INTERVJU Jernej Šček Vse, kar je, se rodi v sanjah Maurizio Zanollo - Manolo V nalivu se po spolzki stezi vzpenjam med travniki in planinskimi stajami. Dvom, da sem nekje zgrešil pot, je vse močnejši, na srečo pa me prijazno dekle pomiri: "Manolo? Prav do vrha bo treba, veste, nima rad gneče!" Iz doline hišice ni videti, od zgoraj dol pa je pogled čist, oster, obširen. Take so tudi misli, ki se rojevajo v gostoljubnosti lesa in kamenja. Utopija, ideali in vizije so pri Manolu otipljivi, zemeljski, realni. Potencialnost postaja dejanskost, Aristotel in Čarovnik. Sanjam z odprtimi očmi. Mir. V objemu mogočnih Pal me sprejme Mau- rizio Zanolla - Manolo (1958), za plezalce preprosto Čarovnik (il Mago), italijanski in evropski junak so- dobnega prostega plezanja. Obdaja vas lepota narave in človeka; kako so lepi leseni kipi Maura Corone! 1 Hišo sem si zgradil sam iz stare lesnjače, do katere je vodila le ozka steza. Z Maurom sva najprej nosila gradbeni material na hrbtu, nato sva si zamislila to- vorno žičnico. Bilo je zahtevno, a kakšen mir! Cesto so dogradili pred nekaj leti. 1 Vrhunski furlanski alpinist, pisatelj več kot dvajsetih uspešnic z milijonsko naklado in kipar lesa, doma v vasički Erto nad Vajontom. Skozi okno pa, kot na dlani, čarobne Pale di San Martino. Upehane počivajo in čakajo na množice visoke sezone. Visokogorski turizem v Dolomitih je zgodovinsko zelo razvit, a tu obstajata le dva letna časa, poletje in zima. Kar je vmes, ne obstaja. Alpinistični svet je tradicionalno samozado- sten, zaprt, klanovski. Iz roda v rod se prena- šajo zgodbe in legende, talenti in poklici – gor- sko vodništvo, recimo. Čeprav ste doma pod Dolomiti, pa ne izhajate iz gorniške družine. Rodil sem se pri Feltrah v družini brez kančka gorske kulture. V družini po mamini strani jih je bilo sedem- najst, a prav nihče ni obiskoval gora ne razmišljal o njih. Niti imen vrhov, ki so nas obdajali, nisem poznal. Nič nisem vedel o gori, kjer je izviral hudournik, ki je močil noge naši domačiji. Gore so bile nevaren, neko- risten, neuporaben, oddaljen kraj, ki ni našel prostora v našem racionalnem vsakdanu. Preslabo nam je šlo, da bi razmišljali o gorah – niti goveda se tam gor ni dalo pasti! Ko sem se pri osemnajstih preselil v Primi- ero, sem med alpinisti trčil ob še večjo ozkoglednost. Zaprtost podalpskih dolin je verjetno obrambni me- hanizem, a bila so obdobja, ko je potreba po "kisiku" rodila neverjetne sadove. Pravo eksplozijo živahnosti in kreativnosti sem doživel tudi sam. Kot vidite, me dolinske muhe ne zanimajo, izbral sem življenje na obrobju, nimam ne potrebe niti veselja do modrova- nja za točilnim pultom. Gore ste torej izbrali svobodno in zavestno, te pa so vam vrnile zaupanje in vas osvobodile. Prav imate. Končno se ne sprašujem več, kaj vendar počnem v teh alpskih, navpičnih krajih. Ne plezam več tako in toliko kot nekoč, imam namreč veliko te- lesnih težav. Za primer, zadnjič sem se na vrv privezal pred pol leta. Kljub vsemu je že od vsega začetka osta- lo nekaj nespremenjeno – pravica do osebne izbire. Svoboda s sabo nosi odgovornost, a tudi sposobnost Maurizio Zanolla - Manolo Arhiv Maurizia Zanolle - Manola 30 odpovedovanja. Za to, da sem lahko ohranil svojo svobodo, sem hodil po najtežji poti. Zavestno sem se odpovedal marsičemu, da bi ostal gospodar svojega časa, neodvisen od zanimanj in pričakovanj. Odrekel sem se mnogim vrednotam sodobnosti, v katere ne verjamem. Za preživetje svoje družine pa je ideale ve- dno treba tehtati in iskati kompromise. Bi lahko imenovali tiste dobrine, vrednote, bližnjice, ki ste jim rekli ne? Gre za odpoved ekonomskim ponudbam, ki bi lah- ko odstranile nočno moro preživetja. Izbral sem pot v gore, neobremenjeno in zavestno. Nisem vedel, kam me bo zanesla, kaj se bo zgodilo, vedel pa sem, kaj pu- ščam za sabo. T o je bilo dovolj. Tak je tudi vaš alpinizem, taki so vaši motivi. Bistvo alpinizma je v raziskovanju notranjega in zu- nanjega sveta. V alpinizmu je pogumen, kdor pozna samo točko, kjer se potovanje začne, ne ve pa, kje se bo zaključilo. T a neznanka je čarobna, saj alpinista pri- sili v soočanje ali spopad z neznanim v sebi, s svojimi sposobnostmi, z nabrano močjo. Bistvo je ambiciozen poskus iskanja nekega ravnotežja v življenju, saj nisem želel, da bi me karkoli povsem preplavilo, niti sam al- pinizem. Vedno sem potreboval stik z realnostjo, z vsakdanom, delitev in sodelovanje s tistim "drugim" v življenju, onkraj in zunaj gora. Ostal sem isti, a alpini- zem me je spremenil. Naučil me je drugače gledati na svet, prevzeti odgovornost, razumeti pomen okolja, pravilno vstopati vanj in presegati nešteto konkretnih strahov, ki bivajo v nas. Razumel sem, da je to nemo- goča naloga, saj nekateri strahovi ostanejo večno. Gora je učiteljica življenja, je prostor, kjer lahko išče- mo in najdemo marsikaj, kar je izginilo iz sodobnih civilizacij. Mesta so prazna, treba je torej gojiti druge prostore svobode in divjine. Edino tam lahko še išče- mo odgovore na vprašanja, od kod prihajamo in kam gremo, tam lahko še najdemo same sebe. Naša življe- nja so polna odvečnega, pozabljamo pa, kar je bistve- no. Začel sem plezati, ker sem želel poiskati kraj, kjer umira sonce, in odkril svet, ki ga dolinski človek ne pozna. Vedno me je očarala minljivost, negotovost, nestabilnost gorskega sveta. V gorah ni nič trdnega, solidnega, zanesljivega, gore so grozljivo vznemirlji- ve. V izolaciji in samoti sem lahko izginil. Najlepše je vstopati v kraje, kjer ni stopal še nihče, naučiti se pre- živeti, spoštovati okolje in znati iz njega varno izstopi- ti. T o je strašna in globoka, srhljiva čarobnost. Gore so me naučile napredovati, iti naprej. Pravi alpinist ne sme pustiti, da ga preplavi domišljija, potrebuje prizemljenost, konkretnost. Če prehod ne gre danes, bo šel pa jutri. Začel sem plezati naključno in videl, da mi gre dobro od rok, a mislil sem, da že v sosednji dolini plezajo desetkrat boljše. Motil sem se. Fotografija iz smeri Pinne gialle, 8b, Tognazza v skupini Pale di San Martino, ki jo je Manolo nazadnje le preplezal v trad slogu. Arhiv Maurizia Zanolle - Manola Utemeljili in izvedli ste revolucijo športne- ga plezanja v Italiji (in Evropi), o vaši karie- ri športnega plezalca pričajo dosežki in "boj- ne" rane, a niti besede niste rekli o številkah, ocenah, priznanjih. Iz vas diha globoka, zelo nešportna refleksivnost. V alpinizmu me zanima le izkušnja preživetja na robu človeku tujega okolja. Nikdar nisem prema- goval težavnosti zaradi ocen, dosežkov ali plezalske zgodovine, zanimalo me je enostavno premagati ti- sto, kar je prišlo na mojo pot. Nič nisem vedel o te- žavnostnih lestvicah, o 7. stopnji; znotraj mene se je dogajala osebna revolucija. Kako je na vas vplivala nora, divja in libe- ralna generacija bankrotiranih, 2 plezalska 2 "I falliti" je naslov članka in kasneje zbirke zapisov piemont- skega alpinista Giana Piera Mottija, ki je iz Kalifornije prinesel novo plezalsko kulturo. Nemirna mladina (končno) obesi na klin težke gojzarje, pumparice, etiko žrtvovanja, osvajanja vrhov, tovarištva in bolečine ter izbere (prosto) plezanje kot (čisto resno) igro, ki po navpičnih stenah pripelje na … dišeč in udoben travnik! generacija ’68? Alpinizem odslej ni samo od- povedovanje, žrtvovanje, kri in tovarištvo, boj z goro in osvajanje vrhov, temveč je verti- kalna igra, ki se konča na udobnem zelenem travniku, kjer se pasejo ovce. Socialne revolucije iz konca šestdesetih let so glo- boko vplivale na našo generacijo. Nekaj je bilo v zraku, kot bi se rodili s potrebo po spremembah. A od mladinskega vrenja je ostal družbeni poraz. Že- lel sem spremeniti pravila igre v plezanju in, seve- da, izumil toplo vodo. T a način sta nakazala že Pre- uss in Comici. Prejel sem dediščino, ne da bi vedel zanjo. Kategorično sem odklonil kline in začel ob- sedeno iskati plezalsko svobodo, čistejši način ple- zanja. V življenju je najlepše odpreti svojo pot sam, brez prisil, brez obvez, markacij ali mejnikov. Že- lel sem plezati sam, svobodno, s svojimi prsti, ra- zumom in vizijo. To je pomenilo plezati prosto in brez (ali čim manj) klinov. Izbral sem najtežjo pot, a moja vzgoja mi ni dovolila popuščanja. Plezalska igra je postajala vse lahkotnejša, hkrati pa vse re- snejša, težja in nevarnejša. Na vsakem koraku je ča- kal nov strah in ko sem ga nagnal, se je pojavil drug. Od kod ti strahovi, sem se spraševal, saj postajam vse boljši, vse močnejši? Pristal sem v začaranem krogu, kjer je bilo vedno teže ločevati pogum od neodgovornosti. Po svoji poti sem mnogokrat hodil nezavedno. Bilo bi arogantno trditi, da sem preživel samo za- radi svojih sposobnosti; ne, to ne drži povsem. Sre- ča oz. naključje bosta vedno igrala pomembno vlo- go, tako v življenju kot v alpinizmu. Nemogoče je dokončno vedeti, kako tenka je ločnica med življe- njem in smrtjo. Gore stalno podlegajo gravitaciji in se podirajo – lahko bi me že stokrat pokopale pod milijardami ton kamenja. Koliko mojih smeri sploh ne obstaja več! Gore so me naučile sestopiti z vrha, odnehati v smeri, popustiti ambicijam. A vedno se ni dalo, nisem se kar tako hotel odpovedati potrebi po napredovanju. Namerno sem prerezal mosto- ve varnega in obvladljivega sveta ter iskal tisto, kar je novo, neodkrito. Gore so odprte vsem, a niso za vse. Ljudje berejo vodnike in spletne forume, ku- pujejo opremo in mislijo, da o gorah vedo vse. Ni tako! Skozi gorske izkušnje sem nabiral orodja za svoje preživetje, a nikdar ne bodo zadostovala. Narava vas je obdarovala s fizičnim in um- skim talentom, dopolnili ste ga z natančnim, smotrnim življenjem … in kančkom intuici- je? Bi lahko utemeljili razliko med alpiniz- mom kot plezanjem in alpinizmom kot za- mišljanjem novih poti? Vse, kar je, se rodi v sanjah, v domišljiji. Odprtost do nemogočega pomeni, da so naše misli vedno korak pred telesom. O svojih prvih velikih deja- njih je alpinistična skupnost komentirala: "Sedma stopnja, prosto in brez klinov – nemogoče!" Ru- šil sem to samozadostnost in odgovarjal z dejanji. Manolo v smeri Malvazija v istrskem Dvigradu Arhiv Maurizia Zanolle - Manola 32 "Je težko, morda zelo težko, a ni nemogoče." Tiste- ga, česar človek ne razume, tudi ne vidi. Prvi ko- rak k napredku je torej videti, zamisliti si možnost, da je nekaj mogoče. Potovanje se vedno začne v imaginaciji, tu je prava genialnost pravih alpini- stov. Tabula rasa, 3 brezimna in kompaktna skala, ki naenkrat zaživi v svoji konkretnosti, alpinist ji s kreativnostjo vdahne življenje tako, da iz skale pri- vleče na dan plezalno smer. Ravna površina posta- ne tridimenzionalna, ko si zamisliš oprimek, stop, prehod. In nastane čarovnija. 4 V filmu Verticalmente Demodè imaginacija zaživi. Minimalističen opis smeri, skica ple- zalčevih gibov v steni, ki postanejo projekt, in nato v letu 2009 preplezana smer Eternit. Kot otrok sem hodil pod steno Bauleja, a je nisem videl. Človek vidi in sliši le delček tistega, kar je v ži- vljenju možno. Človeško slepoto sem želel izraziti s samim imenom. Eternit 5 je snov, ki se skriva pred topim očesom vsakdana v ceveh, zidovih, tam, ka- mor jo je nekdo skril. Od tam nevidno in tiho raz- jeda naše zdravje. Pomislite na družbo. Oblastniki hočejo, da ne bi vsega videli niti razumeli, in sicer zato, da lahko vladajo, ukazujejo, krmarijo. Gore so me naučile iskati tisto, kar je nevidno, a kljub vse- mu je, obstaja, deluje. S svojo zgodbo skušam lju- dem pokazati, da je dovolj odpreti okno in pogle- dati malo dlje, da lahko vidimo nova, še neraziskana obzorja. Alpinizem z vami odkrije nove dimenzi- je. Ni več mišičasto, titansko premagovanje nemogočega, temveč eleganca, ravnotežje, 3 Prazen, nepopisan list. 4 To misel lepo ponazarja film Verticalmente Demodé. (op. ur.) 5 Eternit je v italijanščini sinonim za azbest po podjetju, ki proi- zvaja beton azbest od leta 1901. lahkoten ples v vertikalnih ploščah. Življe- nje na konicah prstov odraža senzibilnost in prevrednotenje nevidnih detajlov. Od srede sedemdesetih let do začetka osemdesetih sem svoje življenje postavil na glavo. Razumel sem, da je plezanje eden najpočasnejših načinov premi- kanja v svetu. To sem doživljal zelo resno, globoko. Od velikih gorskih dejanj, prvenstvenih smeri in ponovitev (denimo Ribe, prve ponovitve legendar- ne smeri Via attraverso il Pesce v južni steni Mar- molade, kjer je Manolo leta 1984 preplezal najtež- ji sto- in večmetrski odsek z enim samim, majavim klinom, op. avt.) sem se spustil v plezališča. Vedno sem užival v vseh slogih plezanja: previsnem, ver- tikalnem, balvanskem. Kljub premagovanju viso- kih težavnosti sem vedno javno priznal svoje fizič- ne omejitve. Moja krepost je bila predvsem videti oprimke in stope, zamisliti si nenavadne gibe v ska- li. Največja omejitev v gladkih ploščah je postajala varnost. Minila so dolga leta radovednega učenja v plezališčih z novimi težavnostmi in smermi, s solo plezanjem, ponovitvami in uspehi, dokler nisem začel delati dolgih smeri s pomočjo smotrno pre- tehtanih svedrovcev. Nikdar niste tekmovali, čeprav ste športno plezanje v Evropi utemeljili prav vi. Iz gora ste se spustili v plezališča, tam kot prvi Itali- jan leta 1986 preplezali smer z oceno 8b (Ul- timo movimento, Totoga v domači skupini Pale di San Martino), plezali ste free solo do ocene 8a (smer Masala Dosa v plezališču San Silvestro, 1992) ter se po letu 2000 vrnili v vi- sokogorske stene z novim slogom. Omenil bi smer Cani morti (v Palah, 2004) in legen- darno Solo per vecchi guerrieri (Vette feltri- ne, 2006). Slednjo sta baskovska brata Pou Maurizio Zanolla - Manolo predava na 9. festivalu gorniškega filma 2015 v Ljubljani. Foto: Igor Kuster FGF 33 februar 2018 PLANINSKI VESTNIK uvrstila med najtežje v Alpah. 6 Znanje iz plezališč sem hotel prenesti v prave gore, Patagonijo, Himalajo. Žal sem imel preveč poškodb in nesreč, zato sem svoje energije preusmeril v do- mače Alpe in le delno alpinistična dejanja. Nikdar me ni zanimalo podpisovati smeri v velikih dolo- mitskih stenah, Pelmu, Marmoladi ali Civetti. Iskal sem lepoto in pustolovščino za vogalom, v skritih, brezimnih stenah. Smer Solo per vecchi guerrieri sem odprl pri dobrih petdesetih letih in predstavlja nekakšno priznanje lastne nemoči, šibkosti, lastnih meja, ki se jih ne smemo sramovati. Nič posebnega ni, okrog 8c, a kljub poškodbam sem projekt skle- nil. Res bizarno, ob koncu svoje kariere sem se lotil iskanja svojih fizičnih meja, kot kak mlad športnik. Ves moj nered se je obrnil v red, svojo netekmoval- nost sem disciplinirano usmeril v cilj. Kakšen ču- dak, še pri 54 letih sem plezal smeri z oceno 9a. Del Maurizia je hotel plezati vedno teže, vezi in mišice pa so kričale dovolj. Na srečo je zmagala zdrava pa- met. Kar še ne pomeni, da ste nehali plezati. Lani sem končal tri lepe projekte. V sosednji dolini sem našel srhljivo čudno, gladko steno in v njej pre- plezal enoraztežajno smer Bellissima z oceno 8c. Res je prekrasna (bellissima v italijanščini, op. avt.). V T ognazzi sem izpeljal projekt, ki sem ga pred tre- mi leti načrtoval v trad 7 slogu, zaradi poškodb sem teh dvesto metrov nazadnje nasvedral. Smer Pin- ne Gialle (Rumene plavuti, op. avt.) z oceno okrog 8b/c sem prosto preplezal in se seveda takoj ske- sal. Dobro leto sem počakal na ponovitev svojega soplezalca, jo nato očistil vseh klinov in jo končno preplezal v trad slogu. Želel sem izkoristiti svojo fi- zično formo in še kaj ustvariti. Spomnil sem se na 6 Priporočam ogled kratkega filma Hardest of the Alps, kjer sta dokumentirala sezonski vzpon treh alpskih big wall problemov in se srečala z njihovimi avtorji: Manolom, Alexom Huberjem in Beatom Kammerlanderjem. 7 Brez uporabe klinov (op. ur.). svojo smer Il mattino dei maghi (Jutro čarovnikov, op. avt.) v Totogi, ki je bila leta 1981 verjetno naj- težja evropska smer, odprta od spodaj. Takrat sem prvič uporabil tri majhne kompresijske kline. Nihče je medtem ni ponovil, zato sem si rekel, da si dam revanšo in jo preplezam brez njih. Gre za 25 metrov nevarovanega plezanja težavnosti 8a. Med posku- som sem si ponovno poškodoval prste, zato sem jo po tolikih letih spet preplezal tako kot nekoč. Pošte- no, pri šestdesetih sem končno priznal poraz. Kva- dratura kroga. Bi lahko za konec pojasnili nomadsko zgod- bo smeri Il Maratoneta, ki s svojo gladko pre- visnostjo kraljuje sredi kanjona v Paklenici? Bilo je leta 1987, ko sem se v odlični formi vrnil iz Amerike in se zelo navdušil nad tekom. Tekel sem, ne vem zakaj, vsak dan. S punco sva se odpravila na počitnice na hrvaško obalo, nekje na avtocestah pred Trstom sem ji rekel, ti nadaljuj s kombijem, jaz ti bom sledil peš. In sem začel teči. Vsak dan sem pretekel okrog 50–60 kilometrov, vse do Paklenice. Ko sem v parku zagledal upognjen, utrujen balvan, sem naenkrat pozabil na tek in ga želel preplezati. Smer sem nasvedral, a mi je sprva spodletelo. Zato sem tekel do Splita, se vrnil in dokončal ta projekt z oceno 8b+. Bila je najtežja smer, ki sem jo do te- daj preplezal. Treba je le pretrpeti bolečine v prstih, saj je napor hud in konstanten. Nazaj grede sem pri Dvigradu opazil zanimivo linijo in nasvedral smer Malvazija. 8 Naslednjo sezono sem se vrnil v Istro, tokrat s kolesom prav od doma in jo preplezal. Sle- dile so klasične polemike, češ da mi ni uspelo. Po petnajstih letih sem imel neko predavanje v Rovi- nju in nisem zdržal radovednosti. Boleli so me pr- sti, ničesar se nisem spomnil. V družbi Erika Švaba, Urbana Goloba in Fabia Palme (AO Ragni di Lecco, op. avt.) sem ponovil točno to, kar sem storil pet- najst let prej. Začel sem od spodaj, zdrsnil, preple- zal najtežji del, se ustavil na oprimku za dva prsta in dosegel vrh. Nič takega se ni spremenilo od prvič, ko je bila ta smer ena prvih 8b+/8c na svetu. Hvale- žen sem, ker so jo ohranili pri življenju. Mi smo pa vam hvaležni za pogovor, saj vem, da ste navadno zadržani do medijev in druž- be spektakla. Ha, konflikten odnos je to. S  težavo sem sprejel celo povabilo festivala 9 na včerajšnji veledogodek o športnem plezanju. Večer, ki ga je vodil Adam On- dra, sem odprl kot eden zadnjih dinozavrov, ki smo v Evropi utemeljili free climbing in še vedno pleza- mo. Govorjenje o sebi me spravlja v hudo zadrego, zato upam, da bo avtobiografija, ki je končno pred izdajo, ohranila, kar je najpomembnejše – spraše- vanje o smislu. m 8 Smer je Američan Cody Roth prvič ponovil šele 28. decembra 2010. 9 Lanski festival gorniškega filma v Trentu; intervju je bil posnet maja 2017. Tri plezalske legende na 9. festivalu gorniškega filma 2015 v Ljubljani. Z leve Silvo Karo, Lynn Hill, Maurizio Zanolla - Manolo. Foto: Igor Kuster FGF 34