GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV => LJUBLJANA, 22. SEPTEMBRA 1059 - LETO X. - ŠTEVILKA 14 REFORMA ŠOLSTVA Osnovna šola Piran GLAVNA TOČKA DNEVNEGA REDA NA OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC Šolstvo na našem obalnem delek na tej razstavi je imel naj-področju nima tiste nacionalne globlji smisel. Tudi dekliška dela tradicije kot v »notranjosti«; 1“,~ J ° Na seji Republiškega odbora sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS 8. septembra so člani razen o osnutku zakona za osnovno šolo razpravljali v glavnem o organizacijskem stanju v našem sindikatu ter o pripravah primerov so se že odločili imenovati stalne komisije, medtem ko je formiranje stalnih oziroma občasnih komisij v občinah prepuščeno v presojo občinskim sindikalnim svetom. Zaključiti smem, da bodo sin- na občne zbore podružnic. V zve- dikalne podružnice kmalu zažive- zi s tem smo naprosili tajnika RO Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev tovariša Srečka Božnarja za odgovore na nekaj vprašanj. Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije je na zadnji seji razpravljal o organizaciji sindikalnih podružnic v Sloveniji. Kakšno je to stanje? Znano je, da so se 1. julija letos združila vsa dosedanja Združenja prosvetnih delavcev Jugoslavije (Združenje učiteljev le v svojem delu. Uspeh dela pa bo odvisen od aktivnosti članov podružnice in podružničnega odbora. Zato menim, da je ob formiranju podružnic ena bistvenih nalog članov podružnice izvolitev takega odbora podružnice, ki bo znal uspešno uresničevati naloge našega Sindikata v sklopu Zveze sindikatov Jugoslavije. O čem naj bi prosvetni delavci razpravljali na bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic? Smatram, da naj se na obč- ki so vključene v novi Sindikat. Na občnih zborih naj se sestavi tudi delovni načrt za novo obdobje. prosvetnih lavcev Jugoslavije; kakšne so naloge sindikalnih podružnic v pripravah na kongres? Za ustanovni kongres našega Sindikata bomo volili v Sloveniji 55 delegatov. Ker bo podružnic v Sloveniji precej več, kot pa bomo volili delegatov, menim, da je ena so bila dognana in estetska. Seveda je sled šolske reforme še neznatna, reforma je pač proces, ki zahteva veliko časa in prostora. S krožki, ki so temelji praktičnega pouka in ki jih je na i; nasprotno, presajanje šoli precej, so učitelji^ dokazali, re čeprav šablonsko, in da ne mislijo zavirati časa. Plod nima je iz razlogov, ki so znani in katerim se je čas odmaknil, tako da so že del preteklosti ali zgodovine. S tem pa ni rečeno, , v . da smo hodili ali da hodimo bistvenih nalog podružnic v pri- vsajLsejJj. pravah za kongres ta, da pomaga- stru]jture jo komisijam našega Sindikata pri sodobnih ’ družbenih'* ciljev,”ima teh krožkov je lanskoletna javna okrajnih sindikalnih svetih sesta- enakovreden videz in svoj notra- prireditev »Spoznavaj svet m 10., 11. in 12. decembra bo vi? kandidatno listo takih dele- y izraz Brez dvoma pa ni ši0 domovino« ter »Pokaži, kaj znaš«, Beogradu kongres Sindikata §atov " ™ kot na papirju. Marsikje ali ki jo je za svoj program, posnel osvetnih in znanstvenih de- v.ajc> zarad' d skoraj povsod je bilo treba opra- Radio Koper Se in se bi lahko stvom splošen ugled, ki bodo ak pionirsko delo. S kakšnimi naštevali odlike, načrte m tudi tivno sodelovali pri delu kongre- sreds£vi se je prieelo to, kar vi- kopico težav. Ker pa je težav sa, svojemu članstvu pa bodo zna- dim0 danes, kakšna volja je mo- več kakor odlik, omenjamo „--------= —i ^ rala vse to oblikovati _ za vse slednje, ki so odraz poguma to je potrebno veliko posluha, da opravljenega dela. Pavle Zidar, , v, , . . doživiš občutek nepotvorjenega društva zbrala podatke o izven- spoštovanjat šolskem delovanju našega član Tudi piranska Osemletna šola pionirje: Ludoviko li prenesti naloge, ki jih bo kongres sprejel. Za kongres sam pa so bivša stva. le in profesorjev strokovnih šol, Zdru- nem zboru sindikalne podružnice ženje učiteljev in vzgojiteljev spe- obravnavajo vsa vprašanja o živ-cialnih šol in ustanov, Združenje Ijenju in delu vseh prosvetnih in vzgojiteljev) z Društvi arhivarjev, kulturnih ustanov. Ker pa sestav-bibliotekarjev in konservatorjev Ijajo velik del članstva Sindikata ter visokošolskih profesorjev in prosvetnih in znanstvenih delav-znanstvenih delavcev v enoten cev učitelji, predmetni učitelji in Sindikat prosvetnih in znanstve- profesorji te ali one vrste šol, menih delavcev Jugoslavije. V ta nim, da mora biti reforma šolstva sindikat je včlanjeno vse učno- glavna točka dnevnega reda. Vzgojno, administrativno in po- Prav tako je treba razpravljati niožno-tehnično osebje vseh vrst tudi o skrbi za članstvo (o nagra-žol, predšolskih ustanov, dijaških jevanju, o ocenjevanju, o stano- vanjskih problemih itd.). Zlasti pa bi bilo potrebno ugotoviti, koliko so doseženi uspehi resnično plod dela dosedanjih naših organizacij. Pri tem bi rad opozoril,, da je treba obravnavati problematiko delovanja članstva vseh ustanov. domov, internatov, vzgajališč, zavodov za specialno šolstvo, višjih šol, univerze^ knjižnic, arhivov, thuzejev in galerij . Ker se je s tem organizacijska mreža bistveno spremenila, je po-Utično-organizacijski odbor pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije razpravljal o novi organizacijski strukturi našega sindikata. Naš republiški odbor je smernice tega odbora osvojil in sklenil naslednje: 1. Osnovna organizacijska oblika je sindikalna podružnica, formirana po industrijskem principu — to je, da ima ustanova, kjer je onnosKin aKiivov zaposlenih več kot 15 ljudi, pra- razgibano, seveda vičo ustanoviti svojo podružnico. Le tam, kjer ni pogojev za takšno formiranje podružnic, se podružnica ustanovi po teritorialnem principu, to je, ena občina - ena Podružnica. 2. Okrajni odbori se ukinejo, hamesto njih pa se pri Okrajnih sindikalnih svetih formirajo stal-he oziroma občasne komisije našega Sindikata kot pomožni orga-m Okrajnih sindikalnih svetov. 3. Občinski odbori se ukinejo, hamesto njih pa se v občinah z Več podružnicami formirajo pri ima svoje . Kalan, učiteljico Tavčarjevo, Pečaričevo in Zadnekovo. Njim je treba priznati, da so iz danih prilik sprožile tisti kamen, ki se imenuje vogelni. Seveda je današnja piranska osemletka temeljito menjala obraz. Zaradi novih priseljencev je prišla do večjih prostorov, ki pa današnjim potrebam glede na reformo šole ne ustrezajo več. Delavnic za praktičen pouk ni, tudi vrta ni in orodja. Učitelji so prepuščeni svoji iznajdljivosti, ki pa je ne smemo podceniti. Letošnja razstava potrjuje, da je bilo delo na šoli kvalitetno in da je šolska reforma že pustila tu svoj navdih. Od risbe do enocevnega . . .____ , ,, _ ali dvocevnega radijskega apara- msrsikaj zanimivega t g ta, ali zvočnika in električnih roria. motorčkov, je _več ko opazen Šoferski izpiti za prosvetne delavce 24 predavateljev z gimnazij in strokovnih šol je v soboto 29. avgusta delalo v Kranju šoferski izpit. Odgovarjali so na vprašanja iz motoroznanstva in prometnih predpisov in seveda tudi praktično pokazali svoje znanje za volanom, kakor so se bili naučili na 18-dnevnem tečaju v Tržiču. Pobudo za tečaj je dal Svet za šolstvo LRS, uresničili pa so jo strokovnjaki Avto-moto zveze Slovenije, ki so predavali. Pri izpitih so se prosvetni delavci večinoma zelo dobro izkazali. Tako smp prvikrat dobili vzgojiteljej ki' bodo znali mladini povedati Elektrotehniški krožek na osnovni šoli v Piranu skok. Profesor Zadnek, ki ze sto let eksperimentira in zagovarja danes že ne več njegovo tezo praktičnega pouka, se je zagotovo približal smotru ideala nove šolske reforme. Njegov od- Biološki aktivi v LRS v šolskem letu 1958/59 V vseh okrajih je bilo delo bioloških aktivov kolikor toliko v enih bolj, v drugih manj; nekateri aktivi so pa, lahko trdimo, skoraj popolno, ma zaspali. Ljubljana, upravno in kulturno središče Slovenije, ima v biološki dejavnosti že zelo stara, izročila v tej ali oni obliki. Dijaški prirodoslovni krožki po gimnazijah so znani že izza dobe med obema vojnama, pa tudi že prej. Posebno močno pa se je biološko prizadevanje razvilo po osvoboditvi, ko so bili poleg delovanja dijaških krožkov usta- •obravnava vsakovrstna temati- Mimo vsega povedanega pri' ka v obliki predavanj, seminar- rejajo aktivi vsako leto vsaj en- ja, demonstracij ali pa je sestanek organizacijskega značaja, ko gre za dogovor o ekskurzijah in podobno. Aktiv biologov je v Ljubljani avtomatično vključen v delo Prirodoslovnega društva Sloveni. krat za ves okraj, ki sega od Medvod do Kolpe in od Trbovelj do Starega trga pri Ložu, skupne sestanke. Aktiv ljubljanskih biologov navadno priredi ta dan krajšo ali daljšo ekskurzijo. Po spojitvi z bivšim kočev- lah v kranjskem okraju je na zavidljivi višini. Za aktiv biologov v kranjskem okraju odgovarja profesor Branko Prekoršek. Prav tako vnemo za strokovno poglabljanje in izpopolnjevanje svojih ljudi kažejo pri OLO CELJE. Tudi Celjani so že lan- predavanje ali temu podobno, se okraj tako močno povečan, da je je, in, ganiziran večji tečaj za oceano- področja. Pedagoški tečaji za pripravo učiteljev tudi v Švici Pomanjkanje učiteljev je važno prosvetno vprašanje v mnogih zapadnih državah. Posebno pereče je to vprašanje v Zapadni Nemčiji, v Združenih državah severne Amerike in tudi v Švici. V kantonu Zurich ne zmorejo na rednih učiteljiščih vzgojiti dovolj učiteljskega naraščaja, zato je bilo v marcu letos ljudsko glasovanje o tem, ali naj odprejo za pripravo na učiteljski poklic posebne tečaje, v katere bi sprejemali tudi take, ki nimajo srednješolske izobrazbe. Tečaji bodo trajali dve leti, in sicer od 6. okt. 1959 do oktobra 1961. Sprejeli naj bi 80 kandidatov. Na razpis tečaja se je prijavilo 533 oseb; od teh je bilo 466 moških in 67 žensk. Komisija, ki je sprejemala novljeni tudi aktivi biologov, t. _ a občinskih sindikalnih svetih enake i- profesorjev in predmetnih uči- tudi tu so poleg drugih zastopa-komisije kot pri okrajnih sindi- teljev, ni v glavnem biologi ljubljanskih kovnih šolah. segajo tudi aktivno v delo. Na Ta aktiv, seveda z znatno botanične večere vabi aktiv z va-podporo prej MLO Ljubljana, se- bili (predsednik aktiva ravnatelj daj OLO Ljubljana, deluje do- ~ " ' .......... kaj aktivno ves čas po osvoboditvi s tem, da ima redno vsak mesec sestanek. Na sestanku se člani praviloma udeležijo tega *elo težto uspešno prirejati skup- gr arijo jhišiitutu za morsko^bin- prijave, je odklonite 383 ^prijav-predavanja. Vsak drugi petek v mesecu so v Botaničnem inštitutu na univerzi botanični večeri, ki jih že 5 let prireja Botanični inštitut; kalnih svetih. V zvezi s tem sva s predsednikom Republiškega odbora tov. Peternelom v mesecu avgustu obiskala vse okrajne sindikalne svete in ugotovite, da so vsi okrajni sindikalni sveti resno pristopili k reševanju te naloge. V večini Gabrijel Simčič), ki so jih dali ljubljanski aktivi tiskati, da z njimi poimensko vabijo svoje člane na sestanke. ne sestanke vin je ob rednih sestankih mogoče vabiti samo tiste člane, ki stanujejo v mestu ali bližnji okolici, ker je nemogoče, da bi prihajali na sestanke n. pr. iz Nove vasi ali Fare pri Kočevju itd. Koristno bi bilo, kot se je razpravljalo že na prenekaterih sestankih, da centralni aktiv drži zvezo z nekakimi podružnicami, kot n. pr. Trbovlje, Kočevje itd. ter jim nudi pomoč. logi j o v Rovinju. Ta tečaj je bil od 25. julija do 1. avgusta; udeležilo se ga je 24 predmetnih učiteljev in profesorjev, ki poučujejo na srednjih in osnovnih šolah v okraju prirodopis. Tečajniki so bili zelo živahni in samoiniciativni pri iskanju in nabiranju in zbiranju materiala; nekateri so se pridno potapljali in pri proučevanju obrežnega živalstva in rastlinstva (literate) S"** biologov je vpre- opazke, ki so jo izrekli na terenu tečajniki, da si žele in da jim je potreben poglobitveni tečaj za teklem šolskem letu pokazal precejšnjo agilnost, saj je priredil kar tri strokovne daljše tečaje za .. . vV-:.. • . strokovno izpopolnjevanje svoje- dolinsko (nižinsko) floro in fav- no. Tak tečaj naj bi se organiziral naslednje leto s sedežem v Celju samem, kjer bi na terenu obdelali umetne (polje, vrt, gnojeni in negnojeni travnik) in naravne življenjske združbe (razne vrste gozdov, potokov, mlaka itd.). Upajmo, da bo aktivu biologov uspelo ob letu organizirati tečaj, ki bi bil za neposredno de-(Nadaljevanje na 2. strani) Ijencev, 58 jih je preklicalo svoje prijave, 7 oseb, ki so imele popolno srednjo šolo, so napotili na učiteljišča, da tam dopolnijo svoj študij; tako je ostalo 116 prijav-Ijencev. Po poklicu je 33 nameščencev v trgovini, 11 tipografov, 10 ključavničarjev, 9 mehanikov, 9 mizarjev, 7 risarjev, 6 laborantov, 6 uslužbencev na pošti, radiu in televiziji ter 25 v raznih drugih poklicih. Skoraj vsi imajo dovršeno poklicno izobrazbo. Nekateri imajo po nekaj razredov srednje šole, ki pa so jo morali zapustiti zaradi pomanjkanja sredstev. Po starosti so precej enakomerno razdeljeni od 21 do 38 let. Od 17. avgusta do konca septembra so v predtečaju, da jih komisija še temeljito spozna po njih psiholoških in karakternih sposobnostih in nato končno odloči, kdo naj bi bil sprejet v tečaj. Na tečaju jim bodo predavali profesorji in učitelji. (Po Neue Ziircher Zeitung) V. C. ga članstva, in sicer: oktobra meseca lansko leto je bil strokovno poglobitveni tečaj za morsko biologijo v Rovinju, ki se ga je udeležilo 22 članov; ta tečaj je bil na konto šolskega leta 1957/58. od 25. do 27. maja je bil tridnevni tečaj za obmorsko floro in vegetacijo tudi v Rovinju z udeležbo 22 članov, od 28. junija do 5. julija je bil tečaj za lim-nologijo, geologijo in visokogorsko floro v Bohinju; udeležba 22 članov. Mimogrede naj ob tej — y . . .. x .. : . ,, priliki omenimo tudi tečaj, ki ga 16031 Z3 DDraVllHie V SmilHMU DT! 10VPITI IHCStl! je priredil aktiv OLO Kranj poleti 1957 na Komni; tečaj je trajal 10 dni. Iz vsega tega vidimo, da je bilo v šolskem letu 1958/59 v kranjskem okraju na poglobitve- nih in izpopolnitvenih tečajih OLO Novo mesto tečaj za upra-trikrat po 22 udeležencev skupaj vitelje nižeorganiziranih šol. Te-18 dni, kar je stalo nekaj manj čaj, ki sta se ga udeležite tudi kot 500.000 dinarjev. Ljudje, ki predsednik okraja tov. Belopavlo-v okrajnem ljudskem odboru vič Niko in sekretar SZDL okra-Kranj razpolagajo s sredstvi in ja Novo Mesto tov. Roman Ogrin. Zaradi kvalitetnejšega vzgoj- učnim načrtom, nazornostjo pri nega in izobraževalnega dete pri pouku, družbenim upravljanjem, izvajanju šolske reforme v osnov- s sodobnimi metodami pri poni šoli je organiziralo Tajništvo uku in z nalogami šolskega koza šolstvo, prosveto in kulturo lektiva. o njih odločajo, se globoko zavedajo dejstva, kako važno je strokovno izpopolnjevanje in poglabljanje ljudi, ki posredujejo znanje mladini in jo vzgajajo, saj se to bogato obrestuje; nobena se je vršil v dijaškem domu v Šmihelu pri Novem mestu od 31. avgusta do 2. septembra letos, organiziranih šolah Dobro pripravljen, aktualen vaseh in naselkih. in obsežen program je seznanil upravitelje s perspektivnim raz- Odlična in nazorna predavanja, povezana z živo razpravo ter pohvalne izjave tečajnikov dokazujejo, da je tečaj v celoti uspel in razširil pedagoško in politično znanje upraviteljev, ki ga bodo z voljo in poletom uporabljali pri vsakdanjem težkem delu na niže-v oddaljenih Nova osnovna šola v Gregorčičevi ulici v Ljubljani bo kmalu sprejela 1200 otrok. Imela bo 16 Bčilnic, pet delavnic, kemični in fizikalni kabinet, pevsko sobo, knjižnico in čitalnico, risalnico in mlečno kuhinjo. Telovadnico bodo prizidali kasneje druga stvar ni bolj jasna kot ta, vojem šolstva v okraju, z druž-da, kdor več ima, lahko več nu- beno vlogo šolskega upravitelja, dl. Strokovne inšpekcije, hospi- z nalogami matične šole, z oce-tacije in razni nastopi to odločno njevanjem učencev in s proble-potrjujejo, kajti pouk biologije mom repetentov, z zdravstveno na vseh osnovnih in srednjih šo- vzgojo v osnovni šoli. novim Prizadevanja organizatorja ter finančna sredstva, ki so jih vložile občine in okraj za izvedbo tečaja, bodo tokrat dobro naložena. Takih tečajev si v bodoče še želimo. Dušan Muc, okr. prosv. inšp. Biološki aktivi v LRS v šolskem letu 1958/59 (Nadaljevanje s 1. str.) lo v osnovni šoli brez dvoma koristen in potreben; načelnik tajništva za šolstvo, kulturo in prosveto pri OLO Celje Vojko Simončič bo prav gotovo oskrbel denarna sredstva, potrebna za izvedbo tečaja. Po večletnem mirovanju se je nazadnje posrečilo zbuditi tudi aktiv biologov mariborskega okraja. Že lansko leto je pričel delovati z rednimi sestanki, sejami in predavanji, letos pa je priredil še dvoje večjih stvari, in sicer: maja meseca dvodnevni seminar za floro in vegetacijo Pohorja v Mariboru'. Prvi dan je v daljšem in izčrpnem predavanju znanstveni sodelavec SAZU profesor dr. Maks Wraber predstavil Pohorje v geološko-geo-grafsko-petrografsko-klimatsko in fitosociološkem pogledu kot tudi v zgodovinskem razvoju flore in vegetacije. Po teoretičnem delu so si člani aktiva ogledali vse omenjene razmere na Pohorju samem. Tečajniki sami so nenehno izjavljali, kako koristno in potrebno je to ter poudarjali, zlasti mlajši tovariši in tovarišice, da redni študij ne more nuditi v tako kratkem času vsega v zadostni meri. Upoštevati moramo dejstvo, da mora učitelj in profesor razpolagati z veliko količino prezentnega znanja, česar navadno v drugih poklicih ni. Na tem seminarju je bil dogovor glede daljšega tečaja za morsko biologijo, ki.je bil planiran od 20. do 26. junija v Rovinju. Ta tečaj se je realiziral. Pričel se je v ponedeljek 22. junija in trajal do sobote 27. junija. Tečaja se je udeležilo 18 profesorjev in predmetnih učiteljev, ki poučujejo v okraju biologijo. Zelo zanimivo je to, da so tudi člani aktiva biologov mariborskega okraja izrekli enako željo kot Celjani, namreč po tečaju, na katerem bi obravnavali nižinske biotope. Po izjavi okrajnega šolskega inšpektorja tovariša Mari-ona za sredstva verjetno ne bo težav, ta da se bodo dobila, ako bodo aktivi pokazali pripravljenost za delo. Kakor ljubljanski tako je tudi mariborski okraj zelo obsežen in tudi tu je zelo težko, če ne še teže kot v Ljubljanskem okraju spraviti ljudi skupaj. Tudi tu razmišljajo, kako najuspešneje organizirati aktive, da bi bili kolikor mogoče aktivni. Tako n. pr. iz oddaljenega kraja Ravne na Koroškem le težko prihajajo na sestanke aktiva v Maribor. Na zadnjem sestanku aktiva meseca maja n. pr. ni bilo nikogar iz bivšega ptujskega okraja. Vsekakor bodo morali urediti tako, da bodo podružnice teh aktivov delovale bolj ali manj samostojno, -seveda ob pomoči centralnega aktiva v Mariboru. Za aktiv mariborskega okraja odgovarja profesor Vladimir Gaspari. Veliko vnemo in prizadevnost kažejo že več let sem člani biološkega aktiva v Murski Soboti. Razen rednih sestankov, ki jih po potrebi sklicujejo, so meseca junija—julija priredili desetdnevni tečaj za kemijo in biologijo s sedežem v Murski Soboti. Vsak tečaj je trajal pet dni. Tečaj za kemijo je vodil profesor celjske gimnazije Stanko Modic, biološkega pa direktor Botaničnega vrta univerze profesor Jože Lazar in asistent ljubljanske univerze dr. Kazimir Tarman. S tečajem za kemijo je bilo nekoliko težav v tem, ker v Murski Soboti nimajo primerno opremljenega laboratorija, pa je bilo delo bolj teoretičnega kot praktičnega značaja. Tečaj za biologijo je uspel v polni meri. Obdelali so floro in favno predvsem rokavov reke Mure in jezer, kar je bil tudi dejanski namen tega tečaja. Floro Goričke in drugih področij so obdelali že prejšnja leta. Za drugo leto žele imeti tečaj za visokogorsko floro na Komni, da bi spoznali, ponovili in utrdili znanje in poznanje alpskega rastlinstva. Z načrtom se na okraju po izjavi svetnika tovariša Bele Horvata, vnetega zagovornika prirodo-znanstvenih prizadevanj, strinjajo. Zato imamo ta načrt lahko za dejstvo in organizacija za tečaj v tej meri že teče. Sploh, priznati moramo, da je Murska Sobota v tem pogledu vzorna. Z vodjo aktiva tovarišico Ireno Mencingerjevo poteka delo tiho in skromno, toda vztrajno. Na okraju pa že najdejo sredstva, čeprav z njimi ne obilujejo, da strokovno dvigajo svoj mladi kader. Biološka aktivnost v okraju Novo mesto je bila zaradi finančnih težav, s katerimi se bore, dokaj skromna, vendar se je načelniku tajništva za šolstvo, kulturo in prosveto tovarišu Kastelicu posrečilo dobiti sredstva za štiri udeležence za oceanografski tečaj v Rovinju, ki so se priključili meseca junija tečaju mariborskega okraja. V Novem mestu si močno žele nekdaj živahno delovanje biološkega aktiva zopet poživiti. Upajmo, da jim bo ob dobri volji in gmotni podpori okrajnega ljudskega odbora uspelo. O delovanju aktivov biologov OLO Nova Gorica in Koper ni kaj poročati, ker zadnje leto pač nista bila aktivna, vladala je namreč popolna stagnacija. Zaradi finančnih težav, s katerimi se ta dva okraja borita, je bilo onemogočeno sklicevanje tako bioloških kot tudi drugih aktivov, kaj šele prirejanje daljših po-globitvenih in izpopolnitvenih tečajev. Upajmo, da se bodo finančne razmere (pa tudi volja odločujočih) tudi v teh dveh okrajih prejkoslej izboljšale, da bodo tudi tu uspeli organizirati podobno kot v drugih okrajih tečaje in seminarje, da v tem pogledu ne bodo zaostajali. Strokovno delo je bilo zelo pestro in lepo. Pri proučevanju prihaja v poštev geološki sestav, petrografske razmere, flora in favna, življenje v sladkih vodah, posebej še v zibelki življenja, v morju. To so strokovna področja, ki jih je nujno proučevati v naravi sami, medtem ko se področja iz fiziologije, anatomije itd. lahko bolj ali manj puščajo ob strani, ker je to možno delati na samih šolah, zavodih in posamič. Zelo važno za nas Slovence, ki še nimamo lastnega oceanografskega inštituta, je to, da je ravnatelj inštituta za biologijo morja v Rovinju (last Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti) univerzitetni profesor dr. Miroslav Zei, ki nudi priliko, da prirejamo poglobitvene tečaje za morsko biologijo. Prav tako je preskrbljeno za strokovni kader, za potrebne instrumente in literaturo; v kolikor je nima na razpolago inštitut sam, jo nudi tov. prof. Zei. Za samo delo na odprtem morju je v inštitutu na razpolago raziskovalna ladjica »Bios«, opremljena s potrebnimi sredstvi za uspešno delo in tehničnim osebjem, t j. kapitanom ladje, strojnikom in pomočnikom. Inštitut nudi tečajnikom tudi udobna stanovanja po zelo nizki ceni. Poudariti moramo, da je in-štitutsko osebje od sekretarja inštituta do pomožnega tehničnega osebja zelo ljubeznivo in na uslugo, kar je za uspešno delo zelo važno. Prav tako moramo dati priznanje upravnjku gostinskega podjetja »Pod Voglom«, ki je s primerno ceno aktivu biologov OLG Kranj omogočil tečaj v Bohinju. Razen omenjenih tečajev ih seminarjev je bil maja meseca tudi seminar v občinskem merilu v Idriji. Trajal je tri dni. Udeležili so se ga profesorji in učitelji, ki poučujejo na srednjih in osnovnih šolah prirodopis v idrijski občini. Strokovno je seminar vodil univ. profesor dr. Gabrijel Tomažič. S tečajniki je nadvse zanimivo obdelal gozdove okoli Divjega jezera, Jelenka in Komovlja, prav tako je obravnaval travnike. Tečajniki so aktivno sodelovali in z največjim zanimanjem spremljali delo in spoznavali zakonitosti, ki yladajo v naravi. Ta tečaj je omogočila tov. Slavica Božičeva, ravnateljica gimnazije in predsednik sveta za šolstvo ObLO Idrija. Le škoda, da k sodelovanju niso bili povabljeni tovariši in tovarišice iz sosednje občine Tolmin. Iz vsega povedanega je razvidno, da je bilo v pogledu biološke dejavnosti letošnje leto v primeri z drugimi zelo plodno. Izkazalo se je namreč, da je prirejanje tečajev in seminarjev v okrajnem merilu najprimernejše in da ti zajamejo večino članstva (navadno okoli 84 odstotkov), medtem ko centralni (republiški) zajamejo le majhen odstotek ljudi. Občine na drugi strani, razen seveda nekaj močnih in velikih, pa so premajhne, s prenizkim številom strokovno prizadetih, da bi se izplačalo organizirati tečaj ali seminar. Tudi v Šiški pri Ljubljani so letos odprli novo šolsko poslopje: osnovna šola je dobila ime po Hinku Smrekarju. Letos je sprejela pod streho že 900 učencev. Ima 14 učilnic in ostale sodobno opremljene potrebne prostore: pet kabinetov, dve delavnici, fizikalno dvorano in kuhinjo. Cena gradnje: skoraj 100 milijonov Seminar za likovni pouk v osnovni šoli Z uveljavljenjem učnega načrta za osnovno šolo gre h koncu prva faza reformnega dela. Metode in oblike šolskega dela, podrobna določitev in razporeditev vsebine pouka, učbeniki, viri, ostala učna sredstva in materialna vprašanja pouka, usposabljanje učnega kadra in še marsikaj drugega spada med naloge, ki so še pred nami. Njihovo reševanje bo zahtevalo daljši ali krajši čas, kakor je pač reforma segla v to učnovzojno področje bolj, v ono manj. Likovni pouk v osnovni šoli je gotovo eno izmed tistih učno-vzgojnih področij, ki so doživela velike izpremembe. V predmetniku in učnem načrtu je likovni pouk postavljen na mesto, ki mu pripada glede na vlogo likovne umetnosti in likovne kulture pri notranjem oblikovanju človeka. O novih pogledih na likovni pouk je bilo doslej že mnogo govora. Diskusije na sestankih, polemike v pedagoškem tisku, predavanja, razstave otroških risb, ilustracije za mladino in druge manifestacije vitalnosti naše likovne umetnosti so segle na naš pedagoški teren, ga vznemirile in razgibale. Do neke mere so ga osvestile, pa tudi zbegale, ker so ga premalo informirale, usmerile in podprle pri delu. Sedaj, ko so se te stvari že nekoliko usedle, bo ne samo možno, marveč tudi nujno potrebno govoriti v konkretnejšem pedagoškem jeziku. Zavod za napredek šolstva LRS je prav s tem namenom organiziral seminar za učitelje likovnega pouka. Vršil se je v Pedagoškem centru v Ljubljani od 31. avgusta do 5. septembra 1959. Udeležilo se ga je 35 profesorjev, predmetnih učiteljev in učiteljev likovnega pouka na osnovnih šolah. Udeležence so predlagali okraji z namenom in perspektivo, da bodo na seminarju obravnavano tematiko in pridobljeno znanje prenašali na teren. Posebnost seminarja je bila v tem, da je celoten njegov program izvedel en sam predavatelj, ki je seminar tudi vodil. Ko je Zavod za to delo naprosil akad. slikarja tov. Maksa Kavčiča iz Maribora, je imel prav poseben namen: semipar naj bi obravnaval probleme likovnega pouka v osnovni šoli iz enotnih likovnih in pedagoških vidikov. Namen je bil v polni meri dosežen. Premagana je bila tudi ovira, ki jo je predstavljala raznolikost udeležencev glede na stopnjo strokovne usposobljenosti. Učitelju je seminar odprl poglede in ga uvedel v osnove, medtem ko je bil za profesorja, ki se je Šolal na aka-deniiji, generalna konzultacija o likovnem pouku. Obravnavana tematika je med drugim zajela umetnostno vzgojo in njeno današnjo problematiko, naloge umetnostne vzgoje v šoli, učno uro, razna metodična in druga praktična vprašanja likovnega pouka, risanje kot osnovo oblikovanja, grafične in slikarske tehnike (teoretično in praktično), barvo in prostor. Predavanja so bila v povzetkih razmnožena na ciklostilu. Program je bil močno napet, tempo dela pospešen. Delali so dopoldne in popoldne, obiskali so stalno razstavo v Narodni galeriji in razstavo sodobne grafike v Moderni galeriji, dva večera jim je Zavod za šolski in poučni film predvajal vrsto šolskih filmov. Predavanja so dopolnjevali ogledi bogate zbirke reprodukcij likov- nih stvaritev ter za likovnega pedagoga izredno zanimivega in dragocenega slikovnega gradiva iz svetovne razstave otroških risb na Japonskem. Delo seminarja je prevevala ljubezen do likovne umetnosti in zavesa poslanstva likovnega pedagoga. V diskusiji je bilo sproženih mnogo zdravih pobud, iz-nešenih mnogo misli in želja; tako: — organizirati bo treba čim-prej posebne tečaje (okrajne ali republiške), skozi katere bodo šli vsi učitelji likovnega pouka na osnovnih šolah; — največja potreba likovnega pouka v osnovni šoli so danes priročniki za učitelja; — periodična publikacija z reprodukcijami otroških risb ib drugega gradiva za likovni pouk ni neizvedljiva, če bi vzel stvar v roke krog zavzetih in vztrajnih likovnih pedagogov; — v LR Sloveniji naj se činJ' prej ustanovi društvo likovnih pedagogov, ki bo podprlo napredek likovne vzgoje naše mladine- To je že kar kos programa. Vredno se je boriti za njegovo uresničenje. A. S TV v službi pouka -na Japonskem Tokijska univerza je prevzela ene izmed japonskih televizijskih postaj, ki posreduje samo oddaje za študente. Oddaje prenašajo v učilnicah, študentom pa je omogočeno, da postavljajo predavateljem vprašanja s pomočjo specialnega sistema internih telefonov. Šolska reforma je postavila napredni in neprecenljivo važen smoter učno-vzgojnega dela za oblikovanje novega človeka. Sedaj je vrsta na učiteljih, da plan. uresničijo. Reforma pa teče in se razvija v praksi zelo počasi, dokler si ves kader pedagogov ne osvoji potrebnega prepričanja, potrebnih vpogledov, prijemov in znanja za reformirano delo in za vodstvo mladine. Prav iz takih razlogov je odločilno važno, da koristimo v praksi vsako priliko, ki bi dozorevala in dvigala kader za uspešno in kvalitetno uresničevanje reformnih stremljenj. Prepričan sem, da likovna vzgoja ni le samo najprikladnejše sredstvo za izobrazbo in oblikovanje otroka, temveč, da je tudi najprikladnejše sredstvo, s katerim si učno-vzgojni kader najlaže in najhitreje pridobi prepričanje in znanje o učno-vzgojni sodobni dialektiki, kar lahko potem uspešneje prenese še na druge predmete. Naj navedem dva primera, ki ju je treba koristiti v pomoč kadru. Hvalevredno je, da je OLO v Celju, po iniciativi inšpektorja tov. Lužnika organiziral dvodnevni seminar za profesorje in učitelje risanja, ki bi naj bili mentorji učiteljem risanja na območju sosednjih šol. Dobra zamisel je tudi prirejanje občinskih razstav otroškega likovnega izražanja ob koncu šol. leta in da bi se iz teh razstav formirala začetkom novega šoL teta taka okrajna razstava. In kakšne koristi bi naj iz teh dveh primerov nastale za dvig kadra? Nujna je simultana vizija za vsklajevanje raznih tendenc, za sigurnejši občutek pedagoga pri delu in vodstvu, za dajanje in izvrševanje pobud, pri iskanju novega, pri raznem pojasnjevanju itd. Le na tej osnovi se lahko razvija pravilen razvoj, h kateremu posamezniki lahko do-prinašajo, ne morejo ga pa diferencirati. Simultana vizija je nujna tudi pri pogledih na koriščenje predmeta za vzgojo in izobrazbo in pri upoštevanju otroka; nikakor ne more imeti vsak pedagog svoje gledanje na to. V tem smislu so se na seminarju obravnavali številni problemi likovne vzgoje, da lahko mentorji gledajo na predmet kot na celoto iz likovnega, pedagoškega in didaktičnega zrelišča, pa tudi stališča otroka in pomoči kadru. Skupno gledanje sprošča in pomaga v prizadevanjih lik. pouka in vzgoje tako likovniku mentorju, kakor tudi drugim učiteljem, ki se sami težko sproščajo in znajdejo. Nadaljnje koriščenje je v tem, da tudi učiteljstvo išče mentorja, da se z njim posvetuje, da z njim najde vrline in napake v otroškem izražanju, v ocenjevanju podob in risb, v razumevanju otroka v izdelkih, da se navadi spoznavati lepote, harmonije, barvne učinke in druge likovne vrednote v otroških izdelkih, da si na najkrajši način oplemeniti in razširi najnujnejše znanje za vodstvo otrok. Koriščenje šolskih razstav za razvoj Pa tudi mentor naj ne čaka, da bi ga iskali učitelji, temveč naj od časa do časa sam poišče kakega stanovskega tovariša, organizira stike in skrbi za napredek. Ako se pri tem pokažejo individualne posebnosti, jih je navadno treba vskladiti v skupno gledanje na razvoj. In razstave otroških risb? V Celju sem bežno videl razstavo likovnih krožkov. Mislim, da je tukaj odločeval vpliv profesorja Lovrenčiča. Razstavljeni so bili odlični otroško-originalni, kreativni izdelki v raznih tehnikah. Izrazi simpatičnih motivov, lepote preprostih oblik, barvne harmonije, spremembe v raznih tehnikah in druge lepote, so navdušile resnega gledalca, koliko bolj pa so še morale vplivati na otroke avtorje in na odnose z nji_ hovimi starši! Celje je z razstavo pokazalo visoko stopnjo otroške kreativne zmogljivosti pod inteligentnim vodstvom. Razstavo bi si morali ogledati vsi učitelji risanja skupno s primernim tolmačenjem, pa tudi z vprašanji in beležkami... V Konjicah je profesor Za-volavšek organiziral občinsko razstavo otroških risb in izdelkov. Zbral je razstavni material iz svoje osemletke, iz okoliških šol in iz vrtca. Razstava je bila izredno bogata po tematiki, po mnogih tehnikah, po dozorelih izražanjih, po barvnih lepotah, po kompozicijah, po individualnih posebnostih itd. Kako koristno bi bilo, da bi razstavo gledali skupno učitelji risanja, da bi beležili tolmačenja o odnosih do otrok, o upoštevanju vseh v razredu, o neprisiljenem vodstvu, o potrebnem znanju pedagoga, da bi spoznali, kako nastajajo lesorezi, pe-rorisbe, dela s trsko in s tiskanjem, mozaiki, kaj vse se lahko izreže iz različnega papirja, nalepi iz barvnih zunj, kako se izdelujejo lutke, transformatorji in drugi tehn. izdelki, kako pobarvamo keramično posodo itd. Kljub tolikim načinom lik. izražanja, ki so jih učenci dobro spoznali, so bile podobe in drugi izdelki na lepi višini tako glede otroške ustvarjalnosti, kakor tudi glede kvalitete, ki stremi jasno po likovni zakonitosti, kar vse dokazuje plemenito stremljenje tov. profesorja po izobrazbi novega srečnega človeka že v mladini. Njegovi umetniški izobrazbi se je pridružil še tanek posluh za pedagoška prizadevanja pri njegovem neumornem deiu, kar mu je omogočilo tako uspešno vodstvo otrok v urah risanja. Kot pedagoge, ki bodo kot nosilci šol. reforme koristno vplivali, je treba pohvaliti tudi druge voditelje likovnega pouka na konjiški šoli. Vsi si prizadevajo, da gredo z duhom časa naprej Tehnični izdelki I. razreda dokazujejo. da politehnična vzgoja ne bazira samo na suhoparnem, brezdušnem tehničnem udejstvo- vanju, temveč, da je izražanje vsebinsko in kreativno v likovni smeri. Tudi II. in III. razred imata prav uspele otroške risbe in podobe, ki nakazujejo sposobnosti učiteljic za uspešno vodstvo otrok in za tople odnose do njih 4. razred tvori nekak prehod k višjim razredom osemletke. Prebrodil je v glavnem že težave, ki se kaj rade pojavljajo na tej stopnji (potreba močnejšega vodstva, otrok se hoče že prilagajati odraslemu človeku, zmede v kopiranju, zmede v subjektivistični kritičnosti otrok, iskanje prostora itd.) Celo otroški vrtec riše sodobno, pogumno, sproščeno, velikopotezno. Razne tehnike se izvajajo brez predhodnega risanja s svinčnikom, kar stopnjuje sproščenost otrok in likovno lepoto izdelkov. Pohvaliti je treba tudi šolo Vitanje, ki prednjači zlasti s svojimi kolaži. Razstavo osemletke v Štorah sem si ogledal, žal, le bežno, vendar bi lahko koristilo nekaj pripomb k tej razstavi Učitelj v višjih razredih ima smisel za kompozicijsko, motivistično in barvno lepe podobe, vendar pa kopije podob ne morejo nadomestiti likovne vzgoje v celoti, ki stremi za oblikovanjem otroka z lastnim in samostojnim uveljavljanjem Saj otrok lahko in naj gleda lepe podobe, pri katerih ga pedagog opozarja na lepote prizorov, na lepote oblik, barv. barvnih skladnosti, na lepote razporejenih barvnih tonov, linij« izrazov itd., poizkuša pa naj sam, po pobudi pedagoga, da razvija svoje lepote in svoje zanimivosti v likovnem kreiranju pri raznih tehnikah. Kolikor sem še videl iz posebnih risb, so učenci mnogo risali, žal bolj na stari način« na mali format, ter splošno še niso bili sproščeni. Tudi okviri' niso potrebni pri risbah; med risbami pa je bilo nekaj prav dobrih, a tovarišu ni uspelo, da bl jih razstavil. Upamo, da na pri' hodnji razstavi otroških risb ne bo več motilo predrisovanje s svinčnikom, nepotrebno vokvir-jenje in mali format, da bo prednjačilo sproščeno otroško ustvarjalno delo. Prostorninsko izraža' nje pri risanju se tudi še v viš' jih razredih naslanja bolj na ploskovno kompozicijo kot na ek' saktno znanje, zlasti v 5. in razredu Pokažejo se pa primeri med delom, ko lahko pojasnjujemo problem s perspektivnim tolmačenjem V 7. in 8. razredu Pa že med drugim lahko naslanjamo kako delo na osnovna perspektivna pravila Zagotovilo za bodoče uspehe pa ie prav 2iV° zanimanje za sodobno likovn0 vzgoje^ ki ie tovariša ob tej razstavi zajelo! Nižji razredi se poglabljajo ^ razvoj likovne vzgfjje. kar do-kazuieio že mnoge, prav posrečene. otroško-sproščene risbic6« ki sem jih videl zlasti v III. raz- DRAGO VONČINA: UČNI načrt ZA GOSPODARSKI IN TEHNIČNI POUK V tem maksimalnem načrtu za Uco. cepljenje sadnega drevja (v učilnici). Izdelovanje krogle iz plastičnih Izdelovanje električnega zvonca, stavb na koleh, usnjenih izdelkov V smislu Predmetnika in Uč- hesa načrta za osnovne čele no eosnnrtarski in tehnični nonlr ki nlcl>- Izdelovanje krogle iz plastičnih stavb na koleh. usnjenih izdelkov uega načrta za osnovne sole, po gospodarski in temnem pouk, ki snovi kartonai plodov, žlce ud. Model (etui za ključe. Ustnica, etui za očala. Katerem sta obvezno določeni dve je povezan z ostalimi predmeti, žage samice, polnojarmenika. Ekscen- peresnica). tedenski uri za predmetno pod- so upoštevana poglavja: obleka in ter-vztrajnik. ogled žage, lesnoindu- ročje gospodarski in* tehnični po- obutev, vzdrževanje reda in snage, striisk:ega P°dietja v Polhovem Grad- uk, je učiteljstvo dobrovske ob- hrana, šolski vrt, varčnost v go- tenj^S^mfža^Tei^enter^'106 ^ Februar IV. razred Krpanje: pretrga po dolgem. Pomen črnega kruha v prehrani. Izdelovanje učil za ponazorovanje noVQgJ^>Ve Promet v zraku. Maketa letališča z skupnost, objekti. Model letala iz lesa In kartona. Balon na topel zrak. Makete vojnih in potniških letal. Helikopter na gumo. Maketa rakete. V. razred Pravilno ravnanje z bencinom in ostalimi čistilnimi sredstvi. Praktično Junij IV. razred Pletenje volnenega šala in volnene čepice. Redčenje pregoste setve, rahljanje in okopavanje, oslpanje, pravilno za-Uvanje (praktično). Izdelovanje makete sodobnega sta- urbanlzma. Stanovanjska V. razred Pletenje kratke nogavice (pletenje pete), umlvalne vrečice. Izdelovanje škatel za zbir gradbenega materiala (kamenje vseh vrst. opeka, apno, pesek, beton). Izdelovanje makete domače apnenice. Izdelki Iz Juvidurija: sponke, dr- d?i0,v.,rf,zan;i;Lkruha- -1®30, slra' mes‘ žalo za volno, lasnice. clpjjenje češenj v razkol-precep terij°S-dCesarska ^elamlca0 galan' v naravi. Čiščenje, obrezovanje sad- Rezanje, prebijanje in lepljenje nega drevja. Izdelovanje kovaškega usnjai rezanje, žaganje, vrtanje, bru-kladiva na vodni pogon, stop, brusu- §enje m toplotno obdelovanje juvidu-nega stroja, makete elektrarn. Ogled jezera pri hidrocentraU. Del moderne osnovne šole »Lucijan Seljak« v Stražišču pri Kranju. Ima 14 razredov, poleg, tega pa še fizikalno in kemično predelovalnico, dve delavnici, temnico, knjižnico (za pionirje) in čitalnico, učilnico za gospodinjski pouk, prostor za učilnice, ki se vozijo v šolo in drugo. Veljala je 150 milijonov dinarjev Sine, zbrano na seminarju za teh- spodarjenju in praktično delo v nični pouk v Polhovem Gradcu krožkih. Prav tako obsega tehnič-°d 1. do 5. septembra 1959, sesta- ni pouk spoznavanje različnega vilo in praktično predelalo spod- materiala, orodja, različne tehni-nji načrt, katerega je občinski ke dela s papirjem, glino, vrbjem, svet za prosveto občine Dobrova rafijo, lesom in kovinami. Prt Ljubljani sprejel in predpisal Primer, ki ga objavljamo, naj v obvezno izvajanje. bo le v informacijo ostalim šolam. TiCNI načrt *a gospodarsko in tehnično vzgojo za IV. in V. razred na osnovnih šolah v občini Dobrova pri Ljubljani Načrt za skupinski pouk 2 uri tedensko V IV. in V. razredu sta področji gospodarske vzgoje (domačega gospodarstva) in tehnične vzgoje združeni. Nastopata kot predmet, iz katerega dobi učenec samo eno oceno. Gospodarska in tehnična vzgoja sta vzgojna celota in tesno povezani z drugimi učnimi predmeti. Pouk obeh področij naj bo kolikor le mogoče v skupinah, katerih naj ima vsaka svoje posebno delo, zato je v načrtu navedenih več tem. S tem je obdelano več snovi in učencem je dana možnost, da pokažejo in razvijejo vse svoje zmožnosti. Boljši učenci pa naj bodo vodje skupin. vi, kartona, plodov, lesa, žice itd. Iz- Ravnanje Ž'moTm“ obleko v šoli MeTŽZ škafeHodstav" lovanje ptičje vaUlnice. Poprkvilo ple- gTp a^tob^ Tz-' T ki doma. Namen, način zračenja šol kov. Ogled kleparske in kovaške de- teile košare, koša. yoil,^Kjer Jias je pAi- a iopus^lZ sta. In stanovanjskih prostorov. Opazova- lavnice. Ravnanje, zarisavanje, rezanje dozorelosti, nabiranje pridelkov nje, sekanje, prebijanje, upogibanje neposredno pred uporabo (vrednost pločevine. Bruniranje kovin. va namaza iz surovega masla, skute in „ A Jtu.' i,Twl Ctrnnn rpli- - - ■ - sira. izdelovanje lese za sušenje sad- Kratek počitek in že nas je sto človeškega: sijajna in razsez- nutku spuste izpod stropa reu ja. Modeli iz papirja za razne vrste sprejel vase mestni trušč, ki ni- na versaillska palača je zgrajena kvijo... «>. vrste lesa. Risanje pravoKotnika, Temperatura vode pri pranju gle- brlmena^na "n z^vŽSaVg^er- koli ne zamre in se nikoli ne brez stranišč, brez kopalnu:. Fran- storite V Parizu, kar hočete! kvadrata, trikotnika. Izdelovanje še- de Ja^naterial Brisanje prahu v um- kol°- Model parne turbine. Ogled umakne dolgočasju. Meša se S coskl kralji SO uporabljali poseb- želite ogledati Louvre? stila iz letev, kompasa iz žagice. ugo- ničih ^ stanovanju (praktično). Ku- Hbnice. ,, popevkami, ki opevajo Seino, ne vrste stol, ki so se ga poslu- AU si ž^ite ogieaau L,ouvre ^ M £ezlJan han3e mieka' ^Ja' kavea Pr ‘ ‘ Montmartre, pariška dekleta in ževali tudi ob dolgih spreje- Pazite, da se v njem ne zguMte! »emljevld FLRJ iz vezanih plošč, rez- Opazovanje vremenskih sprememb, razred .,, , 1, - ;V Vovonilloc ip voradil sonč- Pazite, da se ne izgubite med lian zemljevid LRS s sedeži okrajev, irdelovanle vremenske hišice vetr- Krpanje na vzorčastem in enobarv- njihove poljube. Opevajo ljubez- mm— Versailles je Zgraoil sonc ,., clitnml moistrnv V razred ^eiovanje ^j^nsKe_ nisrce. vetr riamo nečesa ne opevajo . d d j dvigniti nad ma 8 J delovanja. Uporaba vzvoda. ■Pena in rastline zdravilnih zelišč. steme). •ka tehtnica. Rimska tehtnica. Sestav- Krpanje (mašenje) tkanin in plete- naftnega polja v preseku. ni[T11i, PSHCaml (bagnette) priko- i, j * . , da na vas iz vseh dob svojega banje tehtnice iz letev in tehtanje. nin. Važnost vodnih kopeli. Zdrav- V. razred rakali IZ pekarne. Nekaj eksistencialistov, ne- *jv]:^.c.nn,iv. ^ a-rtm „ J ■' M - slega mleka in Jogurta. Izračunavanje vicah, debelejših tkaninah in pleteni-„, ^ . stroškov šolske malice v šolski kuhi- - -- ■ - .. . . -- Oktober nji na eno osebo ___ . IV- razred __ letno). Izdelovanje ..op«.,... Pranje, namen pranja, osebna pn- sadno drevje, lepotično grmovje, set- mlinčka, dvigala žerjava na magnet. Prava na pranje, Izbira prostora. Vpliv ve_ ujna travišča itd. modela pritrjenega aeroplana-gume- ^"ev^n^Sa6^ lesa^^Mi^eS«. ^ ^k ^pllfn^ Ju, Raguzi, San Franciscu, ker J^ne. onesnažene s prstjo. Izdelovanje ge na vodni pogon. Izdelovanje stro- sadnega drevja na prostem. “katel za kamenine in biološke zbirke, jev izkoriščanje vodne sile. Pomen — tujine. Niso kakor Nemci, ki iščejo motive za popevke v Neap- ^vanjerteles ^i^ima^cf ©'bUko* kocke" 3n vrednos<' strojev na vodo. Orodje tov, kroga, polmera, premera, loka itd. Makete (relief) iz polnilne mase (planinskega, ravninskega, obmorskega Predela. Gozd (makete iz gozdarstva). Drevesa iz vejic, bilk, papirja., lesa. Penaste gume, žice in usnja. V. razred . Čiščenje madežev (blata, maščobe, kolomaza, črnila Umivanje telesa Januar IV. razred Uporabljanje in čiščenje vrečic iz plastičnih mas. Kuhanje jajca v mehko ali trdo. Izdelovanje učil za ponazorovanje '/«. Vi, ‘A. Maj IV. razred Pletenje (volneni šal, volnena čepica). Okrasni vbodi (stebričasti, verižni, zanjčni). Pravilno uživanje hra- jih doma ne najdejo, opevajo Pariz. Francozi nje do dna in se dvigniti njega. Hodili so v dvoje. Pariz je svojevrsten. Lahko sezuješ čevlje in hodiš v V Parizu srečavamo znance. Profesorico iz Maribora, ki je namenjena na letališče Orly, od koder bo čez dobro uro odletela ZDA na študijsko potovanje. in nntfrtmn promet na voui m oojeKU. j^romer zeimjamca, in SnrfiVA Ob- na rekah In kanalih. Splav, brod, to- vas. mesto), in enostavnih mleč- vornjače, vlačilci. Model ladje na po- Izdeloval Slovenski slikar Veno Pilon v nogavicah ali z eno nogo bos, Glejte, tu je razstava znanca Du- ki stanuje na Montparnassu, nam nihče ti ne zameri. Pariz zna ra- fyja, tam Chagala! Ko se srečate razkazuje St. Germain z najsta- zur”?t*- , , . z impresionisti, občutite njihovo ne. sajenje čebuička, česna, "gnia. rejšo pariško cerkvijo, nato štu- ,mxrak zll:va. na mesto neposrednost in pristnost, kot da fižola. Opazovanje škodljivcev pri dentovsko četrt ter četrt slikar- vijoličasto luč z zelenimi senca- vas je Renoirova dama oplazila mi in Montmartre se prebuja. s svojim krilom, kot da je Mane-Neka tovarišica. se razburja tov goli model pravkar sedel k ob pogledu na slike golih plesalk, zajtrku poleg dveh slikarjev, ki nastopajo v Folies Bergere in Povsod srečavamo znance... Stanovanje - dom: izdelovanje 3ev *n literatov, makete razvoja stanovanja (votlina, Promet na vodi in objekti. Promet zemljanica, kolišče, utrjeno gradišče. »Tam stanuje Jean Paul Sartre,- nam pripoveduje. »Sedaj se loženlh kruhkov in enostavnih mleč- vornjače, vlačilci. Model ladje na po- Izdelovanje raznega zidarskega je skril nekam V okolico, ker ga „ nih pijač. Shranjevanje semen Čez zi- S°n vodnega toka, model ladje na po- orodja (grebljica, svinčnica itd.). ^ Moulm Roiige. mo. Zbiranje semen krmskih rastlin za gon z gumo. Maketa parnika, vojne živali (krmska pesa, detelja .repa, ko- ladJe' jadrnice, renje itd.), zbiranje semen surovin za V. razred turisti hodijo gledat. Veste, zona.« Stari umetnik noče govoriti o treba !- Večina naše skupine sl je sebi, govori le odruglh in o za- drag denar ogledala svetišče pohujšanja. Veno Pilon se je začu- DOPISNI TEČAJ ESPERANTA je bia v Var- dil: »Ali je vendar še kdo, ki tega ne bi želel ?- Stiriumi program črpa snov iz pariškega življenja. Cancan, trtnih ‘ oblekah prizor s Quasimodom v Notre- F V. razred Shranjevanje volnenih oblačil čez __________ . poletje in zaščita pred molji. Pomiva- industrijo (koruza, hmelj, repica, lan. Praktične vaje pranja predmetov z nje in pospravljanje kuhinjskega po-konoplja). Tkalni stroj, ogled statev, detergenti. Priprava pogrinjka za ma- sodja in orodja, tkalnice, tekstilnega podjetja (Horjul). Barvanje rafije, motvoza s tekstilnimi barvami. Tkanje tekačev, pasov itd. November IV. razred Pranje pisanih bombažnih tkanin In pletenin. Čiščenje peči, pometanje učilnice, hodnika. Nega gnojne rane. V začetku avgusta Razni načini strelovodov (mrežasti in šavl 44. mednarodni k< koničasti), izdelani na maketi poslop- tistev. katerega se ja. Elektrovod. Izdelovanje pripray_ za '— Merjenje na terenu "ierilne vrvice in tra ceste: relief s slabimi cestami, , . _ . ____________________ __________ ___________ brlml cestami in cestnimi objekti. kongresu, kateremu je dala poseben narodi. - ristimo z n^boUšindliterarnimi dSl rjavi kipi deklet, se spomniš egip- Izdelati na reliefu nasip. usek. pečat P^nMst mnogih delegacij dr- V resoluciji so udeleženci lahko vseh narodov, ker so vsa najboljša nadvoz, podvoz, zavarovano križišče, žav Azije ta Afrike, prav v teh dr- ugotovili v vseh državah vidne uspe- dela prevedena v ta jezik. , Zdrava obutev. Temeljito čiščenje žavaih ima esperanto vedno več pri- he v širjenju esperanta ta poudarjali Zveza esperantistov Slovenije po-“Portne in delovne obleke. Važnost stasev, prav tam uživa ta mednarod- potrebo za postopno uvajanje tega maga posebno prosvetnim delavcem, tračnih kopeli. Kisanje is pripravlja- m jezik vso podporo javnega ta kta- mednarodnega jezika v šole, kjer je da bi se čim prej ta čim laže naučile jogurta. J® le mogoče, to se pravi, kjer ima- li tega jezika. Tudi v prihodnji sezo- V. razred Združenih narodov, da se ta je- jo potrebne učitelje. Na nekaterih ni želi ustreči zlasti tistim prosvet- Načrti In makete skladišč, silosov, dk. m Je najlažji ta za vse sprejem- univerzah je postal esperanto otove- nim delavcem, ki nimajo veliko časa *®sipnic. Valj, stožec iz plastičnih sno- Uiv. obn bolj razširi, zen izpitni predmet. Lepo je povedal — in teh Je večina —, ali pa so zelo Omejeni čas nam ne dopušča, da »Škandal! Prepovedati bi bilo 353 se pozdravili z vsemi. Z avto- busom brzimo mimo palače moderne umetnosti ter ujamemo nekaj abstraktnih skulptur, ki krasijo prostor pred zgradbo s pikasojevsko dekoracijo. Luči, barve, vrvež, zamorci v družbi Parižank, mešanci, Indijke v sarijih, drobne Japonke v kongres esperan- stoletal^Sa^-t^TtegTj^l1-1 So v^č^taTao^i^Si S SnZ°L 8 ''fasImouo™ v ivotre- ----- „ , • , _------Je udeležilo 3256 ka. temveč so po skupinah in Žani- druga nebesna telesaT LneJniria w damski cerkvi in vitka, zlatorja- vse w Je Pariz ln se mnogo, /5nionPr*pra7irZa gosto7 12 ,4S ?f?av’ I?,ed reševali razne mednarodne pot do ljudi na našem planetu. In va telesa golih deklet. Ko se spu- mnogo več, —jw.jw — ----------- (kohčl, trasirke, njimi tudi precej Iz naše države. Ve- kulturne probleme, med katerimi je piav znanje esperanta je taka pot, ki c« iznod stroka lestenec z oenie- Po čem ie kruh’ Po čem ie merilne vrvice in trakovi). Na kopnem liko prosvetnih delavcev z vsega sve- bila posebno poudarjena zahteva po nas zbliža z narodi vsega sveta- nrav Stl .1ZP° , ,.r0Ka les^enec, 2 .0^aJe . 0 Ce!v.. . , ------... cestami, do- ta In tudi naših je prisostvovalo temu miru ta bratskem sožitju med vsemi z znanjem tega jezika se lahko oko- metom luči, med katerimi stoje vojna v Alžiru? Tudi to je Pariz. E. R. POKLICNO SVETOVANJE STALNA OBLIKA DELA Kakor vrsto let doslej, je opra- nih činiteljev za lepo in dobro- likovne vzgoje oddaljeni — tudi teh je Veljko"— ln jim z dopisnim tečajem pomagati, „ . , j , kolikor bi bilo potrebno, informacije vil Biro za posredovanje dela v namerno akcijo. Dejstvo je, da so dobite pri Zveri Esperantistov slove- Ljubljani tudi letos izredno p,o- sestanki glede poklicnega sveto-ktaličeva*1«!. 7., pp ^LJUMdana, Mi- membno in nad vse koristno vanja, predvsem tudi glede ude- ic ioccc+i _________ , . Naj bi ne bilo nobenega presvet- družbeno nalogo. S kadrom pro- ležbe, vzpodbudno uspeli tamkaj, je jasnosti v pogleciin Kvalitet- nega delavca, tel bi* - “ ......... ■■ • • • *• ■ eden od drugega navzamem© več- v šl- dela in vodstva. Važno je, da se ££ statvi 'STeffif ,ok 89 uspešnih sprejemnih izpitov no univerzi Na osnovi uredbe o vpisu na univerzo brez popolne srednješolske izobrazbe je na sedmih Ijanski okraj vsevprek, je bilo delavci sami. Na mnogih krajih nad 80 sestankov s starši in z so že pred prihodom predavate-mladino, na katerih je bilo go- Ijev iz Ljubljane spregovorili vora o vključevanju mladine v mladini o poklicih in njih izbiri poklice; govora torej o poklic- krajevni upravitelji, ravnatelji, nem svetovanju. učitelji in profesorji tako, da je Z narodnostno in socialno bi' dodatek iz Ljubljane ielo-osvoboditvijo smo na široko od- ?1_čnJa i2P0PolnUev dela,_ki jeMo dobrToTzvalanjeTefo^rin nje- nlkh n^naritlor^špektoTji in L1 vTk^Dnem^aL^" fakulte^h. ljublja^k\ ^erze P^b PovsodTi b^tako. Sskromna bo samozaupanje v uspehe kon- sosednje šole. n0 Je’ v ®kuPnem gledanju in na dveh akademijah prišlo k nenehni razvoj našega gospodar- udel žba staržev aii učencev - krstnega dela, kar so važni po 3. Razstave naj zlasti ogledu- ugctavUamo otroško kreativnost sprejemnim izpitom 254 kandida- terja vse več m več stro- asmXlcev je dala slutiti, da so Soji za usnešen naorGdck in prav jejo profesorji in učitelji risanja pridobivamo prijeme za tov (za filozofsko in ekonomsko kovnjakov. Želimo, da bi bili v nosnmpzniki ki iim cmot^r ie da im^daeog t^di tako živo bodisi da dajej?o o n h S razvoj otrokove ustvarjalnosti in fakulteto še nimamo podatkov), naši ljudje na delovnih mestih ^C^Tvetovania S no™ - ’ aa ima ^agog tum -----■ aa]e3° 0inn^ada^°]® domiselnosti, za razvoj njegove Sprejemni izpit je uspešno nare- dorasli tudi najtežjim in najbolj svetovanja m povsem Saunanip v n+rnlrn strokovno mnenie in nadalinie aomiseiuuDu, pa iapvaj njegove ^tjiejenuu lipii je uspesno nare- *** **“jee*j VQPhinn niih nnvnr- Prav bi bilo da bi sl šolske pobude, ali pa, da sami najde o osebnosti ter glede vzgoje in iz- dilo 89 kandidatov ali 35%. Naj- spletenim tehnološkim proce- Na srečo to so bi le posa- oMinske razstave otroških v njih zamisli za koordinacijo obrazbe z njegovim lastnim uve- sUbši uS^h^ obeležili na me- ^mezni primS’ z vidika celote so risb in likovnih izdelkov skup- svojega dela. Ijavljanjem. dianski fakulteti, k izpitu jih je ne more biti zgolj vprašanje po- Drosvetnj delavci v okraju vložili bo ogledalivsi bližnji učitelji in 4. Razstave bi se naj razvija- 7. Iniciativa za dvig kadra pnšlo devet, a izpita ni opravil sameznika, marveč je vključeva- ^nogoprizadevnostiinnaporov to g strokovnim tolmačenjem. Pri le v dve smeri. Ena smer bi naj na3 koristi konkretne prilike, ko nihče. Za pravno fakulteto je bilo nie v poklice družbeno vpraša- sestanki onravičili svoi vsaki razstavi se lahko nekaj na- prikazovala kreativne zmogljivo- so učitelji risanja najbolj zainte- največ prijavljencev — 188; izpit mladega človeka je iz- Učimo poudarjam, prepričljivo sti otrok, da bi v tem jasno spo- resirani na uspelosti svojega de- Pa jih je uspešno naredilo 59. Na ^ira poklica razpotje v življenju, z' novim šolskim letom se bo baučlmo kar bi koristilo dvigu znavali najvišji smoter otroške- la- Take prilike so: razstave, pre. tehniških fakultetah so najbolje zato je potrebno premišljevati in svetovanje za vkliučevanie v no- kadraVažno jedavsak pedlgog ga likovnega izražanja. Druga gled otroških risb na šoli, odbira- odgovarjali učenci industrijskih preudarjat, pravočasno; mlad j spoznava zaostale risbe, da spo» smer bi naj nakazovala metodi- nje risb za razstavo z analizami šol Na fakulteti za agronomijo, «°vek nima izkušenj, pozna le b d ž, p |irino' d sedanji znava sodobno kreativno izraža- čen postopek ter vzgojno in iz- žirije, analiza hospitacijske ure gozdarstvo in veterinarstvo jih je omejeno število poklicev, njegov kranjski karakter sestankov bje, razne tehnike, uspeh in ne- obrazbeno koriščenje predmeta, ocenjevanje in vrednotenje risb od osmih naredilo izpit pet. Prav interes do poklicev je nestalen in čimbolj odstrani Zelo ie zaže- bspeh da se mu razvija zanima- kar je za večino kadra potrebno, različnih šol Itd- ™k> pa je zanimanja za naravo- P^malo se zaveda odgovornosti f™b0£ bi vsi nr Jvetni delavci »ie za estetsko in znanstveno S Stara navada da obložimo 8 Občinske razgtave bi se naj slovno tocuHeto. Tudi na Aka- poklicne izbire v oceni svoje last- brezizjemno sprejelf akrijo za Sedanje, za pedagoško in didak- vse stene v razredih v neurejen Pričenjale že meseca maja, da bi deimjo za igralsko umetnost in ne sreče... vključevanje mladine v poklice tično postopanje itd. Sam težko in nemogoč mozaik, ko razstav- bili omogočeni ogledi, iz njih pa Akademijo za glasbo se je prija- o tem in še o marsičem dru- dobrohotno, ne kot breme, mar- bajde pravo pot. v skupnem gle- Ijamo otroške risbe, mize Pa o1j>- „v£ff"izIrala. v zaietku šo1- J® kandidat, a izpitov gem je bilo spregovorjeno na več kot razvojno nujnost, ki je v ^Sbju pa hitro dozoreva, kar si ložimo s serijskimi proizvodi roč_ ?kra3”a razstava, vse s po- nista naredila. teh mnojjčno organiziranih se- korist vsej naši skupnosti. In če gotovo žele tudi šolski reforma- nih del, bi se naj umaknila li- im tolmačenjem. -----------------— Stankih v okraju in z zadovolj- govorimo o skupnosti, zares ne torji v brigi za dober kader. kovni, vsebinski, estetski, izrazi- 9: JHsaka š°la 8i ' ................... Splošne pripombe k razstavam: tejši razvrstitvi in opremi vseh p studijski arhiv otroških risb 1. Razstavljavci si želijo oce- teh del. . J?™.kl bl se le- 5«. objektivne kritike. Priznanje 6. Prireditelji razstav niso vsi to dopolnjeval. Pela vpliva pozitivno, kar je za enako poglobljeni v predmetno Za tak živ organizem in za razvoj tega dela važno. Omenja- problematiko. Nekateri se zado- razvoj do kvalitete je potrebna nie eventualnih napak vpliva si- voljujejo s svojim lastnim gle- stalna iniciativa, skupno gleda-c®r bolestno, a tako močno, da danjem, ki brez simultane vizije nje in odgovornost poedincev. ** bo prizadeti na vse kriplje lahko zaostaja. Važno je, da se Ivo Jančič DOPISUJTE V »PROSVETNEGA DELAVCA«! stvom moremo zapisati, da so danes tisoči ljudi, odraslih in mladine, seznanjeni s pomembnostjo izbire poklica za človekovo življenje. Navzlic tem, vsekakor kar najugodnejšim rezultatom, je bila še opazljiva sem bo ndpak, ako bodo bodočim razgovorom te vrste prisostvovali tudi člani ljudskih odborov, SZDL, Društva prijateljev mladine, sploh naših množičnih organizacij, tako, da bo vsak posameznik seznanjen, kako mu je ter tja nekatera slabost: pre- ukrepati, kadar pride čas odlo-majhna zainteresiranost krajev- čitve. v. D. Stran 4 ROŽCA FAJDIGOVA SREDI avgusta smo se v So- tem času je sredi najhujSega gor-dirazici pos.ovi1!! o—knjižnih palicah. Učiteljico, novinarko in piša- slala svojo pravkar izišlo knjigo, naikh knjižnih policah, svojega prvenca »Trst je klical«. . Učiteljico, novmantu *»* *~«~-Le kdo bil tedaj zasumil, da bodo toljico Maro Samso bomo ohranili poročilom ■ o njena zbirki novel v toplem spominu. Jože Zupančič, Litija Erkerjju v slovo Dne 11. septembra je zadet tako kmalu sledili v listih tudi nekrologi? Učiteljica Mara Samsa je bila po rodu iz Trsta, rojena v ulici Ginka, njena otmška leta pa so potekala v ulici %dine in drugih tržaških predelih. O svojil* mladostnih spominih nam govori Mara v knjigi »Trst je klical« ta ... je prav zaradi tega ta knjiga od srčne kapi mimo zaspal tajnik verna slika njenega bornega mila- ?. osnovne šole v Ljubljani, dega življenja. Postala je že zgo- Presunjeni spričo nenadne Jz-daj sirota ta zanjo so skrbele gube komaj najdemo besede, ki tete. Očeta je pobrala prva sve- bi mogle povedati, kaj čutimo, tovna vojna. Na željo tete Karie Namesto da bi mu ob desetletnici se je Mara odločila za učiteljski njegovega dela na našem zavodu poklic. Učiteljišče je obiskovala v izkazali priznanje, mu moramo iz-Tolminu. Potem je odšla pouče- reči slovo. Izrekamo ga s čustvom vat mladino. ■ hvaležnosti ta z vsem spoštova- Njenih učiteljskih postaj je njem. sedem. Zadnja je bila v Dolini. Živa je v nas zavest, da nam Kljub temu, da ji je bolezen ru- je bil pokojni tovariš s svojo počila telesne sile, je delala vse do žrtvovalnostjo, umirjenostjo in konca vztrajno ta požrtvovalno. plemenito vedrostjo simbol spor a-ze cd mladih let je čutila nag- zumnosti, ki veže naše šolsko ob-njenje do literarnega dela in se je ce^tvo. Tih m skromen je hodil tedaj seznanila z nekaterimi na- v Ptfarna, nikdar nevoljen ne širni književniki, predvsem s pe- malodušen je nad vso zamota-sniikcm kraških borov Srečkom n0Sx'!y Pot ovanj a razlival svoj e Kosovelom. Ko pa je prišla staž- ^ritno potrpljenje. Za usluznost, bovat v Jugoslavijo, se je na Ra- skrajno vestnost ta točnost ni ma-keku spoznala z učiteljsko druži- ral priznanja, sam pa nikdar ni no pisatelja Jožeta Ribičiča ta S1^2mu? J hjtto; njegovo ženo učiteljico. Prav za- f«? iztiriti njegove dobrote, bo j radi tega poznanstva je tudi v 1,11 samt je bedel nad našimi Izlakah pri Zagorju ta drugod pravicami. Sredi arhiva črk in šte-nadvse rada vprlzarjala s šolsko VLl^ je ustvaril topen kotiček do mladino nastope, kjer so prevla- hladnosti, ga presijal s svojim ne dovala Ribičičeva književna dela; Izčrpnim humorjem ta živijraijsko Ribičič je bil tedaj naš vodilni vedrino. Tako Je vsak izmed nas mladinski pisatelj in dramatik. njegov dolžnik, topli človečnosti Ko je italijanski okupator za- vsak od nas pa ga je tudi tri v s.ovenskem Primorju naše globoko spoštovai. V tej njegovi šoistvo, je učiteljica Mara Samsa mimosti m dobroti j® bila osebna prebegla izpod italijanske kmute veU6toa, kaljena v trpljenju, ki -m se je naselila v JugoaavUi. ga je prestajal sem, prestajal ob Najprej je.sluzbovaia na Rakeku, trpljenju svojcev ta končno vseh zatem pa je dobila službeno me- m,e(tj vojnimi leti. Njegov dom na sto v znani zasavsrl vasi Izlake Karteljevem je bdi zvesto zatoih-v tedanjem okraju [n neizčrpno skladišče za vse Litija. Tu se je jiočutila Mara partizane, ki jih je'tod vodila pot. prav zadovoljno ob skrbni pozor- zanj res veljalo: čim manj ^Iskegai uPravlte’'3a ima, tem več daje. Znanci vedo. Kavčiča, preminulega v času NOB družini ni ostalo posteljnega kot organizatorja osvobodilnega perlaai keir ^ rjuhe porezali v ob-pokreta v Izlakah. veze ta povoje za ranjence. Izpoi- Nekaj let pred drugo svetovno njevai je težke naloge, vzdrževal vojno je Mara Samsa menjala nevarne zveze, ne da hi pomišljal službeno, mesto ta je odšla v Voj- nase ta na svojce. Ko sta se z nik pri Celju. Tam jo je za,tekila ženo znašla na Rabu, sta redke nemška okupacija in je bila med pakete, ki sta jih prislužila otro prvimi aretiranci. Nemški gestapo ka z delom na polju, delila med jo je odvedel v zapore, zatem pa potrebne, čeprav je žena od izčr-jo je izgnal v Srbijo, kakor do- panosti skoraj umrla in se Je ujemala vse narodno zavedno učitelj- ga lotila jetika, ki mu kasneje ni stvo iz Štajerske, Zasavja ta Go- več dovoljevala poučevati. To je renjske. bila huda bolečina zanj. Ničesar Mari pa Je uspelo, da je po- nismo v vseh desetih letih slišali begnila iz okupirane Srbije in o tem iz njegovih ust, tudi ne o odšla v Ljubljano. Tam je začela pretepanju v karteljski šoli, ne o takoj z delom pri osvobodilnem mučenju, ne o tem, da so ženo gibanju., Ze naslednje leto, 1942, hoteli po povratku z Raba vpričo so zapazili njeno delo za osvobo- otrok ustreliti, a.so jo končno po-ditev Italijani ta njihovi sode- slali v bombardirani MUnohen. O lavci belogardisti. Zato so Maro vsem tem pa tudi ni hotel govo-aretlrali ta jo odvedli v Italijan,- riti uradno, da bi si z dvojnim sko taborišče v Gonars, pozneje štetjem teh let trpljenja pridobi! pa so jo premestili na otok Rab. gmotno priznanje. In še ko je bil Zlom Italije v septembru 1943 ji po neljubi pomoti za ves svoj deje odprl pot iz taborišča; takoj setletni napor pisarniškega dela se je vključila v Rabsko brigado, ocenjen z najnižjo oceno, je Kot partizanka je delovala na smehljaje zamahnil z roko ob prl-Dolenjskem, pozneje pa na Pri- zadevanju, da se nehotena krivica morskem. popravi. Tako se je končno zgo Kot učiteljici so Ji poverili di!o tuci* S® šolski odbor organizacijo šolstva na osvoboje- na svoJi seji 11. septembra sk,e-nem ozemlju in je postala celo Pal ° njegovi nagradi za vsa ra-šolska nadzornica. čunska dela večletnih adaptacij v ,T . ... , . .... poslopju menda prav ob uri. ko V mitingov in prireditev £ jeH p0grezal v smrtni spanec, na osvobojenem ozemlju je po- Malo morejo dodati naše be-stala novinarka ta pisala feljtone. £ehe liku osebnosti, ki sta Jo do- ^ 2rla,]krl^1Žna ŽettV e brata ta žlahtni ponos povišala beli dan v razmh partizanskih nad pOVpre.eje. Dejanja sama so listih, precejkrat po osvoboditvi 31 po^nft. BI1 1e nesebičen, ple-pa se je oglasila tudi v Pnmor- menjt učitelj, vzgojitelj s svetlim skem dnevniku. (Pri tem listu vzgledom žrtvovanja v času veli-de.a kot novmar tudi njen sta- ke narodni; preizkušnje. Ljubezen eainec.) jn spoštovanje sta ga spremila Mara Samsa je v prizadevanju v prerani grob. Cesar ni pričakc-za lepo književnost začela izdajati val živ in kar je živ odklanjal, to tudi mladinski list »Galeb«. mu zdaj s sklonjeno glavo in s Po zunanjem izgledu je bila sotenim očesom_ priznamo z be-sikromna, zaradi pomanjkanja v otroških in mladostnih letih pa silaibcifcnega zdravja, a je bila zmeraj močne volje in podjetna za Solar in njegova DELOVNA SAMOSTOJNOST Predvsem je za otroško samo- da jih ščuva proti drugemu rodi- jo najmanj od 5 do 15 minut, stojnost v soli potreben prime- telju. Otroška delovna zmoglji- toda ne več od 30 minut radi ren telesni m duševni razvoj Po vost pade ob pomanjkanju top- prevelike dekoncentracije. V od-novi uredbi o sprejemu otrok v le družinske atmosfere, nanjo morib otroci nikakor ne smejo 1. razred osemletke ima pravico vplivajo zelo slabo urejene raz- ostati v razredih ali pa celo na vstopa v 1. razred vsak otrok, ki mere, prepiri in pretepi v dru- svojih sedežih, temveč naj se v tekočem solskem letu izpolni žinah pijancev, pa tudi preko- sprostijo v prosti prirodi, na od-o let v prvi polovici koledarske- merne ter neprimerne zabave, prtih terasah ali ob slabem vre-ga teta. Čeprav bi moral biti zlasti prekomerno posečanje fil- menu vsaj na zračnih hodnikih. rLS oSsSitra™iko 1 ?asinB? pregled.;, ,e p,edpi, j, naj- JSRAdrTSM^lfi. t obS"otXP'S iz^Vja^kje/so “za^to daneVse skl1'Z£f°db' . odmori negibne v šolskih klopeh, možnosti in vsi pogoji. Zato ob Pedagoga je da na ro- temveč mu lahko pripisujemo go premalo uSlteijskega kadra, zato prvem zdraviliškem pregledu šo- diteljskih sestankih obravnava s samo pomanjkljivo zdravstveno- ja pač marsikje učna »obveza« višja larjev šolski zdravnik pogosto ^arsJ.tu^ *e P.r“bl/fme ter skusa pedagoško izobrazbo. Ravno tako naleti na primer, da so tudi otro- doseci Realnejši doma« režim, med odmori ne smemo zaposliti ci, ki so sicer izpolnili predpi- Za otroško zmogljivost v šoli °trQk vs telovadnimi vajami. Tudi sano starostno dobo 6 let, za vpis ie izredna važnost pravilna or- ta požrtvovalnost pedagogov je po svojem fizičnem razvoju ne- ganizacija šolskega pouka. Peda- odveč. Otrok naj odmor izkon-dorasli za obiskovanje šole. Po- g°gi naj skrbijo za to, da otroke ?ti po lastni želji. Le na ta na- -- -’ ' ' • delom em bo oživel svojo telesno in PISMA UREDNIŠTVU Za ali proti podaljšaajo šolskega leta Na seminarju za vodiče počitniških kolonij dne 9. junija v Murski Soboti je med svojim predavanjem tov., dr. Lunačkova omenila, da se zadnji čas vrši debata o tem, da bi trajalo šoisleb leto namesto dosedanjih 210 dni v bodoče 250 dni. Predlog za razširjenje je utemeljila s sledečim: počitnice, ki trajajo sedaj dva meseca ta pol, so P revi?', ir a obremenjenost za matere, ki morajo v prostem času nadzorovati otroke. Pravi, da mora biti tudi učitelju dovolj mesec dni počitnic poleg 24 ur učne obveznosti, ker toliko imajo tudi zdravniki. Neizpodbitno je, da to zdravniku pripada, tega ne more nihče oporekati. Pa poglejmo, če prosvetni delavci res delajo povsod 24 ur tedensko: žal Je še pri nas zaenkrat mno- duševno zmogljivost v toliki gosto ne dosegajo niti predpisa- ne preobremenjujejo ne povprečne telesne teže niti niti v šoli niti doma. Pri izvaja- . , , , ,, . višine šest-letnega otroka in po- n ju šolskega načrta moramo upo- JPevrl’ . ho lahko nadaljeval z gosto imajo že v 1. razredu razne števati povprečno zmogljivost duševnim elelom. defekte in deformacije na okost- večine. >er delovna zmogljivost na ju, ki se zaradi obremenitve s Povprečno število učencev v P1*1^61111 ravn.1 Prf večini otrok šolskim delom tekom let postopo- razredu naj ne bo večje od 30 do kf zahtevajo1 bolj^nkon^nfracifo ma še slabšajo, kar nikakor ne 40. Otroke smemo obremeniti: fn večin J nnžmo J° more ugodno vplivati na otroško 111 ,ve..£°. Pa/nA<1; ' v delovno zmogljivost, tudi če nji- v 1. razredu le z (8 urami ver- zgodnjih jutranjih urah Otroška hov duševni razvoj dosega pov- balnega pouka tedensko, delovna zmogljivost je slabša ko- prečje ali pa celo nadpovprečje. v 2. razredu le z 21 urami ver- uec tedna (najslabsi četrtek, pe-Iz vseh teh razlogov smatram, balnega pouka tedensko, *ek’. sobota), slabša pa je seveda da je naloga šolskih vodstev, za- v 3. razredu le z 24 urami ver- Judi Pr] popoldanskem pouku. Iz btevati zdravniški pregled pred balnega pouka tedensko teh razlogov naj bi otroci pisali vstopom otrok v šolo povsod, in od 4. razreda naprej z 32 šolske naloge v začetku tedna, m kjer je to kakorkoli mogoče. urami verbalnega pouka teden- s]J:er P° možnosti le v dopoman-Na delovno zmogljivost otro- sko. skem času. _ ka v šoli ima izredno velik vpliv c hitrienske^n kot s nedTo-o - i ^az!ra,?Au pedagogov in giemko prebivabščSUoka'"e.n- ^''-lanski pouk ker v popoldan- obremenjeni z domačim delom le več tudi ^zadosten počitek. Krneč- ^ ^ 0 50 miVUt d“|VI10> otr°ci ?red"iil' ki otroci so pogosto preobreme- Solsk(| ura ne traja več nf ne ^eč oT 2 5 ‘ ure njem z delom na polju; znano je od 45 minut kajtJj mlajši otroci ^anzreclov pa ne ve<5 od n- - - - a t Seažeaiine vmšolo Sektno s težko vztrajaj° tekom -le šolske Ned;lja pa naj siuži popolni ^ ^z^^oTaj^ DašeP medtem ko so otroci v več- Ure V lS^ pozlC1J1l ui Jlm delov' rekreaciji organizma in naj bo ^ P« nas, ker staršev. Id S m“sbh večkrat preobreme- ™ X ^ Pa P° tUdi Za °troke pr.°St dan' Šolski odmori delujejo ugod- Dr> Marija Dekleva no na duševno in telesno osve- član komisije za Podmladek jim siarsi dovoljujejo, aa izpoj- žitev učencev 0(lmori naj traia. pri G0 RKS njujejo svoje šolske obveznosti >^ **# '* ~ <, prosvetarja po jeziku. Ne mo-dovoljuje, če se že odlikuje ne. re in ne more pozabiti na šolo. Maturitetno bitko smo odlo- Tokrat je na dnevnem redu ak- Pri nas.. Anka: »Kolegi Učitelj pojasnjuje besedo od' , , . , govornost. Učenci iščejo primere- kolegice, Mihec: »Če se mojemu očetu P°' .... maturitetno DitKo smo odlo- Tokrat je na dnevnem reau ak- Ali smo na šolski konferenci ali trgajo na hlačah z nararnmrami čili v svoj prid, postali smo zreli tualna tema: novi način ocenje- na deseti nhletnin mature! Kdor ° ,a macan z narnmmcan ljudje. Po desetih letih je stara vanja. Skupni imenovalec debate: zine ie ge eno> kj diši p'0 g0ik razenjjnega, potem pr^ druščina zopet zbrana. (Po tej plati ne bi kazalo ukinjati matur, nebodigatreba. Pri nas se gledamo kot psi In plača liter ritoznojčana«. ™ ^ P°Sledn3i VS° 0dg0V°r' Liter popolnoma zadostuje. Razpoloženje Je tako visoka, učiteljišča zveni mnogo slabše gonijo venomer: »Naj le garajo razdr^Ua^Njfm j^potrtibeTpo- da ni treba plačati litra- kajti desetletnica zaključenega mačke. »Cvekarji- štrajkajo in odličnjaki! Za odlično oceno je pač treba pljuniti v roke. Nam kar prija. Se nam se-do pesnika: »Umrl je mož«. Hvaležnost ta čast njegovemu spominu! Kolegi kot desetletnica mature. Dvomim, če bi sploh kdo prišel.) Obujamo stare grehe in se čudimo .zadovoljuje spremembam v desetih letih. Samci in samice so le še bele vrane, ki jim vsi »ujetniki« zavidajo. Zakrknjeni samec Jure raz- najboljšo oceno na* šoli.“po“ svoje Razplet in zasnova sta bliske' lovnjak. Nam pa že ta litrček vita. Čez deset let se vidimo požene strah v kosti. Le Rudi je pet. Takrat verjetno že s srebrn' še tako nesramen (že nekdaj je kasto barvo in gloriolo. Oboje na) bil poglavje zase), da zavpije: bi bilo na glavi. Nič zato. P!ešec zakonu kot »naj- ima prav. Toda, ali res ne more voljuje«! PriT.arlPTi sp 7. ho- K4+; j. ni treba preveč pretegniti.« trrifariaPr^?tn- sYetovalec. pa “Plačam liter vnaprej! Nekje sem bo prav gotovo estetski""ideal bO' trdb tda mora imetij upravitelj slišal tole šalo: Učiteljica, ki se dočih generacij. odlikuje, išče učitelja, ki zado- Mileno še zanima, ali bodo biti. nihče boljši od upravitelja? Ostaii se spametujejo. Liter vali ^o'tedanjem načinu Danil® vreš'n*icr*mislijo * Vsekakor-"snovi 0»^? (N* T if" d° jf> P° -tri J*,0' Razpoloženje se ji hoče zaračunati liter vina a S® za klepetanje je več ko dovolj svetovalec i^dViaT^fne st.opnju;>%Nekje Pri vrhu ugoto- še pravočasno spomni, da v aW' iviori « a- ^ , svetovalec je dejal, da ne.) vimo, da manjka govorov. Kot minijastih škatlah to ni mogoč6- Med nami sta tudi dva nekda- Moja kolegica je v razredu bi od spodaj poščegetal olaz Be- Potonimn sp '7 mocyT«nnr» mnti& nja »nasprotnika«. Samo dva? odlična. Iz upravičenih vzrokov sede so iskrene, tople in pritiska- ki se je razlilo čez mesto. Jurij *• vija teofijo o temnejši ječi«. Prizadeti se z besedami branijo, toda kdo ve, kaj Ostali so se opravičili. Zopet so (starost) "je izvenšolsko pasivna, jo v kotiček srca, kjer domuje OB JANEŽEV! KNJIGI Vsebine slovenskih literarnih del Kot dopolnilo k drugi izdaji Stanka Janeža Zgodovine slovenje književnosti je pri maribor-ski založbi Obzorja pred kratkim jzšla istega avtorja knjiga Vsebine slovenskih literarnih del. Nad 400 strani obsegajoča knjiga Pomeni dogodek ne toliko za našo Jiterarno zgodovino kot za tiste, ki se uče slovenske književnosti ali se iz notranje potrebe zanihajo za našo domačo književnost. Knjiga je razdeljena na, šest Poglavij. Jedrnato, a vendar do-yolj podrobno in lepo, je v njih Podana vsebina pomembnejših literarnih del — pripovednih, Pramatskih in nekaterih epskih nika. Naj navedemo samo dekaj razlogov, ki govore zanj. Prvič je tu sodobni, vedno hitrejši in ekonomičnejši način življenja, kateremu mora slediti tudi šola. Nekateri so mnenja, da dijaki zdaj sploh ne bodo več brali literarnih del, ker imajo vsebine tako lepo napisane v knjigi. V tej zvezi je potrebno opozoriti na širši problem, ki se v novejšem času vedno bolj akutno odpira pred poukom književnosti v naših šolah- V stoletjih narodnostnega zatiranja in bojev za enakopravnost v vrsti evropskih in jugoslo- osvetlila usodne pojave iz pre- Velik del prebivalstva namreč le teklosti človeštva, s tem pa tudi redko pride do kakega drugega do del domače književnosti za- čtiva, kot so časniki; kako je z .iz _t- • ____tvr:---------------____: vr___•__j _____zi___: vzela bolj objektivno stališče. Ni dvoma, da bo potem iz pouka domače književnosti odpadlo marsikaj, kar se nam morda še danes dozdeva sila pomembno in važno. Pa še z nekega drugega gledišča je treba pozdraviti »Vsebine«. Prav zato, ker se je težišče premaknilo bolj k realnim znanostim, nastaja potreba za čim širšo popularizacijo domače književnosti, saj narodova inteligenca mora in bo vselej morala poznati poglavitnejša dela domače književnosti. In kaj je boljše v ta namen kot takle priročnik, v katerem lahko kdaj pa kdaj pobrskaš, si poživiš spomin na to ali ono zanimivo knjigo; spomin, ki ti vzbudi željo, da znova se- _ vanskih narodov je vsa teža na- Pesnitev - od” Linharta"do'Čirila rodnega preporoda in razvoja le-Kosmača in Ivana Potrča. Po- žala na gojitvi materinščine in do-glavja nosijo naslove: razsvet- mače književnosti. Naši literarni •ienstvo, romantika od romanti- ustvarjalci so bili hkrati tudi na- ^ k realizmu, realizem in natu- rodovi »vodniki in preroki«, no- , - ralizem moderna in njeni sodob- sila naprednih idej in ciljev, zes po knjigi, da se znova srečaš tiiki ter’ med dvema vojnama (od Zdaj so se razmere v temelju iz- z njenimi junaki, s pisateljem... ekspresionizma v socialni reali- premenile. Rešena so osnovna Neka širša publikatična de-2ern) Vsebine so podane krono- vprašanja našega narodnega ob- javnost za dela domače književ-loško »Vendar pa so upoštevana stanka, življenja in uveljavljanja, nosti je pri nas v zadnjem času 'e taka dela ki imajo umetniško Domača književnost je prenehala prav tako problem, ki ni v navadnost ali’ pa so literarnozgo- odigravati tisto osrednjo vlogo v sprotju z navedenimi trditvami-devinsko zanimiva in tehtna v narodnem življenju, ki ji je do hsti slovenskega slovstva neka- revolucije 1941—1945 dajala iz-ko do leta 1941« - pravi avtor redno pomembnost tudi pri splos-hm v uvodu k tej knjigi. ni izobrazbi mladine. Težišče splošne izobrazbe se je občutno premaknilo. V ospredje so sto- našimi kulturnimi revijami, je znana stvar. Zato bi morali najti način, da bi širšemu sloju prebivalstva posredovali kritične preglede in ocene tako najnovejših književnih del kakor tudi nekatere starejše avtorje. Zlasti dela iz dobe med obema vojnama (do katerih imamo še lahko osebni odnos) so zelo slabo popularizirana. Nove pesniške zbirke, povesti, romani in podobno, kar pravkar izhaja, po navadi najdejo mesto kar med recenzijami prevodov. Njim bi bilo potrebno posvetiti dosti več pozornosti; osvetliti bi jih morali z vseh plati in zavzeti do njih določnejše stališče. Človek se tudi vprašuje, čemu se naši filmski ljudje ne lotijo kake teme iz naše kulturne preteklosti, naših domačih del ipd. Pojav knjige, kot je »Vsebine slovenskih literarnih del«, lahko sproži vrsto zanimivih problemov; nekatere od teh smo skušali na kratko označiti. dh Pri navajanju vsebine se je Janež točno držal izvirnih del, ^ar je vsekakor pohvalno, ne da bi kakor koli vsiljeval sodbo o ^jih bralcu. Le prav na začetku vsake »vsebine« je v nekaj vrsti-cah povsem v orientacijo navedel 'tekaj besed o glavni značilnosti bela in njegovi literarni ali kaki brugi vrednosti. Namen priročnika je v uvodu Enačen takole: »S tem delom skušamo dati učitelju in dijaku Srednje šole pripomoček za uspeš-bejši pouk slovenske književ-bosti,- Nove knjige Rakuša Rudolf: Slovenska steno- I. vedef s pomočjo katerih ffda! nih razmerah najkrajša pot blagostanja in sreče ljudstva. Po vsem tem se zdi popolnoma prav, da smo naposled dobili v knjigi vsebine domačih literarnih del. Učitelji bodo še vsekakor zahtevali od učencev, da preberejo najvažnejša slovstvena dela — in se bodo o tem, ali so jih v resnici prebrali, gotovo tudi znali uveriti —; gotovo je, da ne more biti pouka literarne zgodovine brez takega branja. Res pa je žavna založba Slovenije 1959. Rakuša Rudolf: Slovenska stenografija. III. del. Parlamentarno pismo. (Višja stopnja govornega pisma). 3., predelana izdaja. Ljubljana. Državna založba Slovenije 1959. Slovensko berilo IV. Berilo je pripravila Ema Muser s sodelovanjem Marije Jamarjeve in Rozke Stefanove. Iz prejšnjih izdaj berfila III in Slovenskega berila I. ki so jlti sestavili Marja Borštnik, Viktor Smolej in Blaž Tomaževič s sodelovanjem Eme Muserjeve In drugih, je bilo sprejetih v to knjige okrog 50 beril. Vsa ta berila so na novo pregledana in deloma dopolnjena. Ljubljana, Dr- Ni dvoma, tla smo doslej moč- tudi, da bo zdaj, s pomočjo takih žav^aodz^žDorf-0Neei^eka9vadniea i. bo pogrešali tak priročnik prav 2aradi poučevanja v šolah. Pri Pouku domače književnosti na baših srednjih šolah je bilo vse boslej namreč tako, da so dijaki Zgubili največ časa prav z zapisovanjem podatkov iz literarne Zgodovine, kakor jim jo je narekoval učitelj, čeprav je to več ?U manj povsem mehanično delo In. nima nič skupnega niti z uče-niem niti z vzgojo. Čudno je Pravzaprav, da smo morali tako bolgo čakati na vsebine v po-tebni knjigi, saj si že povsod v Svetu dolgo pomagajo s podobnimi priročniki. Tu in tam se še čujejo ugovori Proti potrebnosti takega priroč- »Preprosta kosila« je razširjen ponatis p-rve Izdaje, ki je v prodaji kaj kmalu pošla. Čedalje večja skrb za obrate družbene prehrane je narekovala ta ponatis, v katerega je vkuj učenih okrog petdeset novih receptov. Prav tako kot obrati pa bodo recepte s pridom uporabljala tudi družinska gospodinjstva. Cena knjižici: 230 dan. »pranje in likanje«. Ta knjižica, bogato ilustrirana, je namenjena preudarni nabavi In vzdrževanju perila in obleke sploh, torej vsem tistim, ki imajo opravka s tekstilom v družini, ustanovah ali pri svojem poklicnem delu v pralnicah. Seznanja nas z raznimi tkaninami, njihovimi lastnostmi, z vplivi kvarov in umazanije na tkanine, z vzdrževanjem oblek, likanjem in s pripomočki, ki olajšujejo to delo. Knjiga - odkritje Dr. Milica Bergant: Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih 1919-1929. (Od prevrata do uvedbe diktature.) Poseben del knjig je posvečen Za 5. razred osemletke. Ljubljana, smernicam za ustanavljanje, organt-Državna založba Slovenije 1957. (Cena zacijo In opremo mehaniziranih pral- pripomočkov, ki bodo dijakom na razpolago, lahko odpadlo iz šolskega predmeta domače književnosti precej tistega balasta, ki se vleče z njo že dolgo predolgo — bi^sz umetniške upravičenosti. Smoter šolske literarne zgodovine bo postal v glavnem: estetska vzgoja ob analiziranju najboljših literarnih stvaritev in pa pouk k pravilnemu razumevanju družbenega razvoja pri nas in v svetu sploh. Namesto-da bi se naša li- _______________ terama zgodovina tako podrobno založba Slovenije 1959. ukvarjala z večinoma obrobnimi »preprosta kosila« - »pranje dogajanji pri nas, bo lahko v in likanje« Večji meri posegla prav do izvo- v •Knjižnici Centralnega zavoda rov vordovinolrih crihnnl dr,,vod za napredek gospodinjstva sta v zad- nje v stanovanjskih skupnostih. »REŠENI IN NEREŠENI PROBLEMI MATEMATIKE« »Ko boste prebrali to knjigo, bo mogoče kdo vprašal: Kakšno korist Pa ima človeštvo od teh problemov oziroma bi jo imelo, če bi bila odprta vprašanja rešena? Ali ni zanje škoda tiuda in časa? Gledano z oeke- rov zgodovinskih gibanj drugod v svetu in tako mnogo bolje LITERARNI MUZEJ V PRAGI 160). Drugo berilo: Sestavili Vladimir Cvetko, Bogomil Gerlanc, Josip Ribičič, Andrej Savli In Venceslav Wmkler. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. (Cena 160). Druškovič Franc: Knjigovodstvo v proizvodnji. Praktičen tečaj. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1959. Rustja Vlada; Vaje oblikovanja. __ _______ _ _ _ _ ___________ Ljubljana, Državna založba Slovenije ga’utilitarističnega stališča gotovo ni 1959. od njih nobene koristi. Toda proble- Ilošič Svetozar: Gospodarska in mi so tu in nas izzivajo. Dokler bo politična geografija sveta. 3., močno živel človeški rod, »e bodo zmerom predelana izdaja. Ljubljana, Državna našli ljudje, ki jih bodo skušali rešiti. Pri reševanju pa .nastajajo teorije. ki se Cesto dajo s pridom uporabiti na drugih področjih matematike in njene uporabe.« Tako piše v uvodu h knjižic/ »Rešeni in nerešeni problemi matematike«, ki je Izšla pri Mladinski knjigi v knjižnici »Sigma«, avtor Ivan Vidav. Knjižica ne zahteva kakega posebnega znanja iz matematike — buditi hoče med srednješolsko mladino le veselje in zanimanje za to vedo. njem času knjižici. izšli spet dve koristni Pri založbi »Borec« v Ljubljani je izšla knjiga spominov španskega borca Veljka Kovačeviča »V okopih Španije«. Na 230 straneh nam avtor — danes generalni polkovnik JLA — živo in s toplim čutom za človeške Iti niso samo Cehi 'vf^itSifošs.SK ^ __________ slavista nekdanii samo Velikomoravski državi je po to preteklost slikovito pojasnju- panCič) je posvečena 40-ietnici ko-fan zaradi ustanove, ki je našla svečen naslednji oddelek, pravza- jejo, pa navadno _sploh pozab- $ glavje v zgodovini KPJ. Pač ga ni obiskovalca Prage, se zmotila: še dvakrat sem se gliji, da pa v vsej Srednji Evropi ki ne ^1 takoj ob prihodu s po- povzpela na Strahov, da sem se še ni bilo nobene. Nemci so si SL&rTOŽa v*adariev-Hradčanov na vzpetini Ijemm v triintridesetih prostorih, dokler ni Jan Hus prepričal Kar- študent filozofije odšel v Španijo, pa ^ad Vltavo. Njihov sosed zeleni ki imajo skupno dolžino dva ki- lovega naslednika Vaclava IV., da a° 1941 ■ ko 3Včitelj je tista živa sila, na kateri bi morala sloneli šola. Kakšno karikaturo pa so napravili iz njega? Naš sedanji ljudskošolski učitelj je narodna in kulturna sramota. Mlad deček je prišel na učiteljišče. Tam so ga »vzgajali* štiri leta. Prišel je na kmete. Takoj spočetka je bil zaradi svoje beraške plačice navezan na usmiljenje ljudi. Njegova stanovska beda ga je izpostavljala javnemu zaničevanju. Nad njim so gospodovale razne politične stranke, ki so vse zahtevale od njega, da bodi njih agent. Četudi je bil raz-borit človek, navdušen za svoj lepi in težavni poklic, ni smel samostojno misliti in pa drugače delati, kakor so mu ukazovali mogočni oelikaši. Ne šoli in vzgoji, temveč svojim političnim gospodarjem je moral posvečati duševnost, ki je tako podrezana morala zvodeneti ... Gmotne skrbi so ga prisilile, da se je oziral po stranskih dohodkih. Kadar je bil tako srečen, da se je prerinil do postranskega zaslužka, je prodal svojo mladost in dušo ljudem, ki jim je bil njegov poklic ose prej kot^briga. Duševno oslabljen in' zapuščen, gmotno na tleh, je izgubil še tisto umstveno samostojnost, ki jo je prinesel iz šole... Zasovražil je svet in zamrzel življenje ali pa je postal ciničen hlapec. Politične stranke so storile ose, da do dna korumpirajo učiteljski stan — v njem so iskale političnih agitatorjev, ne kulturnih delavcev.* Dr. Milice Bergantove knjiga »Poizkusi reforme šolstva pri Slovencih* je eno zelo redkih del pri nas, ki se spušča — ob razglabljanju splošne šolske problematike — o analizo družbenih pojavov tega časa. Vseskozi je značilna jasna avtoričina idejna opredeljenost; analiza je podana na trdni dialektični osnovi, docela prepričljivo; trditve, podprte z vrsto citatov, opomb in virov. Delo, ki je zahtevalo veliko naporov pri odbiranju gradiva: iz množice člankov in razprav — pedagoške, kulturne in politične vsebine — je avtorici uspelo izbrati najbi-stoenejše in jih nanizati v enotno, pregledno vsebino; iz množice najrazličnejših miselnosti in nazorov je izvlekla svoje zaključke, ki zelo nazorno osvetljujejo dogajanje na pozornici slovenskega šolstva o tem desetletju. Docela nezdrave razmere — korupcijske afere o _ vrhovih našega političnega življenja, škandali, karierizem ... — ose to ni moglo vplivati na razmere v šolstvu pozitivno. Umazani strankarski boji so se vnašali celo med osnovnošolske otroke, ker so se politične stranke borile za naraščaj. Vzgojni smotri so bili na papirju, pa še ti dostikrat čisto nemogoči, abstraktni. Poglavitni vpliv na vzgojo otrok pa si je vseskozi lastila Cerkev s svojim idealom srednjeveškega asketskega človeka. Kako se je slovensko učiteljstvo o takih razmerah otepalo na levo in desno, kako ni nikoli moglo v pogledu pravičnega nagrajevanja na zeleno vejo, kako je bilo vedno zapostavljeno o direktnem nasprotju z družbeno pomembno vlogo svojega poklica in ka.ko je njegova velika večina kljub vsemu vztrajala na naprednih družbenih pozicijah (v kar jo je naposled silil sam nezavidljiv socialni položaj) — o vsem tem nam pripoveduje dr. Bergantova v petih poglavjih svoje knjige. Posebno poglavje pa je posvečeno gibanju za »novo* ali delovno šolo na Slovenskem, ju — proti koncu obdobja 1919—1929, ko se je bližala z vsemi znaki zaostritve uvedba diktature — dobi reformno gibanje naše osnovne šole jasnejše obrise. Šolniki so se začeli vedno bolj zavedati, da s samim šolskim reformnim delom ne bodo imeli nikakih uspehov, temveč da je tu potrebna mnogo širša reforma celotnega družbenega življenja, o prvi orsti pa izboljšanje socialnih razmer, o katerih morajo živeti družine in otroci. Tako je gibanje za delovno šolo (ki se je tedaj širilo po vsej Evropi) pri nas kmalu poseglo na področje novih vzgojnih smotrov in s tem v nekaterih primerih zelo odločno zahtevalo že vzgojo revolucionarnih borcev za spremembo socialnega stanja. (7.geč.) Raz-gledanejši slovenski šolniki so zasledovali razvoj pedagoške znanosti v svetu (Pedagoški center v Mariboru) in vedno jasneje spoznavali, da bo potrebna temeljita reorganizacija šolstva na zunaj in znotraj. Tu pa so trčili o politične razmere o državi, ki so bile vse prej kot naklonjene nekim temeljitim spremembam o smislu naprednih teženj evropskega človeštva. Skratka: nadvse dragocena knjiga, ki odstira zagrinjalo nad zelo zanimivim družbenim dogajanjem naše nedavne preteklosti; dragocena za spoznavanje naše narodne preteklosti, zablod in bojev naših prednikov; knjiga, ki priča o široki razgledanosti avtorice. Šele ob študiju take knjige nam postanejo razumljivi nčka-teri pojavi med prosvetnimi delavci o kasnejšem času. Postane pa nam razumljiva tudi dalekosežnost sprememb o našem šolstvu o zadnjih letih. D. Ham Zdravko Omerza: LOGOPEDIJA v njem svoj dom, češkega literar- prav pa kulturi, ki jo je vzpod- Ijamo. Čehi to navajajo tudi v jtega muZeia (Pamatnik narodni- budilo delo Cirila in Metoda. Do- šolskih literarnih pregledih, celo h° pisemnietvi) Hodniki, dvora- mača češka kultura se je začela univerzitetnega profesorja sem 112 in celice ki er so nekoč prebi- z vlado dinastije Pfemyslovcev. slišala, da je pri predavanju na Vali menihi so zdaj razstavni pro- Modeli prikazujejo najstarejše to opozarjal. V tej stvari se kot ?tQri teea svojevrstnega muzeja, cerkvene stavbe, fotografski po- smisel za nazornost pozitivno hakršnesa razen Sovjet, zveze ni- snetki najstarejši češki zapis-le- uveljavlja češki realizem, lastnost menda nobena evropska drža- gendo o knezu Vaclavu. (Mojo narodnega značaja, ki jim jo po- va. Ustanovljen je bil šele pred pozornost vzbude med belimi ste- gosto očitajo, pač zaradi preve- hekaj leti maja 1953, a je gotovo nami posamezni neometani deli. like prilagodljivosti.) eden nainomembnejših muzejev Malomarnost? Ne. Pod ometom Zelo nazorno je prikazano v Pragi ki jih ima čez dvajset, so odkrili ostanke romanskega zgodnje tiskarstvo, ki se je pri "d narodopisnega preko poštnega zidovja in tega nočejo več zakri- Čehih začelo kaj kmalu po izumu ^ telovadnega Za slavista pa je ti.) Prihajam v dobo Karla IV., tiska, saj je prva tiskana knjiga ui uiiv 0 nedvomno izredna zanimivost, najpomembnejšega češkega kra- o trojanski vojni izšla že 1468. nejSe delo na odpravljanju go- za tujega, ki bežno pozna lja Pritegne me listina s katero kotičku je urejena prva vornIh motenj in po^lja“ju neriKo in c™ n* ^ za češkega0kTs^m^pisatelji! ferS* »da ne bfbnorieba mla- like črke na vrvi, potegnjeni’čez govora začel0 šele po osvoboditvi, poljudno znanstveno vsebino pri-Pjih živlienfe in dela domači. deničem drugod iskati milošči- prostor, se suše natisnjeni listi. Tako še nimamo točnih podat- ročnika so ta izvajanja predolga Brala sem da so za ogled mu- ne«. Pregled tedanjih evropskih V vitrini pa lahko prebereš Ko- kov glede števila logopatov kot m povsem slovnično prikazana, teja potrebne tri ure, presodila univerz mi pove, da jih je bilo menskega pojasnilo o tiskanju iz najpogosteje nastopajočih motenj. Opisi samih govornih motenj so sem torej da si ga bom ogledala takrat resda že veliko v Italiji, knjige Orbis pictus. Jemljemo srednje evropsko po- standardni, kot se v mednarod- v enem popoldnevu. Močno sem Španiji in Franciji ter dve v An- (Dalje prihodnjič) vprečje 3%. nem smislu določajo. Pred časom je izšlo pri Državni založbi Slovenije v naslovu navedeno delo. Tovrstne literature, ki bi obravnavala govorne motnje, pri nas skoro ni. Omeniti bi bilo, da se je sistematič- Avtor je v svojem priročniku, kakor ga sam imenuje, v poljudno znanstveni obliki zajel kompleksno večino najpogostejših motenj. V začetnih poglavjih obravnava nastanek in razvoj govora ter se obširneje bavi s fonetiko in glasotvorjem. Glede na Pohvaliti pa je avtorjevo pridnost, da je zbral in uredil to snov in jo v ekscertnem stilu obelodanil. Sama materija iz tega pod-dročja sicer še mlade znanosti je silno obširna. Tudi v zaključni besedi, ko obravnava bodočo organizacijsko plat logopedske službe, so njegova gledanja na to službo vredna vsega upoštevanja. Mislim, da je knjiga, kakršna pač je, potrebna vsaki šolski in tudi zdravstveni ustanovi. A. O. OTROŠKI VRTCI PRAVNI NASVETI S tem, da so se naše žene vključile v javno življenje in delajo na političnem, gospodarskem in ostalih področjih, je njihovo delovanje prekoračilo ozek družinski krog. One niso več samo žene, gospodinje in vzgojiteljice svojih otrok. Postale so sodelavke na vseh deloviščih našega družbenega življenja. Prehod žena na tako široka področja udejstvovanja pa nujno razvija nove odnose v sami družini, istočasno MteJo IJrecSoJsk? otroci 2-3 tedne pa nastaja Judi popolnoma nov pod strokovnim pedagoškim In zdrav-položaj družine v naši družbi. stvenim vodstvom. V domovih za predšolske otroke so otroci, ki so brez staršev od 3. leta starosti daStfa do zadetka šolske obveznosti. V tej ustanovi imajo popolno oskrbo, vzgojo strokovnega osebja In zdravniško nego. vodo In sanitarijami. Sem prihajajo otroci v teku celega dne v spremstvu staršev ali drugih spremljevalcev. Izletne točke so skrbno določeni prostori, ki so v neposredni bližini mest oziroma Industrijskih centrov. Prostor za Igranje je Izbran ob gozdu ali potočku, kjer se otroci igrajo pod strokovnim vodstvom ves dan aild samo del dneva. Na tem prostoru je potrebna pokrita lopa, ki služi kot zaklonišče pred dežjem in za odmor. Letovanja organiziramo v stavbah v obmorskem aU planinskem predelu. Tl kraji so namenjeni prvenstveno zaradi spremembe zraka. V njih pre- ča pa kot prijetna hišica, polna toplote, veselja in snage. Vprašanje: V VI. plač. razredu z 2. period, poviškoma dobivate dejansko plačo, kakor bi bili v V. plač. Gradnja otroškega vrtca ozi- ^du' 2elite vedeti; če 3® t0 Pa- roma adaptacija se priporoča za največ tri skupine otrok, kar zadostuje za 70 do 90 oseb. Večja stavba, ki bi služila večjemu številu skupin, ni priporočljiva iz psihološkega vidika. RAZVRSTITEV OTROK V SKUPINE V otroških vrtcih delimo otroke po starosti v tri skupine. V najmlajši skupini so otroci od 3 do 4 let, v srednji od 4 do 6 let in v starejši od 6 do 7 let. V ustanovah, ki imajo le 50 Odgovor: Neto znesek temeljne plače v VI. plač. razredu znaša 21.000 upokojitvi do kraja nove naselitve. Odgovor: Pravica do honorarja Svojo pravico morate uveljaviti pri za celodnevni pouk in za kombinirani Vašem dosedanjem delodajalcu naj- pouk Vam v času počitnic ne pripada. kasneje v 6 mesecih po preselitvi in Vprašanje: Kot učiteljica ste poučevali na osemletki v 1. razredu z mesečnimi prejemki v VII. plač. raz- predložiti ustrezne dokumente. Vprašanje: Kako sl tolmačimo dinarjev, v V. plač. razredu pa 22.300 odredbo »Odpoved stanovanja po no- redu z 2. period, poviškom. Upokojiti dinarjev, razlika je torej 1300 din. Po vlh predpisih«, katero je objavil dnev-66. čl. Zakona o javnih uslužbencih bik »Delo« kot podlistek z dne 27. ma-znaša posamezni periodični povlše, ia t. 1.7 polovico raziike med mesečnim zm odgovor: Navedeni podlistek smo eltaU v dnevniku »Delo«, vendar ^ to ni nikaka odredba, temveč prav ste se dali s 1. I. 1959 In Vam je v odločbi bil priznan VII. pokojninski razred. Vaša kolegica, ki je pouč.., isti šoli v višjih razredih, pa je pod enakimi pogoji bila upokojena 1. IV. 1969 v V. pokojninskem razredu. Ra' gafrazreda8Ker z^Mka^efv tolmačenje nove“ s&iSj.ke dl bl ^ če *> ™ „ J: nodaje, kateremu nimamo ničesar do- in VI. plač. razredom 1300 din, je pra' Vilno, da prejemate v VI. plač. raz- dati. Svoje dosedanje stanovanje v šoli boste seveda morali izprazniti in se Odgovor: Obe imata enako strokovno Izobrazbo, isti plačilni razred, rniitiT 2 nori o h nnvisknm ~ tempiinn »<=»cua. muian lapiazuiu iu se verjetno tudi ista službena leta, razll- nlSo v neto znesku S soo^ln Seieč- Preselitl, Prepričani pa smo, da bo ka je bila le ta, da ste VI poučevali plačo v neto znesku 22.300 din mesec- VaS rtRlnrtj. ko ste učili celodnevno In 40 ur na izobrazba, na delovnem mestu, na na plača glede na naziv, oz. delovno tedensko, pa ne. katerem je delala Vaša kolegica, pa mesto, uslužbencem, ki so na položa- Odgovor: Zaradi upravljanja višja strokovna izobrazba. Zaradi te* jih pa tudi glede na položaj. šole ne prejemate nikakega posebne- 8a Vam je po 7. odstavku 64. čl. Zako- Ker ste predmetni učitelj s 35. ga plačila. Pač pa se upraviteljem ha o pokojninskem zavarovanju mo- službenimi leti in ker imate brez dvo- osnovnih šol z vsaj tremi oddelki po S«! biti priznan, v zvezi s 4. odst. iste- ma tudi strokovni izpit, Vam po Urcd- odloku o delovni obveznosti in o na- Ea čl.> VII. pokoj, razred, Vaši kolegi- bi o položajnih plačah uslužbencev grajevanju za nadurno delo v presvet- cl pa po 5. odst. istega čl. V. pokoj, določene zgradbe, ki pa mora pim (od 3 do 4 let) samo 15 otrok, prosvetnih zavodov (Ur. list št. 15/1958) ni službi (Ur. Ust LRS 6/1956) zniža učna razred. Pri vaši kolegici je torej od- “V“‘ "““7 ' “Ič1- imeti vse odsnvariaioče nrnstere V ostalih skUDinah (srednji In pripada mesečno 10.200 din. Položajna obveznost za 2 url. To postopno zni- ločalo delovno mesto, za katero s« prostore p„ 25 do 30 ^ S*-"** Gradnja nove ali adaptacija Nad ta maksimum ne bi smela časno ne menja tudi zvanje. to pa pri Ker gre za niie stavbe za potrebe otroškega vrt- nobena skupina. Porazdelitev Vas m primer. otrok na skupine je zelo važna, vprašanje: ah imate tudi čez saj je znano, da nastopajo velike počitnice pravico na stalni mesečni razlike tako v telesnem kakor dodatek za razredništvo? Odgovor: Po Odloku o honorarni službi, o delovni obveznosti in o prav je ni imela. duševnem razvoju med triletnimi organizirano osnovno šolo, znaša Vaša učna obveznost 25 učnih ur na teden. Prej navedeni odlok pa določa, da učno in vzgojno osebje ne more imeti več kot 10 nadur na teden, upravitelji pa no več kot 6 nr na teden, da pa za šolstvo pristojni svet okrajnega ljud. odbora nerodni, plašni in v igri s starejšimi podrejeni — medtem ko so starejši sigurnejši v gibih in la biti večja od 1 km. Dohodne ceste ne smejo prečkati glavnih prometnih žil, zato naj bodo tovrstne stavbe situirane izven večjih prometnih cest. Stavba otroškega vrtca je pritlična, pa-viljonskega sistema z dvoriščem. Zelo važne so zunanje površine (igralne), na katerih se otroci igrajo. Le-te morajo biti sončne osnovni misli sta bili vodilo za in sedemletnimi otroki. Malčki SO nagrajevanju 'za nadurno delo se raz- sme v posameznih primerih zaradi porodništvo na vseh šolah šteje za eno manjkanja kadra to število nadur zvl-učno uro, ki je honorirana, če je že Sati, vendar največ do 15 oz. (za upra-nadura. Iz tega bi sledilo, da Vam v vitelje) do 1« nadur na teden. Ce pri-času šolskih počitnic ta ura ne more stojni svet za šolstvo OLO ni zvišal cnlnh hrvli ro-zaihnni 7atn to laka MU honorirana. Ker pa se letni do- določenega števila nadur, poučevali pa sploh bolj razgibam, zato je taka pu3t uCnc^a in vzgojnega osobja na Ste namesto 35 oz. 31 ur na teden celih delitev nujna. Istočasno pa le-ta šolah in drugih vzgojnih zavodih pra- 40 ur, Vam pripada samo mesečni ho- zahteva ustrezajoče prostore Vitoma ujema s poletnimi šolskimi po- norar 3000 din. Tako določa odlok, ki čitnicami, smo mnenja, da bi Vam do- je še vedno v veljavi, datek za razredništvo tudi v počitnicah vendarle pripadal. in opremo za otroke, ki v njih žive. Ker obstajajo velike potrebe po otroških vrtcih in naša skupnost žrtvuje mnogo sredstev za to dejavnost, je Zavod za proučevanje šolstva smatral za koristno, da predloži podatke za Vprašanje: Ali Ima učitelj tudi med počitnicami pravico do težkega mesta? Odgovor: V mislih imate najbrž odlok Zveznega izvršnega sveta v okvirih za uvedbo posebnega dodatka za učno in vzgojno osebje na šolah in Prosvetni delavec Izdajatelj: Republiški odbor Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS — List Izhaja štirinajstdnevno — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva: 39-181 do 185, int. 366 — Naslov uprave: Ljublja- na, Nazorjeva 1 — Telefon uprave: 22-284 — Letna naročnina 300 din — Štev. ček. rač.: 600-70/3-140 — Tiska CZP »Ljudska pravica« — Poštnina plačana v gotovini ,, . . , „ , in zavarovane pred vetrovi. Po- v^ačil prizadetih^starSv.^Totretna vršine pred stavbo in za njo so ustanova deia le nekaj ur dnevno, urejene za razne igre. Ker je ena kakor to staršem najbolj ^ teh površin v senci, druga pa na soncu — to ustreza različnim igram te ustanove. Okna v igralnicah (to so prostori. ki jih otroci uporabljajo v .. «a ^ na ^ooa, V- b0d° 0^603 PrOti na voda, sanitarije in pokrita topa. zelenim površinam. Vsi ostali fu^detja1*121 V pri,meru hude vro41ne prostori (garderobe, sanitarije, umivalnice) naj bodo čimeno-pr0^Sob<0^rtoga»nn zvinim stavnejši in funkcionalno ugod- ij je opremljen oziroma ustreza. Igrišče (zaprtega značaja) je prostor, kjer se otroci pod strokovnim vodstvom vzgojiteljice Igrajo. Starši oziroma njih namestniki sami pripeljejo In zopet odpeljejo otroke domov. Tu so na razpolago Igrala, pit. Vprašanje: Z osnovne šole boste s 1. IX. 1959 premeščeni na učiteljišče. Ali bi bilo bolje, če šele po premestitvi prosite za upokojitev? Odgovor: Vaša premestitev z osnovne šole na učiteljišče ne more drugih vzgojnih in izobraževalnih za- ______ vplivati na Vašo pravico do upokojit- vodih (Ur. list FLRJ, št. 5/1959). Ta od- , ve, niti Vaša pokojnina ne bo višja, če lok namreč določa okvire za uvedbo gradnjo otroških vrtcev V odo- vložite prošnjo za upokojitev šele po posebnega dodatka za učno osebje, ki britev Svetu za šolstvo. Dve premestitvi, ker se Vaši mesečni pre- je stalno zaposleno na šolah v krajih, _ . . „ jemki ne bodo zvišali niti po temelju, kjer so delovni pogoji in življenjske Odbor za proslavo 200-letmCfl niti po položaju. razmere izredno hude, pa tudi iz dni- slovenske šole pri Lenartu V Slo* , , gih razlogov. Najbrž pri Vas gre za venskih uor-toah vabi vse nrO* Vprašanje: AH Je upokojeni kraj, kjer so življenjske razmere ze- '•enfKln §°ncan vam vse prtr učitelj ob upokojitvi upravičen do po- lo hude. Ce Vam je ta mesečni doda- svetne delavce, ki SO službovali vračila preselitvenih stroškov? tek, ki lahko znaša do 50IKI din meseč- V tem kraju, na proslavo ki W Odgovor: Na to vprašanje smo no, bil priznan s posebno odločbo, ima- v c0botr> 3 oktobra loto V vrsti že odgovorili v naši 7. številki z dne te nanj pravico tudi v času počitnic, V 8000X0 OKtODra 1909. V VTSW Obvestilo to delo: prostori morajo funkcionalno ustrezati sodobnim potrebam in istočasno zahtevam po racionalni gradnji teh ustanov. Zato smo predlagali gradbeni program vseh prostorov, ki so 14. aprila 1959. Zato Vam na kratko odgovarjamo, da Vam pripada ob upo- aii zelenem pasu. , „ , , ............ z igrati, s pitno ni. Celotna stavba otroškega vrt- pottebni za popoln otroški vrtec, kojltvi povračilo preselitvenih stro' r . ... , . škov in to za osebni prevoz in za vse t. j. Za Vse tn starostne skupine, dejanske Stroške, kl so v zvezi s se-ločene po starostnih stopnjah Htvijo, vse od kraja službovanja ob (ca. 90 otrok) K temu programu so dodane osnovne mere površin prostorov in opreme ter najnujnejšega pohištva. ne glede na to. če takrat tam bivate prireditev bo v avli šole odkrita aU ne. tudi spominska plošča bivši® Vr.-asa-.ia. au a učencem, padlim v NOB. Prija- počitnic pravico d^ hon^reda za ce^ ^ svojo udeležbo! lodnevni pouk in kombinirani pouk? Odbor Rajko Pardubsky Pred reformo nekaterih materialnih vprašanj Vzporedno s šolsko reformo v ožjem pomenu besede se reformira in se mora reformirati cela vrsta vprašanj, ki se tičejo šole posredno ali neposredno. Ne samo učni načrti in oblike dela, ne le učbeniki in drugačni odnosi med 'učiteljem in učenci: reformirati se bo moral učitelj, profesor, reformirati administracija trenutno treba rešiti dve stvari. Prvič je potrebno točno opredeliti, kaj je vas in kaj je mesto. Drugič je potrebno natančno določiti, za katere družinske člane in inšpekcija in kdo ve, kaj vse pripada prosvetnemu delavcu kuho kazala potreba, da se mora ~— »».•-u— j- -- --1-------------- '-1 reformirati. V naših šolah je še polno starega duha in uredb, ki izvirajo iz stare Jugoslavije in še od prej. Vsi ti ostanki ovirajo pravo vzgojno delo. Zato moramo vse te usedline iztrebiti, če hočemo doseči pravo novo šolo, ki ne bo poznala dresure in nepotrebne birokratske administracije. V zadnjem času se govori in piše o reformi dveh materialnih vprašanj. Govorice o tem pa ne prodro dovolj v javnost in jih marsikdo, ki se ga tičejo, ne sliši. Zato bodo morda mnogi kar čez noč razočarani. Poudariti pa je le da naj veljajo tudi za ostale znala in ga ni znala vrednotiti, kraje v Sloveniji. Ker je imel majhne materialne Drugo je vprašanje brezplač- prednosti, sta bili obe strani za-nega stanovanja in kuriva za dovoljni. Danes pa temu ni tako. prosvetne delavce na vasi. Tu je Uspeh šolske reforme bo v veliki meri odvisen od upravitelja, zato naj njegova funkcija sama po sebi dobi primemo veljavo in važnost, saj zavisi od njega pravilna vzgoja več sto ljudi, to pa ni malenkost. Razen tega se pa rivo. Mislim, da je odgovor kaj administracija vsak dan veča, da preprost: za tiste, ki jih vzdržuje, o novem plačnem sistemu niti ne Oskrbovanje učiteljstva s kuri- govorimo. Praktično upravitelj vom je breme za občino. Zato je razumljivo negodovanje, če prejema učiteljica za moža-zdravni-ka kurivo in če ima razen svoje službe še 12 ha gozda. Odkar so prosvetni delavci osnovnih šol prišli pod upravo občin, se prav od občin oziroma občinskih uslužbencev postavlja zahteva, naj se prosvetnim delavcem preskrba s kurivom odvzame, češ vsi smo občinski, zato naj dobimo vsi ali nobeden. Tako je prišlo pri neki šoli do tega, da so si občinski uslužbenci vzeli treba, da bo od pravilne rešitve sadje s šolskega vrta. teh vprašanj odvisno zadovolj- Tretje vprašanje je učna ob-stvo in uspešno delo marsikate- veznost upraviteljev oziroma rega našega tovariša. ravnateljev obvezne šole. Doseda- Prvo je vprašanje težkih mest. n3a uredba je res nemogoča in To vprašanje so reševali okraji šablonska. Glasi se takole' Upra-in občine. Kriterij res ni bil vitelju se zmanjša učna obvez-enoten in zato bo korektura po- p08* Pri treb p^e.^b za UP trebna. Primer: dva kraja v dveh tedensko, pn stinh do petih od- različnih okrajih imata skoraj enake pogoje: oddaljenost od železnice, avtobus, pošta, trgovina, gostilna, vendar ima eden dodatek 1000 din, drugi nič. Nekatere občine so z dodatki hotele napolniti svoje šole, kar se jim je precej posrečilo. Tako se je res nabralo precejšnje število težkih mest. Da bi se pa zdaj zaleteli v drugo skrajnost in vsa težjta mesta odpravili, bi bila pa spet nepopravljiva napaka. O tem je razpravljal Okrajni odbor Združenja profesorjev in učiteljev 10. aprila v Murski Soboti. Njihove pripombe je objavil "Prosvetni delavec« v predzadnji številki in jih v celoti sprejemamo. do svojega dela skoraj ne pride. Za osem do deset uslužbencev in 300 učencev pa ena sama administrativna moč in to pri polni lastni zaposlitvi! Le kje vidite v podjetjih kaj podobnega? Predlagal bi sledečo lestvico: upraviteljštvo naj se šteje za šest tedenskih ur, za vsak oddelek pa še ena ura: 1 oddelek 6 + 1=7; pouk se zmanjša za 7 ur; 2 oddelka 6 + 2 = 8; pouk se zmanjša za 8 ur; 5 oddelkov 6 + 5 = 11; pouk se zmanjša za 11 ur; 8 oddelkov 6 + 8 = 14; pouk se zmanjša za 14 ur; 10 oddelkov 6 + 10 = 16; pouk se zmanjša za 16 ur; 14 oddelkov 6 + 14 = 20; pouk se zmanjša za 20 ur; s 15 oddelki pa bi bil upravitelj pouka oproščen, ako nima tajnika. Vprašanje tajnika naj se reši delkih za štiri ure, od šest do dvanajst za šest ur, upravitelj z dvanajstimi oddelki pa je oproščen pouka. Ne vem, kaj je imel tisti, ki je to lestvico sestavil, pred očmi. _________________ Upravitelj z 12 oddelki je pouka skladno z gornjo lestvico. Upra-oproščen, oni z U oddelki pa mo- viteljstvo naj bo enako upošte- ra imeti 19 ur. Koliko je razlika med 11 in 12? Praktično nič. Imeti pa 19 ur pouka, to je skoraj cel razred z vsemi pripravami in popravami ter administracijo, ali pa nič, je pa presneto velika razlika. Pri tem ima tisti z 11 oddelki lahko celo več učencev kot oni z 12 oddelki. - Upraviteljskega dela in njegovega pomena stara šola ni po- vano v mestu in na deželi. Zdaj ko imamo pri Svetu za šolstvo posebno komisijo za materialna vprašanja, je prav, da povemo svoje želje in potrebe. Seveda bo ta komisija le takrat mogla uspešno opravljati svojo nalogo, če bo pritegnila dovolj razgledanih ljudi z dežele. Prof. P. R. Izkoristite priložnost 10 knjižnih zbirk po znižanih cenah I. ZBIRKA ZGODOVINSKIH ROMANOV Senoa: Diogenes. Varuj se senjske roke, st. 398, pl. 390 din Capigin: Stenka Razin, str. 697, pl. 570 din L. Tolstoj: Kozaki. Hadži Murat, str. 296, pl. 380 din Reymont: Leto 1794, str. 846, pl. 675 din Nenadovič: Memoari, str. 208, pl. 360 din Zbirka stane 2375 din in 15 % popusta. II. ROMANI IZ NOVEJŠE ZGODOVINE Hougron: Dekle iz Saigona, str.. 364, pl. 650 din Vittorini: Ljudje in neljudje, str. 188, pl. 420 din Silone: Prgišče robidnic, str. 232, pl. 360 din Putrament: Resničnost, str. 406, pl. 1200 din Zbirka stane 2630 din in 15 % popusta. III. Bihajli: Oktobra na svidenje, str. 428, pl. 242 din Čopič: Ognjeno leto I., II., str. 672, pl. 1070 din Debič: Brez milosti, str. 250, pl. 420 din Milojkovič: Kri na listju, str. 237, pl. 800 din Zbirka stane 2532 din In 15 % popusta. Krleža: Glembajevi, str. 537, pl. 1200 din Gončarov, Obrov, str. 792, pl. 1080 din Verga: Malavoglievi, str. 218, pl. 182 din Trollope: Pod zvoniki Barchestra, str. 472, pl. , 320 din Sibirjak: Milijoni Privalovih, str. 462, pl. 640 din Zbirka stane 3422 din In 15% popusta. V. Fedin: Mesta in leta, str. 430, pl. 620 din Korolenko: Gozd šumi, str. 458, pl. 348 din Ilf-Petrov: Zlato tele, str. 344, pl. 450 din Pristley: Pojo naj ljudje, t str. 251, pl. 440 din Petrovič: Prepelica v roki, str. 336, pl. 400 din Zbirka stane 2258 din In 15 % popusta. VI. Bebler: Potovanje po sončnih deželah, str. 224, pl. 650 din Zagorac-Pečar: Egipt, str. 454, pL 1100 din Ačleg: Zasliševanje, str. 56, broš. 60 din Herberstein: Moskovski zapiski, str. 277, pl. 580 din Zbirka stane 2390 din In 15 % popusta. VII. ROMANI IZ ŽIVLJENJA NA VASI Karaslavov: Kristavec, str. 229, pl. 380 din Theun de Vries: Mačeha zemlja, str. 480, pl. 750 din Lu Hsin: Resnična zgodba o A Kjuju, str. 125, polpl. 470 din Gogolj: Večeri na pristavi blizu Dikanjke, str. 334, pl. 260 din Zbirka stane 1860 din in 15 % popusta. VIII. Božič: Kurlrani, str. 348, pl. 520 din Janevski: Vas za sedmimi jeseni, str. 314, pl. 780 din Lobnikova: Gorniki in čas, str. 194, pl. 480 din Zbirka stane 1780 din in 15 % popusta. IX. PESMI Mažuranič: Smrt Smail age Cen- giča, str. 112, pl. 246 din Tjutčev: Pesmi, str. 93, pl 240 din Seliškar: Pesmi in spevi, str. 152, pl. 182 din Golia: Izbrane pesmi, str. 205, pl. 250 din Zbirka stane 918 din In 15% popusta. X. Jastrun: Mickievriecz, str. 525, pl. 790 din Vidmar: Literarne kritike, str. 581, pl. 596 din Mesesnel: Umetnost in kritika, str. 444, pl. 420 din Vera Brnčič: N. A. Dobroljubov, str. 96, broš. 120 din Zbirka stane 1928 din In 20% popusta. Ljubitelje knjig opozarjamo na izredno priložnost. Kdor naroči eno zbirko, dobi 15 % oziroma 20 % popusta, pri naročilu treh različnih zbirk odobrimo 20% popusta. Zbirke lahko naročniki plačajo največ v 5 obrokih, najmanjši obrok sme biti 500 din. Naročila pošiljaj te: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26, Trg revolucije 19 in Čopova 3. CELJE, Trg. V. kongresa 3.