleeatu (referentu) v oblasti, dokler se z novim šol zakonom ne uredi to vprašanje. — Gospodom pri »Jutranjih Novostih«. Zaradi našega članka »Lažnjiv bud-žet« je prav nepotrebna nervoznost, da bi kaj izgubili na poziciji. Vprašanje zavoženega prosvetnega proračuna za Slovenijo ie za nas popolnoma nestrankarsko vprašanje ki ga zasledujemo zgolj iz tega stališča, ker nam gre izključno za stvar in interes stvari — ki zahteva, da se mora to vprašanje v interesu kulturnih zahtev naroda ugodno rešiti. Zato smo takoj, ko se ie to vorašanie pojavilo brezobzirno kritikov ali in obsojali krivdo in krivce, ki so bili povzročitelji tega škandaloznega slučaja: a ne tako. kakor »Jutranje Novosti«, ki so valile ob neki priliki krivdo vsega zla na Prejšnji plen um višjega šolskega sveta. Nismo pardonirali nobene strani, kadar se nam ie šlo za prosvetne interese naroda: potom nas učiteljstvo dobro pozna tudi krivce tega slučaja in smo prav v zadnjem času zopet pokazali nanje, v 10. številki letošnjega »Učit. Tovariša« v uvodniku — na katerega posebej opozarjamo gospode pri »J. N.« Že ob pojavu tega vprašania smo obljubili, da bomo nadalje zasledovali zadevo; prejeli smo sedaj podatke, zato smo zgolj iz tega razloga sedai zooet izpregovorili o tem vprašanju, da apeliramo na novoizvoljene poslance in bomo še izpregovorili ko bo vorašanie zooet aktualno. Da nismo zooet v tem članku govorili o krivcih le- ži vzrok v tem. da srno hoteli ostati stro-sto pri stvari; brezplodno je za nas govoriti o grešnikih, gre za greli ki ga moramo brez obzira na strankarstvo čimprej popraviti! Na poziciji ne bo N. R. S. izgubila zaradi našega članka »Lažnjiv bud-žet« prav ničesar in ta članek tudi ne bo vzel simpatij učitelistva do stranke; pač oa so vzeli simpatije učiteljstva že prej g. Stojan Protič, ki se je vezal svoječasno z dr. Korošcem v vladi in je tedaj izročil slovensko šolstvo klerikalcem — nadalje ie še neporabljen znani a front g. Sto-jana Protiča proti učiteljstvu glede dravinjskih doklad. besede, ki jih je govoril kot mnistrski predsednik — največ pa jih ie vzel g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar s svojim nesrečnim absolutističnim nastopom in pobijanjem najsvetejše avtoritete učiteljstva. t. j. organizaciie — v katerem poglavju »N. J.« ne zaostajajo daleč za njim. — To so vzroki in ne drugi, ki imajo svoje naravne posledice. — Kot organizacija in glasilo organizacije stojimo v prosvetnih vprašanjih posebno pa še v eospodarsko-orosvetnih vprašanjih istroeo izven strankarstva in bomo tako ostali, vkl.iub metodam in poizkusom, ki so se uvedle posebno v zadnjem času. da bi sč z ambiciioznimi osebami navrtala naša "organizacija. — To v odgovor »Jutranjim Novostim« na članek v 59. štev. na našo adreso in na oba oreišnja članka »Beseda učiteljstva« in svoječastti članek o višiem šolskem svetu, ki je dišal prav po naročilu Hribarjevem. Kulturno delo Učiteljske tiskarne. j Tekom leta 1922 je založila in izdala U. T. na podlagi sklepov upravnega sveta naslednje knjige: A. Rape: Četrta čitanka; L. Černej: Tretja čitanka; E. Gangl: Dru-j ga čitanka (dirugo izdanje); Lesica, Lo-j kovšek in Mole: Prva srbska ali hrvatska 1 čitanka (drugo izdanje); Erjavec-Flere: : Valjavec; V. F. Jelene: 1914—1918. Spo-! mini jugoslovanskega dobrovoljca; F. Fle-re: Babica pripoveduje (drugo predelano j izdanje); Fr. Zbašnik: Drobne pesmi; i Sem Benelli-Gradnik: Okrutna šala; P-Kunaver: Kraški svet in njegovi pojavih E. Gangl: SfingaA. Rape: Mladim, VII. zvezek; dr. Lah: Češke pravljice; Fr. Erjavec: Srbske narodne pripovedke; K. Ewald: Mati narava pripoveduje; dr. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci; Emil Adanrč: Mladinske pesmi. Poleg tega je zadruga kupila v lastno založbo od društva za zgradbo Učiteljskega konvikta knjižico: Peter I. Osvoboditelj. Tiskarna je tudi v letu 1922 nadaljevala z izdajanjem galerije naših velmož in je poleg si k Stritarja, Vodnika, Slomška, Gregorčiča, Prešerna in Levstika založila še slike Aškerca, Jurčiča in Trubarja. — Kakor vsako leto je Jugoslovenska Matica tudi letos priredila zbirko pirhov med šolsko mladino. Da je ta krasna misel rodila vsako leto najlepše uspehe, je pripomoglo k temu narodno zavedno učiteljstvo in naša šolska mladina s svojo požrtvovalnostjo in razumevanjem potreb naših neodrešenih bratov. Posebno lepo in nad vse pričakovanje se ie pa obnesla letošnja zbirka pirhov. Šole so v nabiranju darov za naše malčke tam preko naravnost tekmovale med seboj. Dosedaj se je odzvalo 190 šol in so prinesle Jugoslo-venski Matici naravnost krasen dohodek: 22.655 Din. Ta lepa vsota dokazuje, kako živo se je odzvalo učiteljstvo in šolska mladina na klic Jugoslovenske Matice, zaščitnice in matere neodrešenega ljudstva. — Pirhi neodrešenim malčkom. Metliška osnovnošofeka mladina ie darovala svojim neodrešenim bratcem za pirhe 228 Din 75 para. Srčna hvala darovalcem, čast vzgojiteljem! — Sv. Križ pri Ljutomeru. (Domoljubno delo.) Med učenci tukajšnje šestrazred-nice se je nabralo za »Prehrano pasivnih krajev v naši državi« pomoč 154 Din in na »Pirhih« za neodrešeno domovino 178 Din. — Čast zavedni mladini! — Tovariši-maturanti 1. 1913 bivšega učiteljišča v Gorici določite kraj, da se snidemo in obhajamo našo lOletnico. — Karel J a k o p e c . Marija Snežna. — Ob priliki zborovanja Radovljiškega učiteljskega društva v Lescah bo tudi ogled nove tovarne verig, in sicer od 2.—3. ure, ker je takrat obrat v pol- i nem teku. — V nedeljo, dne 8. aprila sta bila v sobi strok, tajništva UJU zameni"na dva dežnika. Oba dežnika se izmenjata ravno-tam. — Risbe v zadnjem »Popotniku« so prirejene po originalih, ki so jih prerisali gojenci in gojenke drž. učiteljišča. Kliše obr. 2.3 je obratno odtisnjen, kar pa ne moti bistveno. Tiskarski škrat je zamešal nekatere besede: str. 11, 3. odst. 11. vrsta »omenjena« mesto »omejena«; str. 12, 3. odst., 7. vrsta »motonoge« mesto »moto-roge«; str. 13., 13. vrsta »miljeno« mesto »mišljeno«; str. 20., 3. odst., 7. vrsta »omenjena« mesto »omejena«. — Člane Ljubljanskega učiteljskega društva opozarjamo, da naj pridejo poverjeniki iz posameznih šol iskat v pisarno strokovnega tajništva položnice za članarino, da jo čimprej poberejo na svoji šoli in pošljejo denar po položnici društvu. — Tudi oni člani, ki niso na šolah, lahko dobe položnice. — Opozarjamo, da se bodo onim članom, ki sproti ne plačujejo članarine, v smislu pravil listi ustavili in dolg za liste iztirjal. Ali ste že razprodali 1. zvezek „Stanovsko-strokovne knjižnice" Poverieništva UJU v Ljubljani? Nove knjige in druge publikacije. --kpl Schiller - Župančič, Marija Stuart. Izdala in založila kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Cena 12 Din. —kpl Podkrajšek, Spisie za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte. Izdala in založila kr. zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Cena 38 Din. Vez. 40 Din. —kpi Tone Seliškar: Trbovlje. V založbi Slovenske socialne matice je izšla gorenja pesniška zbirka. Cena broširanemu izvodu je Din 12, vezanemu Din 17. Dobi se po vseh knjigarnah. Podrobnejša poročila o knjigi priobčimo prihodnjič. —kpl Dr. Ivan Lah, Angelin Hidar. Staroko-rotanski roman. Ilustriral Rajko Šubic. Cena vezani knjigi 32 Din, po pošti 1.50 Din več je pravkar izšlo v Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Književnost in umetnost. —k Schillerjeva — Marija Stuart v Župančičevem prevodu. Schillerjevo Marija Stuart je prvi preložil v slov.enski iezik Fr. Cegnar. Ko se je ta drama lansko leto vprizarjala na našem dramskem odru, je Cegnarjev prevod v to svrho predelal dramaturg, dični naš pesnik O. Župančič. Popolnoma na novo predelan je ta prevod z literarnim uvodom ravnatelja Dr. Lokarja in opremljen s slikami — izšel pri kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani. Zunanja oprema te knjige je krasna in cena skromna; dijakom je priporočati šolsko izdajo na lažjem papirju, ki je še za polovico cenejša. Kr. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani je s tem delom ustvarila vzorec za podobne izdaje naših pisateljev. Jezik je, kakor pri Župančiču ni drugače pričakovati, vseskozi dovršen tako, da bo ta knjiga v kratkem postala veselje našega naroda in dika vsake zasebne in javne knjižnice. —k Podkrajšek, Trgovsko in obrtno spisje. Podkrajška poznamo že dolgo kot izvrstnega pisatelja obrtno in trgovsko šolskih knjig; na njegovih ramah sloni pravzaprav vsa obrtno šolska literatura. On je že pred leti spisal »Računstvo«, »Zemljepis«, »Računske naloge« in »Trgovsko in obrtno spisje«. Zadnje čase je izpod njegovega peresa na novo izšlo »Knjigovodstvo« in »Računstvo« za lahne obrte in za ženske obrte, vrhu tega »državljanski nauk za obrtnike«. Lahko rečemo, da je gospod Podkrajšek naš najplodovitejši, najtemeljitejši in najpožrtvovalnejši pisatelj šolskih knjig; požrtvovalnost naglašamo, ker še noben slovenski pisatelj ni obogatel, najmanj pa pisatelji šolskih knjig. Znana izvrstna knjiga trgovsko in obrtno spisje izhaja pri kr. zalogi knjig in učil v novi predelani izdaji v dveh delih. Prvi del, ki obsega Spisje za svobodne, rokodelske in trgovinske obrte je ravnokar izšel. Ta knjiga nam na 344 straneh nudi vse, kar tozadevno potrebuje obrtnik in manjši trgovec; poslovno dopisovanje, najnovejša določila o poštnih, denarnih in tovornih pošiljkah, listine in različne vloge do oblastev itd. in bo kakor je bila dosedanja manjša izdaja neobhodni pripomoček vsakega obrtnika in trgovca. Drugi del izide do srede aprila in bo obsegal Spisje za koncesijonirane obrte in bo isto-tako vseboval vse, kar je glede dopisovanja potrebno vedeti imejiteljem koncesijoniranih obrtov. —k Dr. Ivan Lah, Angelin Hidar. Staroko-rotanski roman. Ilustriral Rajko Šubic. 1923. Lahov, zgodovinski roman Angelin Hidar, ki ga je izdala za Veliko noč »Tiskovna zadruga« v jako okusni opremi in okrašenega z desetimi Šubiče-vimi ilustracijami, nas vodi v čase koroških trubadurjev. Angelin je sin angleškega kralja Riliar-da Levjesrčnega, ki je bil na povratku iz svete dežele ujet na Koroškem, ter se je šele po dveh letih srečno vrnil v domovino. V koroških gorah pa je rastel njegov sin Angelin, ki se je napotil po svetu kot pevec iskat svojega očeta. Našla sta se in spoznala po pesmi o koroških gozdih. Iz Angleškega se je Angelin vrnil na Koroško kot trubadur in beli vitez. Na Brežah je tekmoval z vitezom Lichtensteinom v pesmi in zmagal, a v dvoboju s črnim vitezom je padel. Zgodovina in srednjeveška koroška romantika se prepletata v romanu in nam nudita lep pogled v tedanje čase. Knjigo toplo priporočamo za naše šolarske in ljudske knjižnice. —k Da ste mi zdravi, otroci! Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. Spisal Ivan Robida. Spis je odlikoval s oriznalno nagrado zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani. Izdal višji šolski svet. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena 3 Din. Strani 45. Knjižica podaje v obliki zanimivih povestic najvažnejša zdravstvena pravila in navodila za postopanje pri najpogostejših obolenjih med narodom. Oblika pripovedovanja ni dolgočasna, temveč je napeta iti polna menjajočih se dogodkov, ki vzdržujejo bralčevo pozornost in je posebno prikladna za otroke, a v enaki meri tudi za priprosto ljudstvo. Pojavi so vzeti iz naroda samega. Več nesreč in smrtnih slučajev izvira iz nepoučenosti in nevednosti naroda nego iz opasnosti marsikatere bolezni same. Zato pisatelj posveča vso pozornost navodilom za prvo pomoč pri obolenju in spretno pobija napačno postopanje, ki je tako široko ukoreninjeno med narodom in bazira na vražah in napačni poučenosti naroda o najprimitivnejših zdravstvenih zadevah. Avtoriteto zdravrtil&i in potrebo pravočasne zdravniške pomoči uvaja v polni meri: nihče ne more tajiti upravičenosti in nujne potrebe tozadevne vzgoje naroda. kdor pozna konzervativnost naroda in nedostopnost naroda za zdravniško pomoč, kateri ie dostopen šele tedaj ko bije bolniku že zadnja ura ali je pa zdravniška pomoč že prepozna. Pisatelj si je izbral za svoj soiis sledečo snov: zastrup-lienje po strupenih gobah, gadov pik in prva pomoč, pasja steklina in previdnost pri pasjem popadat črne koze in predsodki ljudstva do cepljenja zoper koze, | ietika, griža, rana in opasnost zastruplje-nja zaradi napačnega postopanja, napačni pojmi o potrebi žganja za moč. o alkoholu in zlih posledicah za zdravje, davi-ca Lahko rečemo, da ie snov izbrana iz najtioičnejših bolezni in obolenj ljudstva. Knjižico najtopleje priporočamo vsem šolam za šolsko mladino, ki ji je v prvi vrsti namenjena; prepričani pa smo. da jo bo rado čitalo tudi preprosto ljudstvo, če iim io bodo nudile naše ljudske knjižnice, ker je oodučna snov ovita v prav zanimivo obliko povestic. Posebno važnost ima oa knjižica za narodno zdravje in zasluži zaradi tega da .io razširimo v zadnjo kmečko kočo. Vsak zaveden član UJU mora poznati podroben ustroj organizacije, zato segajte po „Stanovsko - strokovni knjižnici" Pov. UJU in čitajte jo. Naše narodno prosvetno delo. Anketa o našem narodnem prosvetnem delu. Znižana vožnja in odprava davka za prosvetno delo. Pri širjenju narodne prosvete pa imamo še druge zapreke, toda ne privatnega značaja od strani zasebnikov temveč nas ovira vlada sama, to je tista vlada, ki vedno pritiska na nas in nas vabi, prosi, sili in prigania. da prosvečujemo ljudstvo, da ne zaostane za kulturo in izobraženostjo drugih narodov. Učiteljstvo ne oporeka in se ne pritožuje radi teh vabljenj. prošenj, siljenja in priganjanja. pač pa mora protestirati, da se stavijo prosveti ovire od državnih finančnih oblasti. Šolske prireditve v korist šole so obdavčenja proste le tedaj, ako se vrše v šolskih prostorih. Dotičnik, ki je sestavljal ta paragraf, pa gotovo ni pomislil, kakšna so naša šolska poslopja, da imajo le šolske sobe, v katerih se ne da prav ničesar prirediti. Navadno se mora vsled tega učiteljstvo posluževati privatnih dvoran in prostorov, toda tam že stoji fi-nancar, ki hoče imeti svoj delež. V prvem in drugem slučaju na gre skupiček v isti namen in v prvem in drugem slučaju se deluje v smislu narodnega prosvečivanja. in čeravno je denar namenjen za ubožne knjige za knjižnico in siromašne šolarje, je namen take prireditve vedno edinole povzdiga izobrazbe naroda. Vkljub temu oa se s paragrafom dela razlika med predstavami v šolskem poslopju in privatnih hišah. Tudi tu mora učiteljstvo povzdigniti / svoj glas in opozoriti oblasti, da je tak zakon ovira in cokla za narodno prosve-to. in prepričali se bomo. da bodo na pristojnih mestih uvideli in ne bomo naleteli na gluha ušesa ker ne moremo verjeti. da so to razliko stvorili premišljeno in iz tehtnega vzroka- Ali kakor nas uče že izkušnje, imajo oblasti kaj kosmata ušesa, zato moramo z njimi govoriti kot v stopah, posebno pa se dado nerade poučiti od posameznikov; dovzetni postanejo državniki šele, kadar jim od vseh strani buči glas na ušesa. Vsa okrajna učiteljska društva morajo tedaj povzdigniti svoj glas radi polovične vožnje in obdavčenja šolskih prireditev. ki služijo za ljudsko prosveto. pa naj se potem prirejajo v šolskem poslopju ali pa pod drugimi strehami. * Takih in enakih težav imamo mi učitelji mnogo in gledati moramo, da jih odpravimo, ne tolažimo se, da bo boljše, kajti le to bomo imeli, kar si bomo sami priborili. Morda bo kdo mislil, da naj podreza v tem oziru Glavni odbor UJU ali pa vsaj Poverjeništvo v Ljubljani, toda zopet nam pravijo izkušnje, da to vselej ne pomaga. Odločujoči gospodje so od teh strani že tako navajeni drezanja, da jih več ne pozgačka, zato si moramo pač poslužiti močnejših doz. Najžalostnejše pa je. da imenovani faktorji ne cenijo naše reprezentance za skupino, za katero stoje tisoči učiteljstva. temveč jih upoštevajo le kot posameznike. Kot dokaz za to trditev navajam le sledeči slučaj- Predlanskim je izdelovala oziroma predelovala Radojevičev načrt v Beogradu posebna ministerijalna komisija, v kateri so bili sami Beograjčani, pa še med temi le malo osnovnošolskega učiteljstva. Naše Poverjeništvo je protestiralo le z glasom vpijočega v puščavi in je zatorej ponu-ialo svojega zastopnika. Sedai pa so v enem tednu vsa okrajna društva brzojavno protestirala v Beograd, in rezultat tega je bil. da je v treh dneh že sedel v komisiji naš tovariš Pavel Flere. Pojavlja se tedaj potreba sistematičnega skupnega dela ker nič ne pomaga, če v posameznih slučajih vlaga protest le no eno društvo, kajti Beograd je daleč, a kje smo mi. Ako bo Beograd čul proteste in zahteve radi gori navedenih dveh slučajev od vseh naših društev, pa smo lahko prepričani, da bomo svoj cilj dosegli. Vederemo... a pred vsem poskusimo! Drago Hudfe. Šolski odri in pevski zbori. —po Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dne 11. marca t. 1. je uprizorilo učiteljstvo pri Sv- Lovrencu v Slov. gor. s šolsko mladino v tatnošnjih šolskih prostorih prireditev z obširnim programom. Na dnevnem redu je bilo 28 točk. kakor petje, deklamacije in igra dvodejanka »Škrati«. Vse točke dnevnega reda so se izvajale orav lepo. tako da je bilo občinstvo dokaj zadovoljno. Deca je prepevala pod vodstvom učitelja g. Ludvika Burja gen-Ijive narodne pesmi, izmed kojih nam je I najbolj ugajala »Uspavanka« in »Prišla je | miška«. Malčki so deklamirali tudi mno- ! go lepih pesmi. Pri »Škratih« je prav možato nastopil nočni čuvaj- Pogumne so se pokazali tudi »Škrati«, ki so bili zelo gibki in so skakali skozi okno kot pravi škrati. Hvala gre v prvi vrsti g. naduči-telju Schaldu in njegovi soprogi, ki sta malčke naučila igro nič manj pa ostalemu učiteljstvu. Trud za naporno delo je bil učiteljstvu in z njim šolski mladini dobro poplačan, sai ie bil razred z občinstvom popolnoma natlačen. Naša gospodarska organizacija. g— XX. občni zbor Učiteljske tiskarne r. z z. o. z v Ljubljani se je vršil v nedeljo 8. aprilla 1923. Navzočih je bilo mnogo zadružnikov iz Ljubljane kakor tudi izven nje poleg tega jih je bilo mnogo zastopanih is pooblastili. Dnevni red se je izvršil gladko. Pri volitvah je bilo oddanih 83 glasovnic, med njimi ena prazna. V upravni svet so bili izvoljeni Ivan Ber-not, Eng. Gangl. Ant. Gnus in L. Jelene; v nadzorstvo na Fran Črnagoj. Jak. Dimnik. Mirko Fegic. Rado Grum in Ivan Šmajdek. —g OBČNI ZBOR DRUŠTVA ZA ZGRADBO »UČITELJSKEGA KONVII