ngš tednik
LETO XLIII. Številka 50 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 13. decembra 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
POMOČ HRVAŠKI:
v av
Prihodnji teden bosta koroško slovensko zadružništvo (v sodelovanju z Zagrebačko banko) in NSKS na Hrvaškem predala tamkajšnji Caritas tovor pomoči v vrednosti 400.000 šilingov in 100.000 šilingov gotovine. Tovor pomoči oz. hrano in otroške obleke je v glavnem organizirala Zadruga Pliberk, avto-podjetje Sienčnik pa je brezplačno prevzelo transport. Pobudnik te akcije je bil direktor ZSZ J. Habernik.
Denar, ki ga bo predal NSKS, so darovali bralke/bralci Našega tednika, akcijo pa tudi podpirajo Mohorjeva družba, Zveza slovenskih zadrug, Krščanska kulturna zveza, Katoliški delovni odbor, Katoliška mladina, Enotna lista in Slovenski svetovni kongres.
Tej številki smo spet priložili prilož-nico. Že v naprej se zahvaljujemo vsem, ki še mislijo darovati. Vsem tistim, ki so že darovali, izrekamo naš iskren Bog lonaj!
Darujte na konto štev.
53520
pri ZVEZI-BANK Celovec
Sosvet: Kancler se bo zavzel za zvišanje podpor in za celodnevni radijski program
V sredo je bila na Dunaju seja Sosveta za slovensko narodno skupino, katere se je udeležil tudi zvezni kancler Vranitzky. Kar se tiče zahteve po zvišanju sredstev za finančno pospeševanje slovenske narodne skupine, je zvezni kancler obljubil, da bo resno vzel v pretres zvišanje teh podpor. Sicer je proračun za leto 1992 že sklenjen in predvideva za narodne skupine kot doslej 24 milijonov šilingov; od tega naj bi koroški Slovenci prejeli 11 milijonov šilingov. Vendar je proračun možno s sklepom o dopolnitvi proračuna še spremeniti.
Več o seji sosveta poročamo na strani 3.
Dr. Grilc, predsednik sosveta
Drage bralke, dragi bralci!
Prihodnjo številko Našega tednika boste prejeli na Sveti večer — 24. decembra. Božična številka bo obširna, in upamo, tudi zanimiva.
Tej številki smo priložili drugo številko NAŠEGA UPOKOJENCA — priloga Našega tednika.
STRAN q petek,
Ć- 13. decembra 1991
:w TEDNIKOV KOMENTAR
Prejšnji ponedeljek je bila prva velika skupna gospodarska konferenca Koroške in Slovenije. Že dober teden prej so se srečali koroški in slovenski gospodarstveniki na prvem trgovskem forumu v Ljubljani. Udeležba obeh prireditev je bila reprezentativ-
Piše Janko Kulmesch
zadeven posameznik ne more doseči optimalnega poslovnega uspeha, če misli, da lahko shaja brez vsakršne povezanosti oz. sodelovanja z drugimi gospodarskimi subjekti.
Eden izmed redkih slovenskih gospodarstvenikov na
Slovenska gospodarska zveza:
Lahko bi bila koristna, če...
na, volja do sodelovanja je resna, pričakovanja so velika.
Sicer je nerešenih še nekaj osnovnih vprašanj. Slovenija še vedno čaka na priznanje kot uradno priznana država. Številne gospodarske zadeve je namreč mogoče rešiti samo na meddržavni ravni, zato pa bi bilo tako priznanje tembolj potrebno.
Tudi Avstrija pričakuje od Slovenije, da čimprej postavi jasna določila glede lastnine, privatizacije in deviznega režima. V skupni izjavi, ki sta jo prejšnji ponedeljek sprejela Zernatto in Peterle, označujejo to kot „pogoj za finančno udeležbo" koroških gospodarstvenikov pri obstoječih ter novih podjetjih v Sloveniji.
Kljub temu: vsa doslej še nerešena vprašanja se bodo gotovo rešila. Koroški gospodarstveniki so optimisti. Vidijo nove možnosti za zaslužek; koroška Trgovska zbornica pa si vedno bolj prizadeva pri ponujanju organizirane pomoči.
Naši gospodarstveniki bodo glede Slovenije tem bolj kos novim izzivom, čim učinkovitejše bodo njihove organizacijske strukture. To ne pomeni, da lahko organizacija nadomesti privatno iniciativo. Toda noben še tako pri-
Koroškem, ki se tega resno zaveda, je poslovodja Zveze slovenskih zadrug dipl. trg. Habernik. Zato je bil tudi glavni pobudnik „Liste Alpe Adria“, ki je pri zadnjih volitvah v koroško Trgovsko zbornico žela nepričakovano lep uspeh: saj je postal njen predstavnik Habernik predsednik deželnega gremija za zunanjo trgovino. Medtem je tudi že dokazal, da zanj predsedniška funkcija ni neka zgolj častna zadeva, temveč da pomeni v prvi vrsti biti delaven in vztrajen.
Toda pogostokrat je tako, da nekdo sicer prevzame funkcijo ali da se ustanovi kaka organizacija, na vztrajno in dosledno delo pa se nato „pozabi“.
Koroški Slovenci smo pred tremi leti ustanovili Slovensko gospodarsko zvezo (SGZ). Nagovorila naj bi naše gospodarstvenike in jim nudila zaželene usluge. Predvsem sedaj bi bila lahko nadvse koristna — če bi delovala. Očitno ni ljudi, ki bi bili pripravljeni in zmožni napraviti iz organizacije na papirju ustanovo, ki deluje.
Skrajni čas je, da se to spremenil Sicer bo škoda večja, kot pa so jo doživeli tisti, ki so na ustanovnem občnem zboru SGZ (v dobri veri) zapravljali svoj čas.
Skupna gospodarska kontnca Koroške in Slovenije
Peterle in Zernetto predlagtliopno gospodarsko pogodbo
Pretekli ponedeljek je bila skupna gospodarska konferenca Koroške in Slovenije. Vodila sta jo deželni glavar Zernatto in predsednik slovenske vlade Peterle skupno s predsednikoma koroške Trgovske in slovenske Gospodarske zbornice s Kofflerjem in Horvatom. Peterle in Koffler sta podkrepila predlog, ki ga je predložila KEL že leta 1979 in ki ga je deželni Qlsvar Zernatto letos oktobra na beljaškem srečanju krščanskih demokratov ponovil — namreč predlog o gospodarski pogodbi med Slovenijo in Koroško, analogen „Accordi-nu“ med Južno in Severno Tirolsko.
Piše Janko Kulmesch
Taka pogodba naj bi v prvi vrsti vsebovala obojestranske carinske olajšave. Doslej se je proti temu branil predvsem Dunaj. Na omenjenem beljaškem srečanju pa je minister Schüssel dejal, da si želi tako gospodarsko pogodbo med Bratislavo in Dunajem in zato tudi ni ugovarjal Zernattovi zahtevi po podobni pogodbi med Koroško in Slovenijo.
Slovenijo skrbi vedno večja brezposelnost
Na ponedeljkovem srečanju je bilo ponovno opaziti, da vlada med Peterletom in Zernattom ter med Kofflerjem in Horvatom precejšnje zaupanje. Opaziti pa je bilo tudi veliko zaskrbljenost Slovenije, predvsem glede vedno večje brezposelnosti „na sončni strani Alp“. Poudarjali so željo, da naj bi v prihodnje ne prihajalo samo do prostega pretoka kapi'
Peterleta je spremljal v Celovec tudi dunajski predstavnik Slovenije Smolfc
Opozorilo našim društvom in ustanovam
Po sklepu sosveta morajo vsa društva in ustanove, ki nameravajo pri Uradu zveznega kanclerja zaprositi za finančno podporo, oddati svoje prošnje najkasneje do 15. januarja 1992.
Prošnjo je treba poslati direktno na Urad zveznega kancler-ja/Bundeskanzleramt, oddelek ustavna služba (Verfassungsdienst), Ballhausplatz 2, 1010 Dunaj/Wien.
Prepis prošnje pošljite na Krščansko kulturno zvezo ali NSKS (lO.-Oktober-Str. 25/111. 9020 Celovec). Podrobnejše informacije Vam posreduje tajništvo NSKS ali K KZ (telefon 0463 / 51 25 28 - 23 ali 0463 / 51 62 43).
Prošnje, ki bodo oddane po 15. januarju 1992, se pri razdelitvi sredstev za leto 1992 avtomatično ne bodo upoštevale-
tala in blaga, temveč tudi do pretoka delovne sile, kar naj bi „uredili z bilateralno pogodbo“ (Horvat). Kot smo slišali od koroških udeležencev, imajo le-ti vtis, da naj bi po predstavah Slovenije taka pogodba slovenskim sezonskim delavcem dajala pri zaposlovanju prednost nasproti drugim tujim delavcem. Vendar za to ne vidijo realnih možnosti, Pa čeprav je deželni glavar Zernatto v svoji zaključni besedi izpostavil: „Naš poglavitni politični cilj mora biti socialni mir. Gospodarsko in socialno blagostanje sta predpogoj za razvoj demokracije in pluralizma v Sloveniji ter za dobro sožitje v koroško-slovenskem prostoru.“
Koroška si želi jasna
pravna določila
Na vprašanje Našega tednika Predsedniku koroške Trgovske zbornice Karlu Kofflerju, kaj je bila osrednja želja Koroške, je ta dejal: „Naši gospodarstveniki si želijo predvsem jasnih pravnih določil." V skupni ponedeljkovi izjavi Peterleta in Zernatta je v tej
zvezi rečeno: „Pogoj za finančno udeležbo pri podjetjih ter ustanavljanju podjetij predstavljajo določila o lastnini, privatizaciji ter o deviznem režimu v Sloveniji.“
Sicer pa so v skupni izjavi sprejeli sklep o „borzah, na katerih lahko sodelujejo od pomladi 1992 dalje podjetja iz obeh dežel“. Namen te poslovne borze, katero bosta pripravili obe gospodarski zbornici, je predvsem izgrajevanje že obstoječih gospodarskih stikov na poslovni ravni ter ustvarjanje novih. Za razlago vprašanj na poslovnem področju bo vzpostavljena stalna komisija, v kateri bosta koroško stran zastopala dr. Jörg Schuster (Deželna vlada) in dr. Arnulf Schatzmayr (Trgovska zbornica). Poleg tega bodo ustanovili še mešane delovne skupine za področja trgovine, industrije, obrtništva ter ročne obrti, turizma in za agrarno področje.
Diplomatsko priznanje —
ključno vprašanje
Kljub dobremu oz. optimistič-
Deželni glavar Zernatto in predsednik Koroške trgovske zbornice Karl Koffler sta bila uradna gostitelja predsednika Peterleta in njegove delegacije.
nemu vzdušju pa nihče ni prišel mimo tega, da je „diplomatsko priznanje ključno vprašanje za vključevanje Slovenije v evropske gospodarske tokove“ (Peterle).
In še nekaj so — posebej s slovenske strani — izpostavili: tisti inozemski oz. koroški gospodarstveniki, ki se bodo najhitreje odločili za investiranje v Sloveniji, bodo imeli najboljše iz-glede za primerne profite. Trenutno je v Sloveniji Avstrija glede investicij na tretjem mestu — za Nemčijo in Italijo.
Sosvet sklenil celodnevni posvet o avtonomnem zastopstvu koroških Slovencev
Posvet bo 30. januarja 1992 v Celovcu
Nadaljevanje s 1. strani
Sosvet je že sprejel sklep, da bi za leto 1992 želel podpore v višini 83 milijonov šil. Po besedah predsednika Sosveta dr. Grilca je to idealna predstava; zvišanje sredstev pa naj bi prineslo rezultat med podporo, kot je bila doslej, in zahtevo Sosveta.
Seja je prinesla tudi pozitivni rezultat glede zahteve po celodnevnem radijskem programu v slovenščini. Vranitzky je dejal, da se bo povezal z ORF in Deželno vlado, kar pred sejo Sosveta niso pričakovali. Uvedba takšnega programa bi stala dodatnih 10 mio. šil. letno; financirali naj bi ga ORF, Zveza, Dežela in preko dohodkov za reklame v slovenski oddaji tudi Slovenci sami.
Glede javnih dvojezičnih otroških vrtcev je Sosvet sprejel tri sklepe. Delovna skupina pod vodstvom Raimunda Grilca naj se takoj poveže s predsedniki klubov v koroškem Deželnem zboru in jim predstavi od Sosveta že sprejeti zakonski osnutek za uvedbo dvojezičnih vrtcev. O tej zadevi želi Sosvet razpravljati tudi z Deželno vlado. In končno naj člani Sosveta Raimund Grilc (ÖVP), Ogris (SPÖ) in Koschat (FPÖ) povabijo na razgovor vse župane dvojezičnega ozemlja z namenom, da župani sami postavijo zahtevo po zakonski ureditvi tega vprašanja.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje avtonomnega zastopstva koroških Slovencev. Osrednji organizaciji ter cerkev so že predstavili stališča glede Pernthalerjevega modela; do 15.
1. 1992 pa naj to storijo tudi stranke. 30. 1. 1992 bo o tem vprašanju celodnevni posvet Sosveta v Celovcu.
Februarja bo tudi prva seja delovne skupine Sosveta pod vodstvom dr. Apovnika o spremembi Zakona o narodnih skupinah.
Od Sosveta so se poslovili člani Baurecht, Hanzi Ogris in Kotschnik, ki ne izpolnjujejo več zakonskih pogojev za članstvo. Predsednik Grilc se jim je zahvalil za konstruktivno sodelovanje. Za SPÖ bosta nova člana sosveta Ludvik Ogris in dr. Ibounig, za FPÖ pa naslednik Kotschnika še ni imenovan; za SPZ je dr. Malleja nasledila dr. Helena Verdel.
Z Dunaja poroča Rudi Vouk
Kärntner Landsmannschaft odliknvala koroške carinike zaradi vojne v Sloveniji
Kot smo slišali, je Kärntner Landsmannschaft pretekli torek odlikovala s svojimi priznanji nad 200 koroških carinikov — to pa v njihovem službenem času. Odlikovala jih je zato, ker je bila letos poleti vojna v Sloveniji.
Dejstvo je, da imajo carinski uradniki oziroma javna uprava nalogo, da se na ta način ne povezujejo z nobenimi izvendržavnimi ustanovami.
Dejstvo pa je tudi, da je Kärntner Landsmannschaft ustanova, ki ni le glavni organizator osporavanih 10.-oktobrskih pohodov. V glasilu „Die Landsmannschaft“ že vsa leta beremo tudi prispevke, ki so jasno naperjeni proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem.
Pretekli torek je odlikovala carinike Kärntner Landsmannschaft. Sprašujemo, kdaj ji bo sledil Heimatdienst.
Naši cariniki opravljajo zahtevno delo. Toda taka odlikovanja so vse drugo kot njim v korist.
Občni zbor ZSO
Redni občni zbor Zveze slovenskih organizacij bo 18. januarja 1992.
Na dnevnem redu je tudi točka „sprememba pravil“.
Grudna pisma, ti jt prejemala dimajsU predstavnik Mie Smele in njeneva žena

SMRT udbovcem!
-mr Gaft®

^er2-en	r)
»i-t	st*^er AsAtterrec*1- ^ er
3e^eS
Karel Smolle je priznan predstavnik Slovenije ter pomemben posrednik med Avstrijo in Slovenijo. Za mnoge pa je kljub temu tarča nesramnih napadov, ki jih ni treba posebej komentirati. Še to: večji del teh napadov prihaja ravno iz Koroške . . .
■
■ ' . älWftE
In der Fernsehadumg "cluto 2" sagten Sie unter welchen Banner soll Europa ins 2ö. Jahrhundert maschieren? Hier die ganz einfache Antwort !! !
schäftigungs-entlich Be-
FUr Ordung und ordentliche politik.
Dort fänden auch Sie eine o sdhäftigung.

Slovenski socialisti predlagajo „Ö 5"
Delovna skupnost „Avstrijske narodnosti v SPÖ“ predlaga multikulturni radio „Alpe Jadran“ s posebno frekvenco. Njen predsednik Tomaž Ogris se je na tiskovni konferenci pretekli torek izrekel proti temu, da bi program tekel na „Ö 4“ in si v tem smislu predstavlja uvedbo „Ö 5“. Oddaje naj ne bi bile samo v slovenščini, temveč tudi v nemščini in italijanščini. Hkrati pa je poudaril, da podpira sklep sosveta, ki zahteva celodnevni radijski in televizijski program samo v slovenščini.
Financiranje „Ö 5“ bi lahko, tako Tomaž Ogris, soomogočila tudi gospodarska podjetja preko svoje reklamne dejavnosti.
Peter Kaiser pa je na tiskovni konferenci izpostavil, da bi take oddaje morale npr. tudi upoštevati nizozemščino, ker bi na ta način nagovarjale tudi turiste.
Peterle o novi Smollejevi funkciji
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je ob svojem ponedeljkovem obisku v Celovcu povedal NT, da je Karel Smolle predviden kot honorarni konzul na dunajskem konzulatu. V tej zvezi je potrdil, kar smo že pisali v zadnji številki NT — da naj bi bil Smolle pristojen za gospodarska in go-spodarsko-politična vprašanja.
Ugledni časopis Der Standard je 22. novembra 1991 poročal o nenavadnem dokumentu, sprejetem v Parizu. Tam je dan poprej končalo sestanek kar 47 predsednikov in vladnih predsednikov francosko govorečih držav iz Evrope, Azije, Afrike in Karibika. Človek bi pričakoval, da na takšnem vrhunskem sestanku ne gre za drugo ko za svetovno politiko in gospodarska vprašanja. Državniki so namreč zastopali kar 250 milijonov ljudi, četrtino vseh držav na Zemlji. Toda ne! Vsebina podpisanega dokumenta: francoski jezik je resno ogrožen, potrebno ga je zaščititi.
Ob tem je potrebno še enkrat opozoriti, da se niso sestali učitelji, duhovniki, jezikoslovci, založniki, novinarji ali pisatelji — torej ljudje, ki jih njihov vsakdanji kruh in (tudi iz tega izvirajoča) moralna obveznost silita, da nenehno negujejo lep jezik, ampak politiki. Če se je
250-milijonska skupnost ustrašila za svoj jezikovni obstoj, kolikor bolj bi se potem morala šele slovenska!
Dobronamerni poslušalec'in bralec slovenske besede na Koroškem bi lahko omenil številne priložnosti, kjer bi lahko prišlo do velikih izboljšav — seveda le, če uporabnikom slo-
venske besede res gre za iskreno prizadevanje glede ohranitve in celo razvoja slovenske jezikovne identitete. Ne predlagam, da bi po francoskem vzoru moralo jezikovno usklajevalno delo prevzeti vodstvo mlade, šele ustanovljene Enotne liste; gotovo pa bi tak jezikovni servis
moral biti voden z vrha, da bi dosegel vse, saj le vrh ima celovit pogled na vso govorjeno in tiskano besedo. Komur slovenska jezikovna identiteta res ni deveta skrb, ta nikakor ne more zagovarjati povodnji tujk, popačenk in tudi nepotrebnih narečnih izrazov, katerih je večkrat polna tako tiskana beseda (če gre za „vsekoroški“
časopis, plakat, publikacijo) kakor tudi govorjena (zlasti če gre za redne sodelavce slovenskega oddelka pri ORF, ali za politične oz. kulturne govornike na skupnih koroških slovenskih zborovanjih). Pogosto pa je koroška slovenska beseda namenjena tudi rojakom v
Republiki Sloveniji in drugje zunaj Koroške, zato je neka „uniformiranost“ v jeziku za natančno sporazumevanje absolutno potrebna.
Poročilo iz Pariza obenem tudi soglaša s pogosto zago-varjanim stališčem, da se skupni, „javni“ jezik ne sme prilagajati najnižjemu nivoju jezikovne usposobljenosti, ampak mora tiskana oz. govorjena beseda to raven stalno dvigati. V nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da zaradi zniževanja jezikovnega nivoja navsezadnje zmanjka besed že za najosnovnejše sporazumevanje. Verjetno je tudi na to mislil Jože Kopeinig, ko nas je pred dvema, tremi leti opozoril na „notranjo asimilacijo“. Pariški signal bi se torej glasil: ni zadosti le informiranje (obveščanje), potrebno je tudi jezikovno formiranje (oblikovanje).
St. M.
Iz Pariza signal tudi Slovencem na Koroškem?
Medvedja usluga Heimat-diensta Nemcem v Sloveniji
Po zadnjih podatkih ljudskega štetja iz leta 1981 živi v Sloveniji še 560 pripadnikov nemške narodnosti. V Mariboru so se ti „stari Avstrijci“ — kakor se tudi sami imenujejo, združili v društvo „Most svobode“, ki si je zastavilo cilj javno priznanje nemške narodnostne skupine v Sloveniji. Za dosego tega cilja je prišel v Maribor na „pomoč“ celo Koroški Heimatdienst.
Iz Maribora poroča
Predsednik Heimatdiensta dr. Josef Feldner (v tiskovni izjavi je celo pisalo Jože Feldner) se je na tiskovni konferenci skupno s predsednikom društva „Most svobode/Freihheits-brücke“ Dušanom Kolnikom zavzel za priznanje nemške narodnosti v Sloveniji. Precfsed-nik KHD se je hotel v Mariboru predstaviti kot pospeševalec slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Novinarjem je Pripovedoval, da je KHD za vse ukrepe, ki lahko zagotovijo na-
V PREMISLEK
Mnogo naših muzejev je zrelih za muzej.
Tomaž Štefe
Silvo Kumer
daljnji obstoj in naravni razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Ponavljal je tudi že znane izjave, da je KHD za mirno sožitje na Koroškem in da „kot zastopnik večinskega naroda (!)“ priznava koroškim Slovencem vse pravice, ki jim pripadajo po ustavi. Zahteval je priznanje nemške narodne skupnosti v Sloveniji, njihove pravice pa da ne bi smele biti odvisne od njene številčne moči.
Šele ko sta koroški dopisnik RTV Slovenija Lojze Kos in Naš tednik razložila drugim novinarjem, kdo je pravzaprav KHD in kakšno politiko je zganjal v preteklih desetletjih na Koroškem, je tudi predsednik „Most svobode“ Dušan Kolnik stopil korak nazaj in pripomnil, da mu je šele prisotnost KHD pripomogla, da ga je javnost sploh sprejela.
„Po naročilu društva je agen-
cija SPEM izvedla v Sloveniji anketo, ki podkrepljuje zahteve društva,“ pravi predsednik Dušan Kolnik. Izhajajoč iz podatkov ankete je 63,9 % anketiranih za to, da dobi nemška narodna skupnost v slovenski ustavi isto mesto kot italijanska in madžarska. 2/3 anketiranih Slovencev je bilo za spravo z nemško narodno skupnostjo.
Pomembno mesto v vseh zahtevah društva „Most svobode“ pa ima tudi gospodarska plat. Društvo zahteva vrnitev posestev in imetja, ki je bilo odvzeto pripadnikom nemške narodnosti po letu 1945. Kot okrepitev svojih zahtev „Most svobode“ navaja, da je 42,9 % anketiranih Slovencev mnenja, da je bila razlastitev nemške narodnostne skupine v Sloveniji krivična.
Ta teden je sprejel ministrski predsednik Lojze Peterle zastopnike društva „Most svobode", ki pričakujejo pomoč od italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in tudi od koroških Slovencev. Da predstavniki „Mosta svobode“ očitno še premalo poznajo položaj teh treh manjšin, je bilo po tiskovni konferenci verjetno jasno tudi r^im samim, saj bi drugače gotovo ne povabili Heimatdiensta kot zagovornika svojih manjšinskih pravic.
Poziv NSKS Peterletu, Bučarju, Kučanu in Ruplu:
„Pričakujemo, da bo Slovenija pri-
_ ■	■■	I	H	■	"	_■ v
SFR Jugoslavija je razpadla. Jugoslavija pa je tudi sopodpisnica Avstrijske državne pogodbe in s tem tudi njenega 7. člena. V tej zvezi je za nas koroške Slovence pomembno vprašanje, kdo bo pravni naslednik SFRJ. Narodni svet je zato poslal pismo Peterletu, Bučarju, Kučanu in Ruplu, ki ga objavljamo v celoti.
Upravičeno je pričakovati, da bo Republika Slovenija potem ko je izpolnila vse pogoje, ki jih zahteva mednarodno pravo, v doglednem času dosegla tudi mednarodno priznanje.
Zato želimo pravočasno opozoriti na vprašanje pravnega nasledstva SFR Jugoslavije in
izraziti naše pričakovanje, da bo Republika Slovenija kot mednarodnopravni subjekt pristopila Avstrijski državni pogodbi iz leta 1955, ki v svojem členu 7 vsebuje zaščitna določila za hrvaško in slovensko narodno skupnost na Gradiščanskem, Koroškem in Šta-
jerskem, ter vsem drugim mednarodnim pogodbam in konvencijam za zaščito manjšin, ter da jih bo varovala tako na-pram avtohtonim slovenskim manjšinam v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kot tudi napram narodnim skupnostim na lastnem ozemlju. Prav tako pričakujemo, da bo Republika Slovenija zavzet zagovornik obsežnih manjšinskih pravic v razpravi za kodifikacijo Evropskega manjšinskega prava na ravni Evropskega sveta in Konference o evropski varnosti in sodelovanju.
Čudežnega spreobrnjenja Heimatdiensta ni bilo
Predsednik KHD je v Mariboru zahteval točno to, kar so na Koroškem desetletja odrekali in še odrekajo slovenski narodni skupnosti. Tako je Feldner npr. zahteval pravice slovenskim Nemcem ne glede na njihovo številčno moč.
Isti KHD je na Koroškem izsilil preštevanje manjšine, ki je to štetje bojkotirala. Kljub temu so danes rezultati tega bojkotiranega štetja osnova za pravice slovenske narodne skupnosti.
V Mariboru je bil Feldner naenkrat veliki zagovornik pravic koroških Slovencev in naposled seveda tudi mariborskih Nemcev. Časopisi v Sloveniji so se čudili nad „čudežnim spreobrnjenjem“ Heimatdiensta, ki se vsekakor tudi v Mariboru ni pokazal nič drugače, kot sicer na Koroškem, z razliko, da je bil v Mariboru s svojimi izjavami izredno previden.
Tako je dejal, da je za pravice koroških Slovencev (to zveni nedvomno pozitivno). Na naše vprašanje, kako si predstavlja zagotovitev pravic, pa je potem odgovoril, da se Slovenci in KHD razhajajo v tem, v kakšnem obsegu naj bi bila zaščitena slovenska manjšina. Koliko pravic bi Slovenci na Koroškem imeli, če bi šlo po Hei-matdienstu, pa vsak Korošec ve; potrebno mu je odpreti samo „Ruf der Heimat“ oz. „Der Kärntner“. Parole iz tega lista, kot npr. „nobenih privilegijev koroškim Slovencem“, tudi v Mariboru niso manjkale, le da jih Feldner ni izpostavljal.
Na naše vprašanje, ali je KHD danes pripravljen npr. distancirati se od bivših parol KHD kot (smiselno) „Korošec, prekrižaj samo nemško, če nočeš biti Slovenec!“, je Feldner dejal, da te parole niso bile namenjene Slovencem, ampak „vindišarjem" — „Torej se nimam od ničesar distancirati,“ je trdil predsednik KHD.
Kdor je torej pričakoval „čudežno spreobrnjenje“ Heimatdiensta, je bil krepko razočaran; verjetno tudi predsednik društva „Most svobode" Dušan Kolnik, kateremu je, upajmo, zdaj jasno, koga je povabil, da bi zagovarjal pravice njegove manjšine.
Samo v eni točki si občinski možje niso bili edini: za novega člana v komisijo za promet z nepremičninami (Grundverkehrskommission) so vpoklicali z glasovi SP, VP in FP Johanna Ja-goutza. Kandidat EL Marjan Olip ni dobil potrebnega števila glasov.
Druga vprašanja so razčistili zelo hitro: sklepi so bili vsi soglasni. Potrjen je bil zapisnik, čeprav ga zastopnik svobodnjaške stranke Robert Mak očividno ni prebral do konca. Zahteval je namreč, da so nujnostni predlogi, ki jih je stavila Enotna lista v slovenščini, v zapisniku prevedeni tudi v nemščino. Občinski odborniki pa so mu z opozorilom na naslednje strani zapisnika stvar razložili. Soglasno so odobrili resolucijo o vodnogospodarskem fondu, o dajatvah na pijače in sladoled in o podpori Erichu Travniku za pluženje snega.
Sele: občina sklenila načrt za obnovo občinskega poslopja
Zelo mirno je pretekli teden potekala občinska seja v Selah.
Na dnevnem redu je bila tudi predstavitev načrta dipl. inž. Wernerja Omanseka za obnovo občinskega poslopja. Zunanja podoba hiše naj bi se zboljšala, kar se tiče notranjosti stavbe, pa še ni bila izrečena zadnja beseda. Načrt je bil soglasno potrjen in bo v tej izvedbi predložen Deželni vladi. Obnova bo stala približno 3,8 milijona šilingov.
Tudi župan Wassner je poročal o svojem delovanju. Opomnil je, naj selska občina podpre načrte boroveljske občine, ki namerava zgraditi tovarno za reciklažo. Predlog je bil soglasno odobren.
Podžupan Nanti Olip pa je pozval, naj je v tem komiteju boroveljske občine zastopan tudi en selski občinski odbornik, če že sodelujejo pri taki akciji. Ta predlog ni bil uslišan.
Soglasno pa je bilo sklenjeno, da bo selska občina kupila za požarno brambo sprejemnik klica (Rufempfänger).
ŠT. PETER PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU:
Petletna Višja strokovna šola
odpira nove perspektive
k
Temeljita gospodarska in jezikovna izobrazba pridobivata v času odpiranja meja vse bolj na pomenu. Prav zato je še posebej razveseljivo, da so šolske sestre v Št. Petru spoznale že pred nekaj leti potrebo časa in so tako samoiniciativno ukrepale ter poskrbele za sodobno izobrazbo mladih deklet. Z ustanovitvijo petletne Višje strokovne šole so mladim dekletom odprle nove perspektive.
Besedilo in slike: Heidi Stingler
Izobraževalni sistem zasebne šole pa ne koristi le slovenski narodni skupnosti, ampak celotnemu gospodarstvu v prostoru Alpe-Ja-dran. Zbor angažiranih učiteljic in učiteljev pa se zaveda, da ne zadostuje, da delajo z gojenkami le v okviru pouka, ampak razvijajo skupno z njimi tudi vrsto izven-šolskih dejavnosti. Prav ta angažiranost učiteljev in vzgojiteljev pripomore, da šola dosega tako izvrstne uspehe in da ima pečat domačnosti.
Znanje štirih jezikov bo odprlo absolventkam vse možnosti
Poleg kvalificirane šolske izobrazbe s štirimi obveznimi jeziki — slovenščino, nemščino, italijanščino in angleščino — se šolajo gojenke tudi v praktičnih predmetih. Tako so vse tri evropske jezikovne skupine — slovanska, germanska in romanska — zastopane z najmanj enim jezikom. Znanje jezikov je glede na mednarodne kulturne in gospodarske stike nujna potreba, predvsem v obmejnem prostoru, kot je Koroška. Zato je povpraševanje po dvojezičnih oziroma večjezičnih absolventkah šent-petrske šole zelo veliko in tako dekleta po končanem šolanju razmeroma hitro najdejo primerno delovno mesto.
teh držav z ostalo Evropo, kar pomeni, da bodo slovanski jeziki še pridobili na pomenu.
Poleg omenjenih jezikov pa imajo gojenke še možnost, da se na tej šoli prijavijo k prostemu predmetu francoščine.
Z znanjem štirih jezikov bodo absolventkam dane vse možnosti za zaposlitev na kvalificiranih delovnih mestih v celotnem prostoru Alpe-Jadran. Dejstvo pa je, da tudi domače gospodarstvo že težko čaka na prve absolventke šent-petrske šole.
Pravzaprav bi lahko rekli, da ima vsaka dijakinja, ki se vpiše v to šolo, zagotovilo, da bo zlahka dobila primerno delovno mesto. Ker zaključujejo gojenke šolanje z maturo, imajo seveda tudi možnost, da se vpišejo na katerokoli univerzo.
Trg. akademija in Višja strokovna šola si nista konkurenčni
Slovanski jeziki bodo še pridobili na pomenu
Politični prelom v Vzhodni Evropi bo prej ko slej vodil k še intenzivnejšim gospodarskim stikom
Prvotna bojazen, da si bosta Dvojezična trgovska akademija in Višja strokovna šola konkurenčni, se je izkazala kot neupravičena. Lepo število prijav na obeh šolah priča, da je bilo potrebno uvesti večjezični izobraževalni sistem, ki mladini omogoča kvalificirano izobrazbo na vseh področjih. Zanimiva pa je šentpetrska šola predvsem tudi zato, ker nudi dijakinjam in dijakom poleg osnovne gospodarske in splošne izobrazbe tudi dobro znanje v praktičnih predmetih, kot sta na primer predelava tekstilij ali kuhanje.
Dvojezičnost je učno načelo
Dvojezična izobrazba na tej šol' ' je učno načelo, ki so ga narekovale < jezikovne razmere na južnem Ko's roškem in poklicne potrebe na_ šega časa. Na osnovah, ki jih dobst mladina v družini, v obveznih šolami oziroma na Slovenski gimnazijci lahko izpopolnjuje in utrjuje svojci kompetenco v obeh deželnih jezhsi kih in se poleg tega uči še jezici drugega soseda (italijanščino) "Ve jezik mednarodnega poslovanPG (angleščino). Na ta način Višj^o šola olajša vstop v poklicno živ-Ijenje v prostoru Alpe-Jadran, ki $e na številnih področjih vedno boli zbližuje in potrebuje predvsem mlade ljudi s širokim razgledom V voljo do sporazumevanja.
Učni cilj Višje šole za gospo' darske poklice ni le strokovnega značaja, ki poleg splošne izobraz^ be obsega še ekonomsko, trgovin ko in gostinsko področje, tem vet v ne zanemarja niti naradnostnim etičnih in verskih vrednot.
Matura odpira absolventka^1 vse možnosti
Zrelostni izpit po petem letnik" odpira mladini direktni vstop/ mnogostransko in zanimivo poklic" no življenje v trgovskih, industrijS'» kih in turističnih podjetjih ter vl upravi. Poleg tega pa omogočsc tudi vpis na univerze in na Pe't dagoško akademijo. Izpit, ki g0r učenec oz. učenka polaga na kom L cu 4. letnika, pa neposredno uspO' ^ sablja za zaposlitev kot natakar i" |, kuhar in torej velja kot zaključek 2 vajeniške dobe.	j
Na tej šoli so zaželeni tud1^ fantje	|
Internat nudi vsem učencem oz,
učenkam, ki niso doma v bližnji
ugod'
....	________ ^jtrebn _
učenci imajo pravico do državnih'
UL/Ci i r\cti 11, r\i iiiou uui i\a v	. <
okolici, prijetno bivanje pod ugod' ^ nimi pogoji. Socialno potrebi1
UL/Ci i G/1 iniaju pi a v	lil/	.
podpor. Učni program šole pa Je zasnovan tako, da je zanimiv tak° za dekleta kot tudi za fante. Sevedi nudi šola tudi fantom primerne sta', novanjske možnosti.
l
!>Slovenske l°rganizacije sicer hvalijo naše delo, ta pa gre za konkretno pomoč, nas prezrejo!“
Zaradi pomanjkanja prostora 30lske sestre v St. Petru gradijo ^ internat. Gradnja poslopja naj ilP' bila končana do maja 1992, tako Ifba bi se gojenke še med šolskim cretom preselile v nove prostore, a/eseljevanje pred koncem bsolskega leta bo nujno potrebno, ~e bi za prezidavo drugega nad-Mropja v zavodu bile počitnice pre-|j Tatke. v drugem nadstropju, kjer
sedaj stanovanjski prostori za
^ ekleta, naj bi sobe preuredili za azredne in funkcionalne prostore, gradnja bo predvidoma stala /Okrog 22 milijonov šilingov. V e
SOLSKE SESTRE GRADIJO NOV INTERNAT
V petek, 13. decembra 1991, dan odprtih vrat
novem internatu bo imelo prostora okrog 70 dijakinj.
Stroški za gradnjo pa šolskim sestram delajo velike skrbi. Predstojnica hiše, s. Regina Tolmajer, je v pogovoru z Našim tednikom dejala, da ima vtis, da slovenske organizacije delo šolskih sester sicer hvalijo, ko pa gre za konkretno pomoč oziroma podporo, imajo gluha ušesa. Tako bodo šolske sestre stroške za gradnjo morale kriti večinoma s tujim kapitalom, ki ga bodo leta dolgo odplačevale. Upajo pa na subvencijo ministrstva za pouk, in sicer na predvido-
ma eno tretjino gradbene vsote. Pri tem pa še niso vključeni stroški za potrebno opremo. Šolske sestre bodo kakor doslej prispevale h gradnji s tem, da se odpovejo svoji plači. Dijaki iz Slovenije, ki hodijo na druge šole, menda dobivajo lepe podpore iz Vzhodnega fonda, gojenke šentpetrske šole pa gledajo skozi prste.
Ravnatelj Višje strokovne šole dr. Janko Zerzer meni, da je delo šolskih sester zaradi njihove skromnosti v preteklem času vse premalo prodrlo v javnost. Na pod-
KAJ PRAVIJO DIJAKINJE 0 SVOJI ŠOLI?
a .V treh letnikih Višje strokovne šole , j' St. Petru je skupno vpisanih 80 dija-;.Kl.nj, ki deloma prihajajo tudi iz Slove-č nije 'n iz Nemčije. Večinoma stanujejo lfV|hternatu šolskih sester.
Urška Meglič, Tržič:
„Čeravno je moje šolanje tu na Koroškem za moje starše veliko finančno breme, sem se ,	_	skupno s starši
. “ločila za to šolo. Glavna zamisel je i lla> da se tu dobro naučim tudi . ^mščine, ker je le-ta v tej šoli tudi • Cni jezik. Učni načrt z obveznimi 11'brni jeziki se mi zdi zelo dober in ; ahko rečem, da sem s šolo osebno 2el° zadovoljna. Kljub temu da priha-larT1 iz Slovenije, imam občutek, da s° me sošolke iz Koroške dobro ^Prejele; v Št. Petru se počutim zelo °bro. Kot mlado dekle pa bi si želela ^ 'nternatu nekoliko več osebne prosti. Ko bom zaključila šolanje, se °m vrnila v Slovenijo; tam se želim aP°sliti v kakšnem turističnem
uradu."
^arieta Hočevar, Stuttgart:
^ svojimi starši, ki so Slovenci, 'vimo v Nemčiji. Tam nisem imela
šev. Poleg tega je učni načrt te šole tako atraktiven, da mi ni bilo težko odločiti se za to šolo, in sicer predvsem tudi zaradi drugih jezikov, ki se jih še.učimo na tej šoli. Pozitivna se mi zdi tudi kombinacija teoretičnih in praktičnih predmetov. Če bom zaključila šolo, bom verjetno skušala najti zaposlitev v kakšni pisarni ali pa v kakšni potovalni agenciji. Na Koroškem verjetno ne bom ostala, vleče me ali nazaj v Nemčijo ali pa v Slovenijo, kjer imam nekaj sorodnikov.“
Breda Sticker, Tešinje pri Št. Jakobu:
„Ker je šola blizu mojega doma, mi ni treba, stanovati v internatu in hodim dnevno domov. Za to šolo sem se v glavnem odločila zaradi jezikov, ki se jih učimo tu. Pozitivni so tudi praktični predme-
ti, le da imam občutek, da je učna snov v nekaterih predmetih deloma zastarela. Ker imamo tedensko okrog 40 ur in včasih še več, bi si želela, da bi vodstvo šole premislilo, ali bi določene predmete nadomestili s kakšno drugo, bolj atraktivno ponudbo. Po svojem šolanju v Št. Petru se bom verjetno vpisala na kakšno univerzo in bom študirala jezike.“
Katja Rutar, Ilirska Bistrica:
„Hvaležna sem staršem, da mi omogočajo šolanje na Koroškem, ker se zavedam, da je to zanje velika finančna obremenitev, saj šolanje stane družino eno povprečno mesečno plačo. Po šolanju bi rada postala novinarka in mislim, da tu, v šoli, dobivam potrebno široko splošno izobrazbo. Pomembno se mi zdi, da se učim štirih jezikov, saj brez znanja jezikov v prihodnje ne bo več mogoče najti kvalificiranega delovnega mesta. Pozitivna se mi zdi tudi kombinacija teoretičnih in praktičnih predmetov. Zaradi natrpanega urnika imamo žal le malo prostega časa. Želela bi si nekaj manj ur, zato pa morda nekaj več izvenšolskih dejavnosti.“
Predstojnica hiše s. Regina Tolmajer
lagi prizadevanja učenk kakor tudi profesorjev na tej šoli naj bi ta šola prodrla v zavest ljudi kot izobraževalna ustanova, ki o zamisli sodelovanja v prostoru Alpe-Jadran ne le govori, ampak to zamisel s svojim učnim programom tudi uresničuje. Ker država plačuje le stroške za učitelje, podpore pa nikakor ne zadostujejo dejanskim potrebam, si želi ravnatelj Zerzer, da bi delovanje te šole v naslednjih letih prodrlo tudi v zavest pristojnih politikov, ki naj bi spoznali pomen in potrebo te šole in jo tudi primerno podprli.
Novice iz šent-petrske šole
Dijakinje so skupno z zavzetimi profesorji pripravile bogat spored za dan odprtih vrat, ki bo v petek, 13. decembra, ob 9.30. Vsi prisrčno vabljeni!
Pod mentorstvom mag. Štefana Schellandra so dijakinje te dni izdate četrto številko šolskega časopisa WIRMI. Poleg pogovora s s. Regino, ki je predstojnica šole, lahko preberete v tem časopisu vrsto zanimivih prispevkov o šolski in izvenšolski dejavnosti ter splošnih aktualnih temah.
Pri letošnji misijonski tomboli je di-jakinjem uspelo iztržiti dobiček v višini šil. 13.000,—. Polovico dobička so namenile za misijonarja, drugo polovico pa za pomoč Hrvaški.
Da se dekleta lahko sprostijo pri neobvezni vaji — pri igranju teatra, za to skrbi na tej šoli Marjan Sticker, ki pripravlja z dekleti teater, ki je bolj plesnega značaja. Dekleta upajo, da se bodo na tem področju še marsikaj naučila in morda kdaj dobila pogodbo s kakšno gledališko ali filmsko družbo . . .
Kot zmagovalka nagradnega natečaja, ki ga je priredila KKZ, se je Urška Meglič odpravila na potovanje v London. Po vrnitvi je rekla, da je potovanje bilo enkratno in nepozabno doživetje. Gotovo je to motivacija za vse druge učenke, da se prihodnjič udeležijo govorniških natečajev.
Rož — Podjuna — Zilja
8
13. decembra 1991
Občni zbor SRD „Radiše“:
Radišani priredili sto sedem prireditev v dveh letih
V minuli dveletni periodi je SPD „Radiše“ izvedlo 107 prireditev. Na sobotnem občnem zboru so odklonili vključitev v Krščansko kulturno zvezo.
Predsednik SRD „Radiše" Tomi Ogris je v svojem poročilu izrazil veselje, da je v zadnjih letih uspelo vključiti v društvo zlasti mladino. Dvakrat na leto so tudi začeli izdajati zanimiv društveni časopis („Naša vas/Unser Dorf“), ki je dvojezičen in ga razpošiljajo po vsej občini. Nadalje je poročal, da bo odslej najemnik kulturnega doma, ki je v lasti SPZ, društvo samo, in da se je občina Žrelec obvezala, letno podpirati vzdrževanje kulturnega doma v višini 45.000,— šilingov.
Tajnik Andrej Lampichler je izpostavil, da je imelo društvo v zadnjih dveh letih 107 prireditev. Bogato društveno dejavnost omogoča kar osem skupin — od otroške, mladinske preko treh pevskih zborov ter glasbene šole do gledališke in športne (vključno ženska gimnastika). Nadalje je omenil pomoč KKZ, zlasti glede Glasbene šole in pri delu z mladino. Neprecenljivo je tudi delo, ki ga brezplačno opravljata Ani Tolmajer in Mici Pichler, ki skrbi za kulturni dom.
Na dnevnem redu je bilo še
Božični bazar Mohorjeve šole
Izkupiček: 20.000; šil.
V	teku dveh let je število učencev na Mohorjevi ljudski šoli krepko naraslo. Ker pa šola ne dobiva nobenih subvencij s strani dežele in mesta, so učitelji, skupno s starši priredili božični bazar v prostorih ljudske šole.
Izkupiček bazarja je namenjen šoli za nabavo učnih pripomočkov. Za bazar, ki je bil v soboto, 7. 12., so učitelji skupno s starši nabrkljali lepe božične stvari. Nabralo se je 20.000 šilingov, učenci pa bodo dobili mnogo novih učil in igric.
V	četrtek, 19. 12., pa bo zbor Mohorjeve ljudske šole (vodi ga Tatjana Tolmajer) sodeloval pri adventnem petju na celovškem Novem trgu. Poleg Mohorjeve, ki je letos že drugič dobila tako povabilo, bodo nastopale tudi druge celovške šole. Nastop Mohorjeve šole bo ob 10. uri. Isti dan popoldne pa bo v prostorih ljudske šole božičnica, na katero so pred-
. vsem starši prisrčno vabljeni!
Tajnik Andrej Lampichler je lahko poročal o bogati društveni dejavnosti.
sklepanje o posodobljenih pravilih. V tej zvezi je padel predlog, da bi se društvo vključilo v obe osrednji kulturni organizaciji. Doslej je včlanjeno samo v SPZ. Ta predlog je bil zavrnjen.
Pri volitvah novega odbora ni prišlo do nobenih bistvenih sprememb. Predsednik ostane Tomaž Ogris, njegov podpredsednik je Nužej Wieser, tajnik je Andrej Lampichler, njegova namestnica Marija Woschitz, blagajnik je postal Šimi Ogris, namestnik pa Milan Hribernik.
-Kuj-
Dipl. inž. Janez Oswald — sedemdesetletnik
Ko je pred dnevi višji študijski svetnik dipl. inž. Janez Oswald obiskal Slovensko gimnazijo, se nikomur, ki se je srečal z njim v prijetnem kramljanju, ni zdelo, da bo dopolnil 13. decembra 70. leto svoje starosti.
Od vsega začetka Slovenske gimnazije leta 1957 pa do svoje upokojitve marca 1985 je bil Janez Oswald številnim generacijam gimnazijcev zavzet in kreativen učitelj likovne vzgoje in ročnosti, nekaj časa tudi opisne geometrije. Številni so pečati, ki jih je vtisnil s svojim delom v lik osrednje izobraževalne ustanove koroških Slovencev. Letna poročila in vsakoletne akademije je v vseh letih svojstveno oblikoval oz. opremil s sceno na odru. Jubilant je bil tudi organizator oz. soorganizator številnih razstav dijaških likovnih del.
Poslopje Slovenske gimnazije, ki je odprla svoja vrata maja 1975, je prav tako delo
arhitekta Janeza Oswalda (skupno s arhitektom Nit-schem).
27. aprila 1983 je zvezni predsednik Oswaidovo neumorno prizadevanje za kreativno rast gimnazijske mladine nagradil z nazivom „višji študijski svetnik“.
Mladostnemu sedemdesetletniku Janezu Oswaldu, ki se v pokoju rad posveča športnim dejavnostim, zlasti še smučanju in jadranju, ob tem pa tudi umetniškemu ustvarjanju, želim v imenu vse naše šolske skupnosti — staršev, dijakov in učiteljev —, predvsem pa tudi v imenu številnih absolventov, ki so se kreativno šolali pod njegovo taktirko, še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
Reginald Vospernik
Marija Kuchar iz Črgovič obhaja rojstni dan. Vse najboljše, predvsem pa zdravja!
70-letnico je obhajala gospa Lucija Hedenik, pd. Rožanova mama,
na Prebljah pri Kotmari vasi. Slavljenki iskreno čestitamo!
Pred kratkim je v Apačah obhajala god Barbara Hirm. Slavljenki iskreno čestitamo!
V Spodnjih Borovljah pri Ledincah sta se poročila Danijela in Peter Prusnik. Novoporočencema želimo na novi življenjski poti vse najboljše, predvsem pa božjega blagoslova!
Osebni praznik je slavil Herman Bergmann. Slavljencu želimo vse najboljše!
Rojstni dan in god je v Zgornjem kraju pri Železni Kapli slavila Marija llavnik. Za dvojni praznik ji želimo obilo zdravja in božjega blagoslova!
Na Ledu pri Rudi je praznoval god
Franc Klemenjak. Iskreno čestitamo!	,
Dvojni praznik je na Remšeniku pri Železni Kapli praznovala Marija Sporn. Želimo ji vse najboljše in obilo zdravja!
Osebni _ praznik je v Zgornjem Kraju pri Železni Kapli slavila Matilda Piskernik. Slavljenki iskreno čestitamo! ,
Ana Krušic, pd. Rupijeva mama, iz Velinje vasi pri Bilčovsu je te dni obhajala 60-letnico. Slavljenki za ta lepi praznik iskreno čestitamo in ji želimo še mnogo zdravih let!
Marija Thaler z Radiš je te dni obhajala 82-letnico. Ob visokem življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in ji želimo še obilo zdravja!
Johan Sadolšek iz Lobnika pri Železni Kapli je obhajal svoj 50. rojstni dan. Jubilantu želimo obilo zdravja, sreče in zadovoljstva!
V Bilčovsu obhajajo osebne praznike Rupert Gasser ml., Mihi Kolman in Martina Krušic. Iskreno čestitamo! ,
Rojstni dan slavita na Ločilu pri Brnci Majda in Jožef Miki. Želimo jima obilo sreče!
Josef Knafl, pd. Pavlčov Pepi, iz Rut ob Baškem jezeru, je te dni obhajal 50-letnico. Za praznik mu želimo vse najboljše, predvsem pa trdnega zdravja!
V	Večni vasi je obhajal rojstni dan in god Franc Hafner. Za dvojni praznik vse najboljše!
V	Špitalu ob Dravi praznuje svoj 70. rojstni dan Frančiška Podržaj. Vse najboljše!
Na dunajski univerzi je končala študij prava Klavdija Rudolf. Mladi juristki želimo na poklicni poti veliko sreče! Čestitkam se pridružuje tudi g. Sadjak iz Celovca.
Osebne praznike slavijo dekan Kristo Srienc iz Šmihela, Janez Bricman, pd. Kučej, iz Strpne vasi in Marija Zanki iz Male vasi. Številnim čestitkam se pridružuje tudi društvo upokojencev Pliberk.
V	Libučah je te dni praznova[ god in rojstni dan Franc Grilc, pd. Šuln. Naše iskrene čestitke! Čestitkam se pridružujeta tudi MoPZ „Kralj Matjaž" in „Oskar Kravuss".
V	soboto sta se v Železni Kapli poročila Igor in Lizi Kraut z Bistrice pri Pliberku. Iskreno čestitamo! Čestitkam se pridružuje tudi brat Lojze ter vsi prijatelji in sosedi, ki se za pogostitev prisrčno zahvaljujejo.
Vsem čestitkam Našega tednika se pridružujejo tudi Narodni svet kor. Slovencev, Enotna lista in Krščanska kulturna zveza.
STRAN /-v petek,
m sm
13. decembra 1991
Rož — Podjuna — Zilja
Celovški Gallus v Sloveniji
Nad 30 let ohranja in širi MePZ J. Petelin Gallsu domačo narodno, cerkveno in umetno pesem. Nad 30 let so Gallusovi pevci peli doma, v Sloveniji, po Evropi in dvakrat tudi v Zapadni Ameriki. In še dandanes pojejo v novi, mladi slovenski državi, kjer v preteklosti deloma niso smeli nastopiti. Pevci se zavedajo, da bo Gallus tudi v bodoče še pel in povezoval naše ljudi, kjer koli žive.
V minulih tednih je Gallus nastopal v Kranjski gori in v Radovljici. Oba koncerta sta bila izvedena v tamkajšnjih
cerkvah. Na sporedu so bile latinske skladbe velikih komponistov, verske in narodne pesmi domačih skladateljev. Zbor je mojstrsko vodil Jože Ropitz, na orglah pa je povezovala Martina Feichten
Pevci so bili pohvaljeni, ker s svojimi koncertnimi nastopi sedajšnji družbi pomagajo odkrivati pot „h koreninam kulture“. Častno priznanje Gallusu, ki kot prvi koroški zbor po teh zgodovinskih spremembah lahko zavestno nastopa in nemoteno navezuje prijateljske stike.
Del MePZ „Gallus“ pod vodstvom Jožeta Ropitza
Odprta je še do 22. decembra:
Razstava Wernenja Berga v rožeški galeriji
Do 22. decembra od srede do nedelje (od 15. do 18. ure) si lahko v rožeški galeriji ogledate razstavo Wernerja Berga. Pretekli petek je bilo njeno odprtje.
Pred desetimi leti je umrl na svojem Rutarjevem na Šentviški gori Werner Berg, star 77 let. Iz zahodne Nemčije se je preselil na južno Koroško. Tu ni samo našel svojega drugega doma. Tu je našel kraj, v katerega se je vživel popolnoma, s katerim je bil tesneje povezan, kakor številni tam rojeni. Werner Berg je postal slikar in znanilec južne Koroške in njenih ljudi. Postal je predvsem slikar in dokumentator Podjune, te težke pokrajine, in njenih ljudi, ki ob vsej svoji do-brotnosti znajo tudi postati črni od jeze. Oseb, ki jih je ovekovečil Werner Berg, po večini ni več med živimi. Odšli so, kakor je odšel sam, tudi pokrajina ni več taka, preveč jo je načel in spremenil zob časa.
V petek, 6. decembra, so v rožeški galeriji odprli prodajno razstavo, posvečeno delu Wernerja Berga. Uvodne besede je spregovoril Gottfried Stöckl,
ST. JAKOB
Zbor „Danica" v šentjakobski cerkvi
Prvo nedeljo v adventu smo imeli v gosteh zbor „Danica“ iz Št. Vida v Podjuni. Med sv. mašo nam je s pomočjo Slovenske filharmonije in solistov, med njimi tudi domačina Kenda, in z dirigentom g. Pol-zerjem zapel Mozartovo „Krönungsmesse“ in še nekaj pesmi skladatelja J. Petelina-Gallusa. Tako smo bili tudi mi v Št. Jakobu ob 200-letnici smrti W. Amadeusa Mozarta deležni lepega, sila redkega glasbenega užitka. Šentjakobsko cerkev so do zadnjega kota napolnili ne le domačini, temveč tudi verniki iz sosednjih župnij. Po maši so se pevci poklonili tudi svojemu dolgoletnemu župniku Franciju Krištofu ob njegovem grobu. Hvaležni smo solistom, pevcem, godbenikom in dirigentu ter upamo, da bomo še kdaj deležni podobnega užitka.
Že v novembru pa je bil tudi dan starejših faranov. Po popoldanski sv. maši je pripravila mladina prijetno popoldne za naše babice in dede, katerim so postregli s kavo, vinom in tudi s prigrizkom. Zapeli so jim tudi marsikatero pesem. Pa tudi babice so se oddolžile mladini. Pokazale so jim, kako so nekdaj „fožali sirk“, kjer je bil včasih prisoten harmonikar. Videli pa so tudi, kako se „čeža“ in prede volna, da se iz nje lahko spletejo tople reči za zimo. Bilo je res prijetno popoldne, ki je povezalo staro in mlado.	fr
STRUGA
120-letnica rojstva Štefana Singerja
Pred 120 leti se je rodil pri Helfarju na Strugi dekan Štefan Singer, največji in najpomembnejši zgodovinar Roža. Leta 1934 je izdal v samozaložbi svojo prvo knjigo, „Kulturna in cerkvena
zgodovina Spodnjega Roža“ (Kultur- und Kirchengeschichte des Unteren Rosentales), leto navrh je pripravil zgodovine Zgornjega Roža, nakar se je lotil še dobrolske in Pliberške dekanije. Pripravljeno je imel tudi še zgodovino tinjske dekanije. Pa mu je Hitlerjeva GESTAPO prekrižala načrte in ga poslala v KZ Da-cahu kot 70-letnega bolehnega kapelškega dekana.
Ker so bile Singerjeve knjige zanimive in pomembne za prebivalce dotičnih vasi oz. dekanij, so že davno pošle in postale velika redkost. Zato jih je Krščanska kulturna zveza 1979 ponatisnila. „Kulturna in cerkvena zgodovina pliberške dekanije“ pa je zagledala leta 1983 sploh prvič svoj beli dan.
Za vse tiste, ki se zanimate za lokalno zgodovino, je Sin-gerjeva „Kulturna in cerkvena zgodovina“ obvezna knjiga. Morala bi biti v vsaki hišni knjižnici.
Anton Feinig
vodja Galerije Wernerja Berga iz Pliberka.
Razstavljeni so nekateri lesorezi z znanimi motivi in skice. Pred očmi opazovalca se začne razprostirati Podjuna. Vidiš ljudi, ženice v adrcah, ki hodijo romat na Lisno ali v k Mariji v Trnju v Železno Kaplo, ki se zbirajo na novih mašah in vaških žegna-njih, na pogrebih in ojsetih, vidiš domačije, vidiš samotne ravnine in planote, ki jih morda že ni več, ker so tam ljudje postavili svoje domove.
Skratka, nekaj nostalgičnosti je v tej razstavi, zadnji v letu 1991 v galeriji Rožek.
Razstava je odprta do 22. decembra od srede do nedelje od 15. do 18. ure.
-o-a-
Globasnica: miklavževanje
V nedeljo, 1. decembra, je SKD „Globasnica“ vabilo otroke in starše k Šoštarju, kjer je otroška igralska skupina uprizorila opereto „Miklavž prihaja“.
Ob tej priliki Miklavž ni obdaril samo otrok, temveč tudi — s pomočjo obiskovalcev prireditve — vojne žrtve na Hrvaškem. Nabrali so okoli 5000,— šilingov, ki jih bodo na benefičnem koncertu NT, Kleine Zeitung in Globaške-ga časopisa (26. decembra) predali ministru Cesarju.
Že lani, ko so bile katastrofalne poplave v Sloveniji, so se izkazali globaški društveniki: takrat so nabrali lepo vsoto za Luče. V zahvalo za to so Lučani letos povabili Globašane v njihov kraj, kjer bodo naši kulturniki prav tako uprizorili opereto o Miklavžu.
Privatna firma iz Ljubljane
išče
osebo, ki nas bo honorarno zastopala pri firma v Celovcu in Beljaku.
Prijave pošljite na:
FAGO, DRAVLJE, p. p. 41 61117 Ljubljana

„Pri Jožovcu“: zanimiva galerija ter odlična restavracija
Avseniki so doma „Pri Jožovcu“ v Begunjah. Njihova gostilna ima že stoletno tradicijo. Tam sta se rodila Slavko in Vilko, tam se je tudi rodila njuna glasba in glasba njunega ansambla.
Sedaj vodi restavracijo sin Gregor. Postrežba je nadvse vljudna, kuhinja odlična.
Nad restavracijo pa je posebna galerija; vodita jo Slavkova žena Brigita in sin Martin. V njej si lahko obiskovalci ogledajo slikarske razstave številnih umetnikov. Trenutno razstavljajo izredno lepe in zanimive gorenjske jaslice.
Poleg tega si lahko ogledate številna priznanja, ki sta jih Slavko in Vilko prejela v svoji dolgoletni karieri. In če želite kaseto ali LP-ploščo, ki jo že dolgo iščete, „Pri Jožovcu“ imate veliko možnost, da jo boste tudi našli.
Skratka: obisk „Pri Jožovcu“ je za vsakega prijatelja Avsenikove glasbe zanimivo, predvsem pa lepo doživetje.
Naš tednik obiskal SLAVK A AVSENIKI
„Brez pomoči koroških \ ne bi osvojili Evrope in i
Slavko Avsenik in njegov ansambel, ki ga vodi skupno z bratom Vilkom, ne dajeta več nobenih koncertnih nastopov. To pa ne pomeni, da je Slavko za vedno odložil svojo harmoniko. Še vedno komponira in producira nove kasete ter gramofonske plošče. Na sporedu so tudi radijski in televizijski nastopi.
Kot je povedal Našemu tedniku, je njegova velika želja televizijska oddaja posebej za koroške Slovence.
P/se Janko Kulmesch / Slike: Marijan Fera
Leta 1953 se je rodil svetov-noznani ansambel Avsenik. Sprva je bil trio, nato „Gorenjski kvartet“, leta 1955 pa je postal kvintet.
Medtem so si zaslužili 31 zlatih plošč, dve platinasti (za eno je potrebno v Nemčiji prodati 10 milijonov LP-plošč) ter eno diamantno, ki jo prejme, kdor proda pet milijonov LP-plošč. Še več: „Golica“ („Trompetenecho“) je bila izvajana štiridesetmilijon-krat. „Za primerjavo: najbolj popularna pesem skupine Beatles je izvajana petmilijonkrat. To mi je pred nedavnim povedal neki urednik radia Graz,“ je povedal Slavko Avsenik v pogovoru z Našim tednikom. „Golica" je zabeležena tudi v knjigi svetovnih rekordov.
„V Nemčiji so nas sprva imeli za Bavarce“
Začetek ni bil enostaven. Če je kdo zunaj Slovenije slišal muziciranje Slavka in Vilka Avsenika ter drugih članov njunega ansambla, je bil takoj navdušen. Se je pa tudi nekajkrat zgodilo, da poslušalci niso vedeli, kdo jih sploh navdušuje — Avseniki pa niso vedeli, da so bili v radijskih oddajah zmagovalci.
Slavko Avsenik: „Nemška radijska postja Deutschlandfunk je redno prirejala oddajo .Wettstreit nach Noten'. Vedno je nastopilo
10 ansamblov; vsak je zaigral eno pesem. Zmagovalec je lahko v naslednji oddaji igral dve pesmi. Pri tem so nas sprva naznanili kot ,Obergreiner' z Bavarske. Zmagali smo večkrat zapovrstjo, včasih tolikokrat, da nas iz določene obzirnosti do drugih skupin sploh niso več uvrščali v konkurenco. Pri tem se je tudi zgodilo, da včasih sploh nismo vedeli za svojo zmago.“
Pa tudi drugače ni bilo enostavno. Na Dunaju npr. so morali dva meseca igrati brezplačno, preden so lahko nastopili v mestni hali. Ko pa so nastopili, je bil uspeh nepopisen, in to v mestu, čigar prebivalci nimajo ravno najbolj evforičnega odnosa do narodnozabavne glasbe.
Tudi mesto Hamburg ima lastno narodnozabavno tradicijo. V njenih pesmih prevladujejo zlasti mornarji in njihova ljubezen, bodisi do dekleta, bodisi do domovine. Toda ko so slišali Slavka, so odkrili ljubezen tudi do njegove muzike.
Preden pa so Avseniki prišli v Hamburg, so se morali uveljaviti v Avstriji in na Bavarskem. Pri tem jim ni pomagal noben „musi-kantenstadl“. Z lastnimi nastopi, takrat so jih imeli, nad tristo v letu, so osvajali publiko.
Prvi inozemski nastop — v Št. Jakobu v Rožu
Da so lahko preko Avstrije in Bavarske osvojili Nemčijo oz. vso Evropo in celo ZDA in Kanado leta 1971 in 1981, so bili „krivi“ — kor. Slovenci. Slavko Avsenik: „Slovenci na Koroškem so bili perfektna publika. Če ne bi bilo nje, nas ne bi slišala ostala Avstrija. Če nas ne bi slišala ostala Avstrija, nas ne bi slišala sprva Bavarska ter ostala Nemčija, nato pa ostala Evropa in Amerika."
Leta 1953 je Avsenik0
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
KAJ JE TESTAMENT?
1.
Kdo deduje, če zapustnik ne zapusti oporoke?
Če oporoke (testamenta) ni, zakon določa krog tistih oseb, ki dedujejo za zapustnikom. Cilj te zakonske ureditve je, da premoženje dobijo najbližji sorodniki in zakonski partner.
2.
Kateri
sorodniki dedujejo?
Sorodniki dedujejo po določenih dednih redih, pri čemer dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega reda.
a)
V	prvem dednem redu (po prvi parenteli) so otroci zapustnika in njegovi vnuki. Če živijo še vsi otroci, se razdeli zapuščina med njimi po enakih delih. Če je eden izmed otrok že umrl, dedujejo namesto njega njegovi potomci in se njegov delež razdeli med nje.
b)
V	drugem dednem redu so zapustnikovi starši in njihovi potomci. Dedujejo samo v primeru, če iz prvega dednega reda ni mogoče določiti dediča.
ch
Če izpade tudi drugi dedni red, pride v poštev dedič iz tretjega dednega reda, v katerem so zapustnikovi starši in njihovi potomci.
d)
Zadnji dedni red je četrta parentela, v kateri so prastarši (in njihovi potomci).
Če tudi iz tega reda ni mogoče izbrati dediča, pripada zapuščina državi.
II. del
Drage bralke, dragi bralci!
Naš pravni svetovalec dr. Roland Grilc v našemu časopisu odgovarja tudi na pravna vprašanja, ki Vas zanimajo. Tokrat smo med številnimi izbrali dve zanimivi, ki zanimajo gotovo tudi Vas.
V primeru, da bi želeli kakšen odgovor, kličite na uredništvo Našega tednika (o463/51 25 28*24) ali pa nam pišite.
. Naš naslov: Naš tednik / uredništvo, lO.Oktoberstr. 25/III Radevolje Vam bomo posredovali odgovor!
3.
Nezakonski otroci, posvojenci:
Od leta 1989 dalje Avstrijsko dedno pravo predvideva tudi popolno enakopravnost nezakonskega otroka, ki je kot zakonski upravičen do svojega zakonskega deleža.
Prav tako imajo posvojenci iste pravice kot zakonski otroci, ki imajo poleg svoje zakonite dedne pravice po posvojiteljih in njegovih sorodnikih tudi dedno pravico po naravnih starših.
4.
Zakonski partner:
Zakonski partner, ki je živel v času smrti zapustnika z njim v veljavnem zakonu, ima dedno pravico, katere obseg je odvisen od tega, s katerimi sorodniki deduje.
Če je zapustnik zapustil otroke ali njihove potomce, deduje zakonec 1/3, če je pa zapustil starše, dobi zakonec 2/3.
5.
Kdo so nujni dediči?
Zapustnik lahko po svoji presoji razpolaga z zapuščino, vendar mora določenim osebam (nujnim dedičem) dodeliti po zakonu določen del zapuščine. Ta del morajo te osebe dobiti, četudi jih je zapustnik v oporoki prezrl.
Katere osebe mora zapustnik upoštevati?Pravico do nujnega deleže imajo otroci zapustnika in njihov zakonec. Če potomcev ni, so na vrsti zapustnikovi predniki.
6.
Višina nujnega deleža (Pflichtteil):
Vsakemu otroku in zakoncu zapustnika pripada polovica tega, kar bi mu pristajalo po zakonskem dedovanju. Če je zapustnik torej zapustil zakonca in enega otroka in umrl brez oporoke, bi po zakonskem dedovanju vdova dobila 1/3 in otrok 2/3 zapuščine. Če je v takem primeru zapustnik z oporoko namenil celotno zapuščino tretji osebi in tako prezrl zakonca in svojega otroka, imata slednja pravico do nujnega deleža v višini 1/6 oziroma 1/3 zapuščine.
7.
Kako uveljaviti svoj nujni delež?
Nujni dedič ima pravico, da zahteva od dediča, ki je zapuščino dobil, denarno vrednost svojega nujnega deleža. Nima torej pravice do konkretne zapuščine (hiše, avtomobila, zemljišč itd.), ampak le pravico do izplačila v denarju.
Če imate kakšno vprašanje, pišite nam.
Pred kratkim sem šel v pokoj in predal kmetijo v mlajše roke, svojemu sinu. Imam tudii hčer, ki se je pred 30 leti omožila z Američanom in se preselila čez veliko lužo. V vseh letih ni bilo glasu o njej; pred letom dni pa se je naenkrat javila, s pismom.
V	svojem testamentu je nisem upošteval. Ali sem dolžan to nadoknaditi, oz. ali ima hčerka še pravico do dedovanja ?
Odgovor:
V	tem primeru gre za problem nujnega deleža. Zapustnik mora svoje otroke upoštevati, ker imajo ti pravico do nujnega deleža. Če jo bo torej zapustnik prezrl v oporoki, bo hčerka od dediča lahko zahtevala nujni delež v denarju. Pravico bi izgubila le tedaj, če bi jo zapustnik razdedinil. Razlogi za rezdedinjenje so le tisti, ki jih zakon izrecno predvideva: če je odrekel pomoč v bolezni ali težavah; če je storil kaznivo dejanje, za katero je bil obsojen na dvajsetletno ali dosmrtno zaporno kazen; če je trdovratno vodil nepošteno življenje.
Nadaljnji formalni pogoj za veljavnost razdedinjenja je, da jo določi zapustnik v oporoki na nedvoumen način. Ni nujno, da navede raziog za razdedinjenje, vendar mora eden od zakonitih razlogov obstajati v času, ko zapustnik določi razdedinjenje.
Najprej moram reči, da se z vsemi na vasi dobro razumemo in z vsemi dobro izhajamo. Tako tudi z našim sosedom, ki je pred kratkim da! vso svojo posest v najem in se preselil k svoji hčerki.
Novi najemnik nam je kot prvo prepovedal hojo čez „svoj“ travnik, čez katerega smo več kot 30 let redno uporabljali stezo. Ali to najmenik sploh sme in kaj lahko zdaj storimo ?
Odgovor:
Seveda ne sme! Če je nekdo namreč več kot trideset let hodil po isti stezi čez sosedov travnik, je s tem pridobil služnostno pravico (servitut). Ta služnostna pravica pristaja lastniku domačije in jo mora na drugi strani vsakršen lastnik, najemnik itd. sosedovega travnika upoštevati. Za pridobitev take služnostne pravice je potrebna-ali pogodba ali pa nemoteno izvajanje te pravice najmanj trideset let.
Če bo torej novi najemnik sosedovega travnika dalje prepovedoval hojo po stezi, ga bo potrebno s tožbo in sodnijsko sodbo prepričati o nepravilnosti njegovega pravnega stališča.
Draga
upokojenka,
dragi
upokjenec!
j >

Krstna predstava našega lista Naš upokojenec je za nami. Nadaljujemo z delom, kot smo obljubili. Veseli nas, da je bil odziv na prvo številko razveseljiv. Z Vašim sodelovanjem bo postal list še bolj zanimiv, saj lahko vsak upokojenec v njem izrazi svoje želje in nakaže skrbi, ki ga
tarejo.
Bliža se božič, zato smo Vam v drugi številki prinesli nekaj spominov, kako smo božič obhajali pred desetletji. Seveda v tej številki ne manjka poročil o delovanju naših društev v teku leta in še marsikaj zanimivega. Hotela bi tudi omeniti, da se nam je posrečilo, da so se člani vseh treh društev prvič skupno srečali v madžarskem Zalakarošu.
Srečanje je pripomoglo, da smo se medseboj bolje spoznali in navezali tesnejše stike - kar želimo v prihodnjem letu nadaljevati. Naša srčna želja za prihodnje leto bi bila, da bi se i/ krajih, kjer doselj še ni društva, opogumili in ustanovili lastno društvo. Obljubim, da smo Vam rade volje pripravljeni pomagati, da začetne krče laže prebolite.
Ob koncu leta, ko delamo obračun, moramo tudi ugotoviti, da smo doživeli v preteklem letu marsikaj veselega in tudi žalostnega. Nekaj upokojencev je odšlo od nas v večnost. Najbolj tragično pa je, da v naši neposredni soseščini divja nečloveški boj za obstanek narodov in teče veliko nedolžne krvi. Pozivamo vse, da po svojih močeh pomagate žrtvam te bratomorne
vojne.
Ob koncu leta želim vsem upokojencem blagoslovljen božič, srečno in zdravo novo leto 1992, v katerem naj bi utihnilo orožje in zavladal i/ srcih vseh ljudi mir.
Micka Mišku In ik, glavna urednica
Sentjakobčani ali ste vedeli?
Leta 1912 je bilo tekmovanje slovenskih koroških pevskih zborov pri Trabesingerju v Celovcu, kjer je nastopalo več kot sto pevcev. Večina zborov je imela za nastop prijavljene lažje umetne slovenske pesmi. Šentjakobski zbor „Rožica“ pa je dolgo okleval pri izbiri svojih pesmi in je končno, na pobudo tedanjega kaplana gospoda Mente-ja, sklenil, da nastopi na srečanju z dvema, dotlej še skorada nepoznanima pesmima: „N'mav čriez jizaro“ in „Pojdam v Rute“. Tako je dejal gospod kaplan, sam slovit
„Nvmav čriez jizaro“ in
„Pojdam v Rute”
pevec, svojim pevcem: ,3rez not ju bomo zapeli, kot ju zapojete na mostu pred župniščem svojemu župniku, gospodu Ražu-nu!” Utihnila je nabito polna obsežna Trabesin-gerjeva dvorana, ko je stopil na oder šentjakobski zbor in dovršeno prvič odpel obe domači pesmi, ki ju oblikuje nenavadna ubranost melodije. Po nastopu se je dvignil v dvorani velikanski a-plavz; vzhičena publika je želela ponovitve in celo po prireditvi so ju morali pevci vedno spet ponavljati. S temi vrsticami naj bo obujen spomin na tedanjega kaplana in na šentjakobske korenine, ki že zdavnaj počivajo na našem pokopališču: na Habnerja, Martinjaka, Wosermana in Travnkar-
ja-
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Izlet „Društva upokojencev St Jakob v Rožu66
Nadaljevanje cikla „Spoznavajmo našo bližnjo in širšo domovino“
Na državni praznik, v soboto, 26. oktobra 1991, smo se upokojenci iz Št. Jakoba podali na izlet. Jutro je bilo megledno, čeprav so napovedali sončno vreme. Ves dan smo čakali na sonce - vendar tega čudeža nismo doživeli - pa nič zato - imeli smo sonce v srcih!
Dobrodošel počitek med potovanjem.
Pot nas je tokrat vodila mimo Afritzerseeja, kjer smo lahko ugotovili, da je Jezerce ohranjeno še v vsej svoji naravni lepoti. Mimo Radenth-eina smo prispeli v turistični kraj Millstatt. Nekateri so si ogledali znamenitosti cerkve, drugi pa so zopet iskali gostilne - vendar brez uspeha.
Izgleda, da so Millstattčani v sezoni zaslužili toliko denarja, da jeseni lahko počivajo. Millstattsko jezero je 12 km dolgo, 1,5 km široko in ponekod globoko do 142 m. Obkroža ga gorovje; predvsem na zahodu kraljuje Reiseck, ki dosega višino 3.000 kmetrov. Južno obalo jezera varuje strogi varovarstveni režim. Benediktinski samostan v Millstattu je bil v srednjem veku kulturno središče s svojo šolo za upodabljajočo umetnost ter odlično lepopisno in risarsko šolo. Župnijsko cerkev krasijo tudi freske pasijona, ki jih je leta 1429 naslikal mojster Friedrik Beljaški. Ko smo zapustili Millstatt, smo se peljali skozi
Winklern na sedlo Iselsberg, ki je visoko 1204 m. Po izdatnem kosilu smo se spustili v dolino Drave do Greifenburga in se peljali prek sedla Kreuzen k Belemu jezeru. Belo jezero je 11,4 km dolgo, 600 m široko in doseže 97 m globine. Čeprav leži v alpskem svetu precej visoko, doseže jezerska voda poleti 24° C. Prek jezera pelje most na južno obalo. V vasici ob jezeru smo bili priča „zapenjanju“, kakršno je tam v navadi. Nato smo se poslovili od Belega jezera in se peljali
skozi Gitschtalsko dolino v Ziljsko dolino. Zadnja postaja našega izleta je bila Ziljska Bistrica, kjer smo se na poti domov še kratko ustavili. Kljub temu, da nismo mogli dočakati sonca - so bili izletniki odlične volje. Spet smo si ogledali del naše domovine in se polni novih vtisov srečno vrnili na naše domove.
Ne morem končati, ne da bi se zahvalila našemu šoferju Franciju Mečinu, ki nas je srečno pripeljal domov.
Mi.


-LV-1. J
ga mrčesa /a svojo I
Močnikov Mihi in Motazova mama med mladino.
Kulturna prireditev z družabnim srečaniem
x	ii
Prisotni upokojenci so z navdušenjem sledili programu, ki je bil resnično raznolik. Vsi so prišli na svoj račun, ker je bilo za vsakogar nekaj. Veselilo nas je, da se je Moški pevski zbor ,Jepa-Baško jezero“ odzval našemu povabilu in je pod vodstvom gospoda Aleša Schusterja zapel tako dovršeno. Med pevci je bil takrat še gospod Martin Rehsmann, ki je nekaj tednov navrh nenadoma umrl - kar pomeni za Moški pevski zbor ,Jepa-Baško jezero“ veliko izgubo, ki je ni moč nadoknaditi. Tudi „Smrtnikovi fantje“, ki so se našemu povabilu odzvali že
drugič, so želi burno odobravanje. Pevskoinstrumentalna skupina upokojencev iz Trbovelj je navdušila s pevskimi vložki in instrumentalno glasbo. Po končanem programu je bilo družabno srečanje; za dobro voljo je raztegnil svojo harmoniko naš Franci Mejovšek. Mnogo je bilo kramljanja in izmenjave mnenj med udeleženci, ki je trajalo v noč. Z zadovoljstvom nad uspelo prireditvijo smo se vračali na svoje domove. Zahvala velja vsem nastopajočim, ki so prispevali svoj delež k uspeli prireditvi.
Mi.
Na harmoniko je igral Francej Mejovšek.
Rožanski bukovnik Miha Andreas
Tkalec in pesnik Miha Andreaš (1762 - 1821) je bil doma na Bistrici pri St. Jakobu. Kot samouk se je naučil pisati in brati v slovenščini in nemščini. Za svoje pesmi je zložil tudi melodije, ki jih je pel povsod tam, kjer je tkal platno in raševino.
Prva Andreaševa pesem, kije ohranjena, je bila napisana leta 1793 - torej v času, ko Vrba še ni rodila Prešerna. Pač pa je Andreaš poznal drugega koroškega bukovnika, svojega mlajšega sodobnika, ki je živel onstran Drave - Drabosnjaka (1768 - 1825) s Kostanj. Menda sta med seboj kar v “rajmih” (rimah) govorila.
V poznejših letih se je Andreaš seznanil tudi z mlajšim rojakom - Rožanom, pisateljem in mecenom Matijo Ahaclom, ki je bil doma iz Gorinčič pri Št. Jakobu (1779 - 1845). Taje na preprostega tkalca tako močno vplival, daje pričel mož prebirati filozofske spise.
Miha Andreaš je bil izveden mojster obrti, hkrati pa dober gospodar. Ohranjeni teksti njegovih pesmi kažejo, da je bil naš tkalec resnih nazorov; ljudstvo je želel z naštevanjem njegovih napak poboljšati. Andreaš je imel samosvoje nazore; do Napoleona “ubijalca in rušitelja miru” ni čutil
simpatij. Vsekakor pa je imel rožanski bukovnik obilo smisla za čisto rimo, pravilnost kitic, za slikovitost besedišča in sploh za gladko verzifikacijo. Zaradi pridigarskega tona pa se njegove pesmi ljudstvu niso tako priljubile kot nekaj desetletij pozneje Lesičja-kove - bukovnika iz Podjune.
Pesmi Mihe Andreasa
“Kje ste leta vi pokoja, mirna leta, kam ste šle?
Odi žolda in poboja sliši ino vidi se.
... “Pregrešne pesmi se pojo, se raja po tabernah, narhuj pregrehe se godo še narveč ob nedelcah.”
“Enega brata rad bi našel, da bi mojih misli bil, al zastonj tak daleč zajšel, ker sem n ja senco lovil.
Le na prsih mu sloneti, njemu se zaupati, oj, de b' b'lo to srečo meti, to veselje vživi j ati.
Odpovej se le tem željam, trpi voljno, o srce!
Glej, pod srečo in veseljem tudi žalost skrita je."
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Že tretjič so se v predbožičnem času srečali člani društva upokojencev "Podjuna”
Društvo upokojencev "Podjuna"
Najlepše je adventno srečanje!
** M-	«f
Društvo upokojencev „Podjuna“ je že tretjič v predbožični dobi vabilo svoje člane k srečanju pri Francu
Rutarju v Dobrli vasi.
Srečanje članov vsekakor prija, kar kaže, da se ga vsako leto udeleži vedno večje število pripadnikov našega društva. Kot po navadi, smo tudi letos na prvo adventno nedeljo pričeli praznovanje s sv. mašo. Celebrant je bil tokrat upravitelj fare gospod Janez Trater. V svoji pridigi nam je dal napotke, kako naj bi v družinah reševali generacijska nesoglasja.
Kulturno je prireditev olepšal moški zbor „Trta“ iz Žitare vasi, pod vodstvom Jozeja Starca. Zbor je zelo pomlajen in je navdušil naše člane z nastopom po kosilu, kakor tudi med sv. mašo, ko je poleg ljudskega petja zbrano izvajal advetne pesmi. Med nastopom pevcev nam je Vladimir Rutar razlagal, daje po prvi vojni še rodila vinska trta v Žitari vasi, zaradi česar si je dalo
drušvo ime Trta. Vino so tedaj imenovali stare. Slučajno vodi moški pevski zbor zelo izvežban pevovodja z imenom Starc. Pohvalno je, da danes dobiva kulturno društvo Trta močne korenine in tako daje nekdajni vinski trti čast.
Upokojenci so se dobro počutili in se ob kapljici vina pomenili med seboj. Bilo je slišati, da naj bi bila najlepša prireditev adventno srečanje. Z obiskom so nas počastili tudi občinska odbornika Tine Wastl in Jože Komar ter podžupan Ulrich Enze.
Zlate resnice
Grd, da ni gršega, je pijanec, ali sedemkrat grša je pijanka.
Kriva vzgoja otrok, je slabih časov mati.
Kjer nobene postave ni, tam veljajo same pesti.
Denar se lahko povrne, dobro ime pa težko, ali pa nikoli.
Časi so prav taki, kakršni so ljudje.
Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje.
Ne, kjer dobro živijo, ampak kjer se dobro zadržijo, tam je dobra služba.
Dober sosed je velik zaklad, ki ga za denarje ni mogoče kupiti.
Slomšek
Ob Vrbskem jeze-
Prelep moj rojstni kraj ob Vrbskem jezeru, spominjam se nazaj, kako je bi o lepo.
Zbrali smo se mi iz lepih treh vasi, je Loga vas in Škofiče in tudi Hodiše.
Domače pesmi peli smo najrajši sred' noči, po jezeru s čolničem, tam b 'li smo srečni mi.
Potopljeni zvon še doni,
sred'jezera leži, ta zvon nas še spominjal bo dogotkov daljnih dni.
Miro Miškulnik
Upokojenci Rožo m Podjune mi Madžarskem
"Preživeli smo tri lepe dneve!"
8. oktobra 1991 so se upokojenci vseh treh društev navsezgodaj zjutraj odpeljali na Madžarsko. Vreme jim ni bilo naklonjeno, saj je vso pot lilo kot iz škafa. Kljub temu jih je pot vodila v Zalakaros.
Kraj leži jugozahodno v komi-tatu (okraju) Zala na glavni cesti E 71. Šele v poznih 60. letih se je razvil v turistični kraj. Ko so naftni vrelci usahnili, se je pojavila topla voda (vrelci tople vode). Zdravniški izvedenci so ugotovili, da ta voda zdravilno deluje predvsem proti revmi, živčnim obolenjem in ženskim boleznim.
Drugi dan so si upokojenci ogledali tudi nekaj kilometrov oddaljeno mesto. Tam so bili vsi iznenadeni nad nizkimi cenami. Po vrnitvi v Zalakaros so nekateri izrabili za kopanje v bazenu in za terapijo, drugi pa so se sprehajali po mestu.
Lepo slu se imeli.
Srečno so se vrnili s potovanju.
Zvečer so imeli večerjo v hotelu Art. Ves večer jim je igrala ciganska glasba; seveda ni manjkalo plesa in pesmi.
Tretji dan so se odpravili z Madžarske; seveda so se pred mejo še enkrat ustavili in zapravili še preostale forinte.
Zopet doma so vsi soglasno ugotovili, da so preživeli v skupnosti tri lepe in zanimive dneve. Smisel tega izleta je bil, da se člani posameznih društev pobliže spoznajo in zbližajo, kar je tudi povsem uspelo.
Odgovorni vseh treh društev so izrazili željo, da bi se na skupnih izletih še večkrat srečali.
V smehu je zdravje
Zajamčeno
-	Pa je to mleko res sveže?
-	Če je sveže? Seveda je. Pred štirimi urami je bilo še trava!
Lovska
Lovec zagleda srnjaka in med pripravo na strel tiho reče drugemu lovcu...“Ta srnjak že lahko napravi testament.“ Ko ustreli, mu prijatelj odgovori:	„Prav
imaš, že teče po advokata..“
Nagrada
Mama pride domov, pa ji sinko pokaže 10 šilingov. „Kje si dobil denar?“ „Ata mi ga je dal, da ti ne bom povedal, katero sosedovo mamo je objemal.“ „Sinko povej katero?“ „Nočem!“. Nato si premisli in reče: „Dobro, če daš 10 šilingov!“
Mama mu da denar. Fant pove in hajd po sladoled. Medtem ko se on sladka, je pa doma vojna.
Resničen dogodek v Šmihelu
Soseda prileti iz hleva, pa reče: „Svinja je vrata polomila in ušla. Fant, mogoče si jo videl?“ Pravim ne. Medtem pride neki moški po cesti pa tudi njega vpraša: „Oče, ali ste videli eno svinjo?“ Odgovori: „V cerkvi." "Ni mogoče!". „Vam točno povem, kje stoji“. „Marija devica, kje?“ On odgovori: „Pri svetem Antonu!“
Slovensko društvo upokojencev Pliberk se oglaša z vestmi in novicami o delovanju in načrtih društva.
Izlet na Gradiščansko
sssssssgsaasasssssMssasssMssissi^^
V oktobru je društvo organiziralo lep in prijeten izlet na Gradiščansko
. Čim se je zdanilo, smo že sedeli v udobnem Sienčnikovem avtobusu in odbrzeli iz meglene Podjune proti zeleni in sončni Štajerski, ki je zdaj, jeseni z zlatorumenimi listi posebno očarljiva. Pot nas je vodila mimo Wr. Neustadta v Železno-Eisenstadt in v St.Margarethen; ogledali smo si tudi Roemersteinbruch, kjer prirejajo znani Pasijon. Zelo zanimiv je rimski kamnolom, kjer kiparji kar v živo skalo oblikujejo svoje stvaritve; šele izgotovljene potem postavijo na zaželeno mesto. Seveda smo si ogledali idilično jezero Neusiedlersee, ki je najnižje ležeča točka v Avstriji.
Odborniki Društva upokojencev Pliberk so zelo aktivni, dela nikoli ne zmanjka. Pred vsakim izletom je potrebno pobrati prispevke, pred občnim zborom pa članarino. To delo zelo vestno opravlja Janez Apovnik.
V septembru je naš član društva g. župnik Matej Igerc na Suhi obhajal 80-letnico. Predstavniki društva upokojencev so mu čestitali in želeli še mnogo let čvrstega zdravja. Suški oktet je zapel nekaj ubranih lepih pesmi. Bil je vidno ganjen ob prisrčnem praznovanju. Duhovito je dejal da se mu zdi to slavje kot fatamorgana - privid. Kuharica - gospa Kulmež, ki je tudi članica našega društva, nas je s svojimi kuharskimi dobrotami prijetno presenetila.

PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Tradicionalno božično srečanje
To so: Ivan Merkač, p.d. Klo-kar iz Šmihela, Peter Tratar iz Črgovič, Julijana Rudolf iz Bistrice, Blaž Opetnik iz Pliberka in Terezija Kušej, znana trgovka iz Šmihela, katero smo pokopali pred par dnevi. H kosilu in kulturnemu programu smo se zbrali v prijetni Šoštarjevi dvorani. Božično slavje je otvorila predsednica Helena Močnik, ki je vse prisotne prisrčno pozdravila in želela, da bi se dobro in prijetno počutili v tej skupnosti! Posebne pozdrave je izrekla duhovščini in predstavnikom Društva upokojencev Ravne. Predsednik društva Ravne g. Jože Samec se je zahvalil za
Predbožično praznovanje smo imeli v soboto v Globasnici. Kot običajno smo tudi letos začeli s praznovanjem v cerkvi, ko je g. dekan Kristo Shenc daroval sv. mašo za letos umrle člane.
povabilo in pozdrave ter Končno so nam zaigrali učen- lija Krištof. Vsi so prejeli izročil plaketo njihovega ci Glasbene šole . Gospa šopek nageljnov. Nageljne je društva, katero so izdali lani Katarina Markec je prebrala dobil tudi najstarejši prisotni ob 40-letnici. Pri tem je hudo- nekaj svojih pesmi.	član Ciril Rudolf, Marija Hutter
mušno pripomnil: „Ko bo vaše Njene pesmi so posrečene in pa kot dvestota članica, društvo praznovalo 40-letni- duhovite; tematsko se nave- Tako nam je ta družabnost co, nam jo boste pa vrnili!" zujejo na vsakdanje življenje, vsem prijetno minila. Nasled-Nastopila je najmlajša otroška V tem mesecu praznujejo nja prireditev je načrtovana za folklorna skupina, ki nas je pri- osebna slavja naslednji člani:	pustni čas.
jetno presenetila s svojimi Bricman-Kučej, Marija Zanki, ljubkimi in živahnimi ritmi. prof. Štefan Močilnik ter Arna- Alojz Krištof, Šmihel
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Prometna ovira
Pri izpitu za šoferja je v Parizu pred leti padel pri izpitu kandidat, ker je na vprašanje, kaj je živa prometna ovira, odgovoril: „Prometni policist!“
Računar
Srečata se dve dekleti : „Kako je s tvojo zaroko z Janezom, Erika?“
„Vse seje razdrlo!“ „Razdrlo? Zakaj pa?“
„Ko je Janez zvedel, koliko porabim vsako leto za nove obleke, seje ta zlobnež zaročil z mojo šiviljo.“
nas pa mažejo....
kaže, in ga vrne materi ter pravi po svoje: „Šest kil in pol, s kostmi.“
Brez izkušnje
Učitelj: ,Je mogoče, da so na luni tudi prebivalci?“ Jakec: „Prosim, gospod učitelj, kam pa gredo, kadar je mlaj?“
Pod jarmom
„Moja žena in jaz sva kakor eno! — „Midva - moja žena in jaz - pa sva deset.“ - „Kako to?“
- „Ona je ena, jaz sem pa ničla.“
Oh, ta telefon!
Gospod Požar je prišel na sodišče in prosil, da bi se njegovo ime spremenilo, ker ima s sedanjim mnogo sitnosti.
Sodnik ugovarja, da ne more biti nikakršnega vzroka za to, saj je Požar lepo slovensko in pošteno ime.
„To je že res,“ pravi nezadovoljnež, „toda, kadar telefoniram, stoji čez deset minut vse gasilsko društvo pred mojo hišo.“
„Zakaj pa to?“ Vpraša sodnik. „Če telefoniram, se moram vendar javiti: Halo, tukaj Požar.“
Vsak po svoje....
Materi, ki se v smislu sodobnih pravil zanima, kako otrok napreduje v teži , se je polomila domača tehtnica. Brez posebnih preglavic zanese otročička k bližnjemu mesarju, da bi ga stehtal.
Mesar ga uslužno položi na tehtnico, pogleda, koliko
Minili so medeni tedni in novoporočenca sta se vrnila s poročnega potovanja. Mlada žena je prvič spekla kokoš in jo dala na mizo, ko se je mož vrnil z dela. Ko začne mož rezati kokoš, vpraša: „S čim si pa napolnila kokoš?“
„Saj je ni bilo potrebno napolniti,“ odgovori žena. „Ni bila votla!“
Milo za drago
On: „Veš, kakšne ste ženske? Ste kot studenci. Zmeraj mrmrate....“
Ona: „Možje ste pa kot čevlji. Komaj postanejo dobri, jih že moraš vreči proč....“
Prava vzgoja
„Midva se nikdar ne prepirava vpričo otrok,<Keines> <Keines> se pohvali žena. „Če že prideva kdaj navzkriž, potlej naženem otroke vselej ven iz sobe.“ „Res?“ se začudi soseda.
„Zdaj vsaj vem, zakaj so vaši otroci vselej zunaj na cesti.“
Tolažba
Vajenci se pogovarjajo med seboj . „Vsak stan ima svoje težave, pravi čevljarski vajenec tovarišu. „Kralje mazilijo, advokate šmirajo.
Sinček: „Zakaj je bil pa Adam ustvarjen prvi in ne Eva?“
-	Oče: „Zato, da je mogel spregovoriti nekaj besed.“
Oh, ti profesorji!
Stari profesor zgodovine se po uri vrne naglo v razred in vpraša: „Ali nisem pustil svojega klobuka v razredu?“ -„Ne, gospod profesor, imate ga na glavi!“
-	„Potem pa le nisem tako pozabljiv!“
Previdnost
Včeraj so ga pokopali. Pa se je tako branil smrti. Dvakrat na dan si je snažil zobe. Dvakrat na leto gaje zdravnik temeljito pregledal. Nosil je v dežju in snegu gumijaste galošne, da se ne bi prehladil. Vsako noč je spal osem ur pri odprtem oknu. Jedel je rad svežo zelenjavo, nikdar ni kadil in nič ni pil. Vsak dan se je sprehajal po svežem zraku. Včeraj pa so ga vendar pokopali. Zakaj ?
-Pozabil je, da sme hoditi samo po levi strani ceste!
"Kdor se ne nasmeji, ta kislo živi in veliko zamudi!
Domača lekarna Aloa
Aloa je najboljše zdravilo if čistilo za želodec. Raztopi nekoliko aloe v žganju, kafi nekaj kapljic na sladkor if1 použij. To imej vedno pripravljeno!
Arnika
Pri nas znana cvetlica. Zs nove rane dobro zdravilo. Šop arnike deni v steklenico in nalij čeznjo čistega šprita ali pa žganja. Čez štiri dni je zdravilo uporabno. Ko rano izpiraš, pri' lij vodi malo arnike! Na rano polagaj v arniko položen bombaž (pavolo)!
Bezeg
Vse se da uporabiti: listje, skroja, korenike, cvet in jagode. Čaj iz bezgovega listja je najbolj poceni čistilo za kri-Poleti lahko uporabiš zeleno listje, pozimi pa posušeno. Za vodenične je čaj iz bezgovih korenik. Posušene črne jagode dobro služijo ob hudi driski-
Brinjeve jagode
Brinjevec je dobro zdravilo za prehlajen želodec. Brinjev les in še bolj jadoge napravljajo prijeten duh v sobi, če jih zažgeš. Brinjevice žveči, če zahajaš k bolnikom, ki imajo nalezljive bolezni!
Kdor ima slab želodec, naj žveči brinjevice. Komur se je zasedla sapa v želodcu, pomagajo gotovo. Brinjevice pa slove tudi kot zdravilo za odpravo ledvičnih kamnov ih peska in za jetrne bolezni.
Koprive
Posušene koprive so imeniten čaj, ki raztopi „zasliženosf v prsih in pljučih, in čisti želodec. Čaj iz korena je proti vodenici dobro zdravilo.
Pri poteč (trpotec)
Ta rastlina se uporablja za zunanje in notranje rane. Na rano se položi zmečkan pri-potčev ali trpotčev list. Pri-potčev list ne pusti nobene gnilobe v rano. Kdor ni prav
zdrav, naj pije pripotčev sok, ki mu zaceli notranje rane.
Seneni drob
Seneni drob in ovsena slama izvlečeta iz života vso ..skrnino“, V krop vrzi dve »Perišči“ droba ali nekoliko ovsene slame, namoči prt ali rjuho, napravi si ovitek ali se ves v rjuho zavij, pokrij se dobro in ostani tako celo uro. Cez uro se preobleci v suho Perilo in počivaj ali hodi po sobi. Tudi hud kašelj odpraviš s soparo senenega droba, ki jo vdihavaš četrt ure, seveda ves odet, da ne pride mrzel Zrak do tebe. Potem se obrišeš z mokro, mrzlo brisal-
ko in pojdi v posteljo ali hodi po sobi.
Skuta in kislo zelje
Skuta in kislo zelje sta najboljši zdravili proti pljučnici. Naloži na bolno stran na prtič namazano skuto ali pa zelje ter bolnika dobro ogrni. Ponovi to čez uro. Če storiš to ob pravem času, ne bo noben tak bolnik umrl!
Tavžentroža ali zlat grmiček
Čaj iz tavžentrož odganja sapo iz želodca, odpravlja nezdravo želodčno kislino,
ugaja jetrom in ledvicam. Kdor ima „zgago“ ali premalo krvi, naj pije ta čaj.
Hrastova ali dobova skorja
Komur se napravlja golša ali „krof“, kdor ima trde otekline, žlezni otok, naj si napravi obkladke ali ovitke s hrastovo zavrelico.
Žajbelj ali kadulja
Stare gnile rane se prav hitro celijo, če jih obvezuješ s pokuhanim žajbljem. Če imaš vnetje v ustih, v grlu, če imaš gnilo zobno meso, izpiraj si usta s tem čajem. Če skuhaš žajbelj pol v vodi, pol v vinu in prideneš čaju malo pelina, je zdravilo za jetra in ledvice.
Preslica
Za stare gnile rane, celo za raka ni nič boljšega od preslič-nih obkladkov. Rastlino nakladaj ali samo ali napravi zavrelico in v njej namočene prtičke polagaj na rano. Čaj je dober v želodcu, je najboljša pomoč, če kdo ne more na vodo, odpravlja kamen, ustavi kri, če prihaja iz ust ali nosa ali prsi. Kdor trpi na krvotoku, naj popije vsak dan po dve čaši!
Sladkorna bolezen,
(sladkornica ali cukrovka)
je posledica motenj v presnavljanju sladkorja in drugih ogljikovih hidratov. Vzrok bolezni je obolenje onega dela trebušne slinovke, ki proizvaja inzulin. Iskati je potrebno nasveta pri zdravniku. Priporočamo čaj iz bučnih semen, gornika, špajke in borovničnih listov.
Od zmesi vzamemo 4 dele na skodelico vode. Tudi čaj iz fižolovih luščin, lanenega semena in borovničnih listov se obnese. Od zmesi denimo prgišče na 1 liter vode, namakajmo 3 ure in dajmo bolniku piti pred jedjo po 1 skodelico.
Uspešno zdravilo je čaj iz sretene (3 deli), peteroprstnika (3 deli) in fižolovih luščin (2 dela). Bolnik naj pije ta čaj petkrat na dan po pol skodelice. Drži naj dieto!
Zlata Žila (hemoroidi)
nastane zaradi zastale krvi okoli danke; so to razširjene žile (vene) na koncu danke oz. na zadnjici s tvorbami, ki so podobne vozlom. Ako se vnamejo, zelo bolijo in se napravijo takozvani „abranki““. Včasih je vzrok trajno sedenje, napačna prehrana ali trdovatno zaprtje.
Skrbeti je potrebno za redno stolico. Priporočamo sedeče kopeli iz kamilic, dalje čaje iz bibernice, koprive, rmana, lučnika, regrata in materine dušice. Čaj je potrebno piti večkrat na dan. Če so „fižolčki“ izven danke, napravimo obkladke iz ila in jih izpiramo s kamelično vodo. Tudi zmečkana in s svežim maslom zmešana čebula pomaga. Priporočamo mazilo iz črnobine, triplata ali topola. Zelo priporočamo tudi kopeli, v katerih se je kuhal divji kostanj ali čaj iz divjega kostanja, gloga in omela.
Vremenski
pregovori
December
-	Če ob koncu leta veter „hruje“, hudo leto oznanjuje.
-	Če je rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja.
-	Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi.
-	Če na sveti večer vina v sodih vro, prihodnja letina dobra bo.
-	Zelen božič, bela velika noč.
Januar
- Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka.
-	Če sv. Anton z dežjem prihaja, se dolgo potem zemlja napaja.
-	Če plohe v prosincu jamejo dreti, žanjice poleti nimajo kaj dreti.
-	Sv. Makarij jasen ali meglen naznanja enako jesen.
-	Če Vinka sonce peče, v sode vince teče.
-	Prosinca gorkota, jesen sirota.
-	Spreobrnitev Pavla jasno vreme, obeta sadov lepo breme.
Februar
- Če na svečnico od strehe kane prej kot od sveče, ne bo še kmalu konec zime.
-	Ob svečnici mraz in sneg, kmalu bo zelen dol in breg.
-	Ako sneg dalj kot sedemnajst tednov leži, slaba letina sledi.
-	Če konec meseca veter razsaja, dobra letina prihaja.
-	Svečnica zelena, velika noč snežena.
Kako so pisali krstne liste pred 300 leti?
21.4. 1640 prosi Gregor Toman, po poklicu čevljar, rožeškega oskrbnika naj mu izstavi spričevalo, da je sin častivrednih staršev. Predstavil je zato naslednje tri priče: Jurija Ariha, starega približno 70 let, Antona Mikla, starega tudi približno 70 let in Lipa Mekina, starega približno 60 let.
Njegov oče je bil Anton Toman, pravtako čevljar, njegova mati pa Kuna, oba rajna. Prva priča, Jurij Arih, je izpovedal, da so se peljali pred 40 leti v cerkev k sv.Jakobu k poroki. Tam sta se Anton Toman in njegova žena Kuna javno poročila, potem sta gospodarila v Slatinah do svoje smrti.
( Božanski sodnijski protokol)
Kaj je pisala Kronika pred... leti?
PLIBERK-SMIHEL
(Namesto k poročnemu oltarju - v bolnico)
iPolni veselega pričakovanja smo se pripravljali na imenitno poroko: minulo soboto bi naj naša nevesta Siegrid Hofbauer, stanujoča na kolodvoru, sklenila življenjsko zvezo s Sigmundom Kotschnig, pd. kočriikoviim v Šmihelu, kjer je znana mehanična delarvnka.
Toda dopoldne nas je iz Šmihela presenetila čudna, žalostna novica: ženin se je z avtom hudo ponesrečil. -Zaletel se je z avtom v neko drevo ob cesti v gozdičku, ki je med Šmihelom in Genovecami. Našel ga je neki železničar, ko je šel na delo in takoj alarmiral pomoč. Seveda se je takoj zbralo mnogo radovednežev in pa tudi jokajoča nevesta. Saj bi popoldne morala z njim pred oltar, sedaj pa je ležal nezavesten. Hvala Bogu, da se je kmalu zavedel in so ga; popoldne prepeljali v bolnico. Ker niso ugotovili .kakih hudih ipoškodb, je lahko kmilu prišel v domačo oskrbo.
Stran 6 - Številka 18	NAS TEDNI
„Cene padajo, prodajte les!“
Po vseh naših krajih, med vsemi našimi kmeti hodijo lesni trgovci in lesni prekupčevalci ter govorijo na ves glas: „Cene lesu padajo, padle so že za 40%, padale bodo pa še naprej, ker bo vrgla Rusija na trg velike množine lesa. Tudi Jugoslavija je začela z izvozom na veliko in prodaja les pod ceno." — Tako vpijejo na glas, zraven pa tiho in zaupno svetujejo v svoji veliki dobroti našim kmetom, naj še pravočasno prodajo les po znižanih cenah, ker pozneje niti po nizkih cenah lesa ne bodo več mogli prodati. Hočejo se izkazati prekupčevalci še izredno dobrotljive in so pripravljeni prevzeti les še po „dobri” ceni, ki pa je že znatno pod dosedanjo ceno.
Zares so požrtvovalni ti prekupčevalci, zares, ti so pravi prijatelji našega kmeta. Skoraj bi bilo potrebno, da bi jim država dala za njih silna prizadevanja, za dobro našega kmeta, kako odlikovanje.
Pri vsem tem ni čudno, da kmetje sprašujejo, kako pa je v resnici? Ali naj prodamo les za vsako ceno, da vsaj še nekaj rešimo in vsaj še nekaj dobimo za svoj les?
• Resnica pa je, da so se cene lesu na svetovnem trgu ustalile, da so se celo utrdile. Res je, da cene več ne rastejo. Težkoče pa, ki so nastale pri izvozu lesa iz Avstrije v Francijo in Anglijo, so nastale predvsem iz
di vsako spomlad. Stavbna dela se še niso v vsem obsegu začela, ponudba zaradi velikih zalog iz lanskega leta je malo večja. To prehodno stanje izrabljajo zato nekateri prekupčevalci z lesom, da bi po nižjih cenah nakupili les in da bi ga nato z večjim dobičkom prodali. To pa se more posrečiti in se bo posrečilo lesnim prekupče-
Kdor je la enotnost, je
valcem le tam, kjer so se dali kmetje zapeljati po neutemeljenih govoricah o velikem padcu cen, in so zato v strahu pred tem padcem cen prodali svoj les po znatno nižjih cenah.
Pri -vsem tem je torej važno vedeti, kaj
Enotnost ruji, kdor je
se bo zgodilo z lesom in kakšne bodo cene lesu v prihodnje. Seveda je vsako prerokovanje najbolj nehvaležen posel. Vendar pa moremo skoraj z gotovostjo reči, da bodo cene lesu tudi v bodoče ostale v glavnem take, kakor so bile doslej. To moremo reči
Našim pr
Sflaš tedrufi^
kulturno - politično glasilo
s v e t ov nih
Vutra blago ta obleke od 12.50 m ».80 Iroprime. umeina »ila	39.— in 2550
Danuke hlačke	13 - in 8-,0
Djiuikc gamituie	23.50 in l1.'M)
BtuMtet
t flp«ec - ktaRcnlurl, rtie«eThau*ga«e
domačih dogodkov
“Te coprnice...“
Leta 1640 je tožil Jakob Cr. svojo snaho Leno. Že pred letom je slišal, da so našli v sinovi in snahini postelji razne vozle. Prišla je nato v njegovo hišo tudi soseda Marjeta, ki je prosila za dlako hišnega psa, ker je želela skuhati neko „arcnijo“. Sin Fol-tan je dlako odrezal, jo dal ženi, ki jo je dala sosedi. Snaha je priznala, kar so jo tožili. Zato sumi Jakob Cr., da je moralo biti „pocoprano“, ko mu je poginila svinja. Kakor pri vseh razsodbah sta bili stranki kaznovani, ženski pa je „fle-gar“ posvaril, naj takih reči ne delata več.
Tako so torej v resnici „šteli"
Iz naslednjih številk razberemo pestrost slike koroških „narodov”. Prav v smislu svo-ječasnega odloka gosp. deželnega glavarja Wedeniga so našteli in ugotovili na Koroškem brez števila jezikov.
Slika je povsem podobna oni sliki ob gradnji babilonskega stolpa, ko so se ljudem jeziki zmešali in drug drugega ni več razumel. Mi na Koroškem pa se kar dobro razumemo, kar najjasneje izpričuje, da na-
slednje uradne ugotovitve niso resne.
„Volkszeitung” od zadnje nedelje se sicer veseli tega rezultata, vsak resen človek doma in drugod, pa se J>o le smejal koroški zmedi.
Sedaj pa je res tudi g. dr. Steinacher prišel do zaželjenega cilja, da bo lahko na vsaki vasi gradil po pet in več šol, to bi namreč odgovarjalo ljudskemu štetju z dne 1. junija 1951.
Polit, okraj	Sku- j P»j j	nem- ško	nem. slov.	nem. vin d.	slov.	slov. nem.	slov. vin d.	^ vind.	vind. nem.	vind. slov.	drugi neznani
Celovec mesto	62.782	60.845	548	n	265	154	1	3	2	—	952
Beljak mesto	30.066	29.695	124	10	6	22	14	—	1	—	194
Šmohor	20.656	19.188	131	869	91	156	—	98	119	—	4
Celovec okolica	eo.iei	58.417	2.651	1.652	2.584	1.824	6	716	1.304	16	294
št. Vid na Glini	62.333	62.129	95	5	50	57	—	3	2	—	392
Špital na Dravi	68.558	67.146	15	4	509'	21	—	—	—	—	863
Beljak okolica	69.883	60.136	3.241	1.320	1.242	1.882	36	323	572	5	1.126
Velikovec	40.214	20.967	1.743	7.072	2.871	1.732	60	2.310	3.330	17	114
Volšperk	50.609	50.261	71	1	98	40	-	1	—	-	136
Korotica	474.764	428.748	8.617	10.944	7.707	5.888	117	3.454	5.330	38	3.885
Naš tedmk-Kmmka 10. julij 1952
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
c_
m
Tukaj počiva.
v Gospodu šentjakobski župnik
,i -f ./.FRANC TREIBER
v M i ms + 24. X. 1878
posfaviU
Vni.iv čriez jizaro
tikaj a
»EP. HUTTER
m. svetw
W . prnfesoi ■'
1 o-ve družbe itd.
"t 22 V 1932
.	ir»-:.J m iiudslvoi«
n.,.stavil hvaležni.narod
Najprej je potrebno zavrniti splošno mnenje, daje pesem „N'mavčriez izaro“ narodna, ljudska pesem - torej pesem, za katere avtorja se več ne ve. To ni res! Pesem, tako splošno znano, ki jo prepevamo po vsem slovenskem svetu, ne le na Koroškem, je zložil France Treiber, ki je leta 1846 pa vse do leta 1879 služboval kot župnik v Št. Jakobu.
(slika levo):France Treiber počiva na šentjakobskem pokopališču, kjer nagrobna plošča spominja, da pod to rušo počiva avtor besedila in melodije koroške žalostinke „N'mav čriez izaro“.
„N'mav čriez izaro“ je izpod peresa
Franca Treiberja
Rodil se je 28. januarja 1809 - torej v letu, ko so drli na Koroško Francozi - očetu Antonu in materi Katarini, roj. Skarbina. Anton, ki je bil starejši od brata, je veljal za „ta lepšega“, njegov mlajši brat -pesnikov stric - pa je bil znan kot „ta brihtni“. France Treiber je pel novo mašo leta 1833. Torej je študiral v Celovcu prav v letih, ko je Slomšek navduševal semeniščnike za slovensko slovstvo, ko se je mudil tamkaj zaradi izpitov naš Prešeren (leta 1832) in ko je še živel Urban Jarnik, pesnik-očak med Korošci.
Treiber je služboval na raznih farah kot kaplan in slovel kot dober pridigar. Bil je srednje postave, vesele narave, prijazen z ljudmi - gostoljuben in na sploh dobrega srca. Kadar je imel god, so prišli v goste prijatelji iz vseh krajev. Takrat se je pri Treiberju mnogo pelo in mnogo žlahtnega vinca popilo. Kot župnik v St. Jakobu je veljal za pravega očeta vseh revnih, kajti vse, kar si je pridobil s službo, vse je brž razdal. Neki nemški časopis je ob njegovi smrti zapisal v nekrologu: „Er starb arm wie eine Kirchenmaus.“
(Umrl je reven kot cerkvena miš.) Vendar pa je Franc Trei-ber zapustil pravo bogastvo: čudovito pesem, ki ji med slovenskimi ni primere, pesem o izgubljenemu domu, ki pa hkrati simbolizira tudi izgubo vseh narodnostnih pravic na Koroškem.
Rojstvo pesmi
Ker je pesem „N'mav čriez izaro“ tako pomembna kulturna dragocenost, ne le v glasbenem smislu, pač pa še bolj v narodnostnopolitičnem, velja tudi povedati, kako je pesem nastala.
Od Št. Jakoba do Bač je kaki dve uri peš hoje. Najprej vodi pot skozi gmajno. Takoj za gozdom se nato odpre pogled na Baško jezero; onstran vodne gladine, ki zaradi otočka spominja na Bled, leže Bače, v njih pa je stal nekoč Jerovčev dom, „hiša očina“ Franceta Treiberja.
Pesem je bila očitno zložena šele po smrti pesnikovih staršev, ki sta oba umrla leta 1855 (na domu je ostal za gospodarja brat Matjaž). In ko se je nekoč France vračal od doma proti Št. Jakobu, je
obstal na klancu nad jezerom in tedaj se mu je najbrž spočela pesem, ki je prvotno imela naslov „Otožnost po domu“. Prvič je bila objavljena (besedilo in melodija) leta 1889 v Scheiniggovi pesmarici Narodne pesmi koroških Slovencev.
Prej pa se je pesem širila ustno, zato so nastale tudi razne variante besedila. Treiber sam je bil odličen pevec-tenorist, rad pa se je udejstvoval tudi kot pevovodja. In tako je svojo pesem sam pomagal širiti med koroškim ljudsvom tam okrog Št. Jakoba in Bač.
Pesem živi
Najbrž je naravno, da pesem, ki se širi od ust do ust (pesem in melodija sta bili objavljeni šele 34 let po nastanku), dobiva vedno nove inačice. Tako je že težko reči, kaj je avtorjevo in kaj je poznejše, ljudsko.
Hiša ocena, ljuba mamica, oh, ko b' najdov še kedaj oba. Al ne najdem več mojih starejšov, ja le koj otožno grem domov....
Taka je bila najstarejša
inačica. Potem se je besedilo med pevci uredilo nekoliko drugače:
Hiša očina, ljuba mamica, oh, da b'najdu še enkrat oba;
najdu bi jo še, mamico mojo, pa bi spevljal spet haji.hajo....
Ali se bo kdo od popotnikov, ki bodo hiteli od St. Jakoba k Baškemu jezeru, spotoma ustavil pri cerkvici sv. Jurija vrh klanca - in se spomnil, da je prav tu rojstni kraj najlepše koroške pesmi? Glasovi Rožanov so mehki, ubrani, nežni pa tako, da ti sežejo do dna srca. Tak pevec je bil tudi Franc Treiber. Za pesem, ki jo je daroval Korošcem in tako tudi vsem Slovencem, pa bi zanj lahko rekli s Horacijevi-mi besedami (Horatius Flac-cus, živel 65 - 8 pred našim štetjem): „Postavil si je spomenik, trajnejši od brona.“ Sicer pa velja splošno mnenje, tudi med glasbenimi strokovnjaki, da je Treiberjeva pesem vredna nesmrtnosti. Kajti pomen čutečega besedila in pretresljive melodije je že zdavnaj prenesen s Treiberje-ve hiše - očine na usodo vseh koroških Slovencev.
Preprečena božičnica leta 1938 v Št. Jakobu
Slovenska prosvetna zveza je v posebni okrožnici svetovala rojakom, naj božičnice prirejajo po družinah. Na to so se odzvala tudi dekleta iz Št. Jakoba v Rožu in se odločila za štiri vaške božične večere, in sicer v Št. Jakobu, v Št. Petru, v Lešah in v Svatnah. Matere so za svoje otroke radevolje darovale moko, jajca in maslo, dekleta pa so spekla pecivo.
Posebno radodarni so bili v družinah, katerih otroci zaradi narodne zavednosti staršev niso bili obdarovani pri šolski božičnici. Učiteljica Holzfeindova je npr. dala v razredu naravnost navodilo, naj se slovenski otroci črtajo s seznama obdarovancev. O božičnicah je izvedelo tudi orožništvo in bržkone domnevalo, da gre za organizirane božične prireditve; s pristankom bel-jaškega okrajnega glavarja so pobrali božične darove po vaseh, zaslišali nekatera dekleta in božičnice prepovedali. Naslednjega dne so darilca, ki so jih pripravila slovenska dekleta, delili člani organizacije Hitlerjugend s pripombo, da so to darovi šole.
Koroški Slovenec, 4.1.1939
Od kod imamo pomaračne?
Pomaračne so prinesli v Evropo Arabaci v času križarskih vojn. Do tedaj pomarančni vrtovi v Indiji evropskim narodom še niso bili poznani. Šele leta 912 sojih prinesli iz Indije v Perzijo. Tam so jih imenovali „nareng“. Že v Zahodni Aziji je pomaranča izgubila mnogo svoje žive barve in sladkega vonja. V Evropi pa je še bolj obledela. Kljub temu sojo v Franciji krstili za oranžo, hoteč s tem označiti njeno zlatorumeno barvo (or pomeni v francoščini zlato). Danes gojijo pomaranče po vsej Južni Evropi, na sredozemskih otokih, na Jutrovem in v Južni Ameriki. Pomaranče dozorijo oktobra, decembra in zgodaj spomladi.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Moji spomini na advent in božič
Moji spomini iz otroških let na advent in božič pričnejo s svitnami. Vsak dan smo se otroci udeleževali sviten, ki so se pričele ob 6. uri zjutraj. Otroci smo se morali vzpeti po hribu do farne cerkve, kjer smo se udeležili dveh sviten in nato od tam nadaljevali pot v šolo.
Takrat so bile zelo mrzle zime - morda ne bolj kot danes, vendar smo bili otroci takrat zelo revno oblečeni - plaščev ni bilo in tudi škomejv nismo imeli. Bil je čas velike svetovne krize in seveda brezposelnosti. Radi smo hodili k svtinam in ta čas se nam je zdel kot nekaj skrivnostnega - vedeli smo, da bo po svitnah božič. Težko smo pričakovali prihod sv. Miklavža. Še dobro mi je ostalo v spominu, ko je enkrat vabilo Izobraževalno društvo „Kot“ v Št. Jakobu h Cvitarju, sedaj Pograd, na miklavževanje. Tudi moji starši so se odzvali temu povabilu in naju z bratom peljali na miklavževanje. Pričakovanje je bilo veliko. Otroci smo v tistem času verjeli, da sv. Miklavž prihaja iz nebes in "ta hudi“ iz pekla. Bila je to otroška vera, ki danes ne obstaja več v isti meri.
Torej sv. Miklavž je prišel obložen z darilci in paketi v dvorano; pričel je klicati otroke po imenu in jim prebral njihove sla-
Micka Miškulnik se spominja svojih mladostnih let
bosti ali tudi pohvale iz zlate knjige. Tudi mojo sošolko je poklical, jo pohvalil in ji izročil velik zaboj z darili. Končno sva tudi midva z bratom prišla na vrsto - vendar škatli sta bili bolj majhni. Takrat sem začela dvomiti v pravičnost sv. Miklavža. Nisem mogla razumeti, zakaj sem dobila samo majhno škatlico, ko sem vendar bila tudi jaz v šoli odličnjakinja.
Šele pozneje, ko sem bila starejša, sem spoznala vzrok - moji starši so bili bolj revni - oče je bil samo delavec in ne obrtnik in torej ni mogel dati več, ker tudi sam ni imel - vendar darilo je prišlo od srca. Ko sva z bratom darilce odprla, so bile v njih spletene nogavice, nekaj „hlebejev“ (keksov) in rožiči; tudi tega darila sva se zelo razveselila.
Končno je prišel tudi božični večer - starši so pripravili oziroma okrasili božično drevesce s sveč-
kami , „cukrčki“ in keksi. Ko so lučke na drevescu zasvetile, je mama prinesla „hlebejev“ na mizo in z bratom sva segla po njih - saj to je bilo ja „ževčno“, kar celo leto nismo dobili. Vsi smo šli k polnočnici, ki je bila zelo slovesna - tam smo prepevali „Sveta noč -blažena noč“.
Po božiču mora priti tudi „šapanje“ - dan, katerega se otroci najbolj veselijo. Midva z bratom od samega pričakovanja nisva mogla spati. Že navsezgodaj, okoli šeste ure, sva bila pokonci, da ne bi česa zamudila. Bilo je še temno, ko sva začela hoditi po naši vasi. Ko sva jo obhodila, sva šla še v Št. Jakob; ampak tam samo v župnišče in k našemu trgovcu. V "farovžu" je bilo v pisarni zbranih že polno otrok in naši rajni gospod dekan Schenk so vsakemu podarili en „tavžentar“ -to je bilo 10 grošov - samo na kovancu je bilo zapisano 1.000. 10 grošev ali en „tavžentar“ je bilo za tisti čas veliko denarja. Naš rajni dekan Schenk niso imeli
tega imena zaman - bili so dejansko radodarni do skrajnosti. Največ sva z bratom dobila seveda pri krstnih botrcah. Ko sva vse obhodila, sva morala hitro domov, da ne bi „svinja pot oscala“, kar pomeni pred dvanajsto uro. Radovedna, koliko sva „prišapala“, sva doma takoj izpraznila torbice in začela šteti denar - kdo gaje več dobil. Denar je nato „vandral“ v hranilnik-Ljudje so „šapovcem“ takrat dajali jabolka, „hlebeje“, ,Jdoce“, orehe in rožiče - najmanj pa denarja.
Če danes gledam „šapovce“, ki drugega sploh ne vzamejo več kot samo denar - se spomnim naših otroških let; čeprav je marsikaj manjkalo, bili smo kljub temu zadovoljni in hvaležni za vsako malenkost, ki smo jo dobili.
Pri „šapanju“ smo izrekli naslednje voščilo:
„Sip, šap, bod'te zdravi in veseli da b' dolgo živeli in v nebesa prišli“
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Oče in mati sta še zelo mlada in od nas osmih otrok še ni videti nobenega. Le očetovo teto Mico in Lovrecovega Pepija, ki je bil nekaj let pri nas za pastirja, sem spoznal na sliki.
Do tedaj in še dolga leta za tem je v večini naših domov še gorela petrolejka ali tudi sveča in skromno razsvetljevala kuhinjo ali izbo, kjer se je zbirala družina. Vasi so bile odete v temo in le tedkokdo si je z laterno, v kateri je gorela sveča, skromno, korak za korakom, osvetljal pot. Začel sem iskati po očetovih zapiskih in dognal, koliko napora in podjetnosti je stalo te pionirje, ki so si prizadevali za več luči v naši okolici.
Šele dve leti je minilo po koroškem plebiscitu. Volitve v tedanji občini Ledince so bile
Prvi električni motor - izreden dogodek na vasi. Vsi so prišli in ga občudovali.
V adventu leta 1923 nam je prvič zasijala električna luč
tudi mimo in Slovenci so s pomočjo Socialistov obdržali župana, pd. Sp. Vaznika. Že nekaj let so se Zg. in Sp. Vaznik, Hajnžele, Gašparč, Fridl in Pečnik trudili, da bi zgradili svojo malo elektrarno ob Borovnici in Koprivni, pa se jim zaradi nasprotovanja Borovčevih, pretežno g. Jakobetza, ni posrečilo.
V tistem času je tudi želežnica v Podrožci dogradila svojo elektrarno in je z “rožnatimi” besedami vabila, da bi se ji priključile tudi naše vasi. Večina je bila navdušenih; ustanovili so Električno zadrugo Dobje-Ledince in izvolili tudi odbor, kjer je oče prevzel mesto blagajnika. Pa tudi delež 500 kron so določili, kolikor je bilo takrat vredno lahko govedo. A ko je prišlo do vplačila, je ostalo le še trinajst dužabni-kov, med njimi M. Martinjak, F. Krschitz, J. Arneitz, J. Pečnik, K. Pečnik, F. Resmann, Jos. Arneitz, J. Warum, J. Gabruč in J- Arneitz.
Električni vod je držal s Podrožce preko Hodnine v Spodnje Borovlje. S Hodnine so pri-
Ko sem zdaj, ob dolgih novembrskih večerih, brskal po starih fotografijah, sem med drugimi naletel tudi na sliko, ko so pri Tratniku v Ledincah dobili prvi električni motor.
stopili še trije gospodarji; dali pa smo tok tudi drugim posestnikom, ki niso bili člani zadruge. Drogove za električni vod so sekali sami, bakreno žico pa so morali kupiti za dolarje na Dunaju, ker je tedaj krona že začela izgubljati vrednost zaradi inflacije-
Zadruga je zaprosila za podporo
V adventu leta 1923 je že zasvetila luč v naših domovih. Pa tudi dolga se je nabralo. Medtem je bila huda inflacija; zamenjali so tudi stare krone v nove šilinge v razmerju 1:1000. Zvišati pa je bilo potreba tudi posamezni delež na lOO - šilingov. Večkrat je v tem času Zadruga prosila pri Deželni vladi za subvencijo. Ko je bila lepa vsota že zagotovljena, so naši nasprotniki trdili, da imajo Zadrugo v rokah le Slovenci in da domovini zvestim ne dajo toka. Pa spet ni bilo den-
arja! Končno smo se morali obrniti na Zadružno zvezo v Celovcu, ki je Zadrugi lahko posredo-
Franc Rehsman se spominja
vala posojilo od svojega dobroimetja v Ljubljani v dinarjih. Za to posojilo pa so morali jamčiti odborniki in zadružniki s svojim lastnim premoženjem in podpisati menice ter se obvezati, da vrnejo posojilo najkasneje do leta 1927. Vse to pa je bilo v času, ko je bilo sila trdo za vse gospodarstvo in je marsikateri kmet obnemogel. Dolg se je potem vlekel še dobrih petnajst let.
Še pred letom 1938 so prišle
zaradi finančnih težav Drobov-Ije, Brda in Šmiklavž brez večjih finančnih žrtev do priključka na omrežje Zadruge. Po zasedbi 1938 pa so prej vselej nasprotujoči Borovčevi plačali delež za njihov hotel 100.- šil. ali 75.-RM in se tudi priključili omrežju in z njimi Prod in preostali.
KELAGje prevzela našo Električno zadrugo
Ko je prevzela KELAG tudi ledinsko Električno zadrugo, je bil od 13 ustanoviteljev živ le še oče. Predlagal je, naj bi hiše pionirjev, ki so prenesle največ žrtev, dobile nekakšno odškodnino, pa ga ni hotel nihče slišati. Tako je bil zadnji in edini dobiček razdeljen prav po svetopisemsko: enako je dobil tisti, ki je delal eno uro, kot oni, ki je prenašal vročino in težo celega dneva.
PRILOGA NAŠEGA TEDNIKA
Včasih
so morali les spravljati seveda še brez motorne žage. Tako tudi pri Jeleni-ku. Z leve: Toni Jelenik (1872 - 1950) pd. Novin-jak, ki je bil dolgo član pevskega društva Rožica, mizarski mojster Franc Knez, pd. Frjanc, in Toni Velikogne, pd. Kovač. Slika je bila posneta leta 1930 v okolici Št. Jakoba.
Marijina družba je v Št. Jakobu delovala tudi leta 1920. Članice so se dale tedaj pred „farovžem“ fotografirati, zgodovinski posnetek se je
Novomašnikški blagoslov i/ Veliki vasi. Michael Krištof in Maks Mihor sta pela leta 1956 svečano novo mašo.
L
Begunjah
ivencev
nerike"
Svojo prvo turnejo na Koroškem so imeli leta 1954. Nastopi-Ü so še kot „Gorenjski kvartet“. Prvi Korošci, ki so imeli srečo doživeti Avsenika v živo, so bili Sentjakobčani. Nato so Avseniki obiskali skoraj vse dvojezične kraje. Prišli so z instrumenti v nahrbtniku. Preden so jih „spo-kali“ iz nahrbtnikov, so ljudje o njih dvomili, kakor Tomaž o Kristusovem vstajenju. Ko pa so zaigrali prve melodije, so začeli Plesati po mizah.
V tem času jih je odkril tudi Helmut Hartman, tedanji urednik Slovenskega oddelka Radia Celovec. Od tedaj naprej ni bilo več oddaje z voščili brez Avsenikovih Pesmi. Vedno spet so posneli nove pesmi, med drugim »Golico“.
„Golico“ je slišal tudi Fredi Hauch, ko je bil na Vrbskem jezeru na dopustu. Takoj se je odpeljal v celovški radijski studio, vPrašal, kdo so ti Avseniki in jskal zanje primerno nemško 'me. Hartman je omenil, da prihajajo z Gorenjske in mimogrede dodal, da jo Nemci imenujejo »Oberkrain“.
Rodilo se je ime „Die Ober-krainer“.
9fnbe/ začel kot trio
Reportaža
Avseniki so si zaslužili 31 zlatih plošč, dve platinasti in eno diamantno.
Rauch se je odpeljal v München ter zaigral „Golico“ v tamkajšnji oddaji z voščili. Prva reakcija publike je bila — 6000 pisem s prošnjo za avtograme. Toda v Nemčijo so prišli šele, ko so osvojili Avstrijo in to predvsem Štajersko. Svoj prvi nastop izven Koroške so imeli v Knittelfeldu.
Okoli 200 ansamblov z imenom „Oberkrainer“
Uspehi Vilka in Slavka Avsenika so sijajni. Avsenikova muzika navdušuje množice. Ogromno pa je tudi število ansamblov, ki jo želijo z vso silo kopirati. Trenutno jih igra nad deset tisoč v Avsenikovi zasedbi.
Pa ne samo to: okoli 200 ansamblov si je nadelo ime „Oberkrainer“ in skušajo na ta način ustvariti vtis, da so izumitelji Avsenikove glasbe. Še huje — vedno več je takih ansamblov, ki prihajajo s Tirolske, Predarlske, Salzburške ali drugih neslovenskih dežel, pa nastopajo v gorenjskih nošah.
Tudi Slavku Avseniku samemu ni bilo lahko. Več kot 20 let se je moral boriti, da je lahko zunaj Slovenije nastopal z imenom „Vilko in Slavko Avsenik“ in ne samo kot „Original Oberkrainer“.
Poseben televizijski nastop za koroške Slovence?
Danes teh težav nima več. Z uspehi je prepričal vse, v prvi vrsti pa publiko.
Danes pa tudi nikoli več ne bomo mogli prisostvovati njegovemu koncertnemu nastopu. Hrbtenica mu tega ne dopušča. Slavko: „V poštev pridejo samo še študijski posnetki in televizijski nastopi.“ Ravno ta teden je bil zopet gost avstrijskega ORF ter bavarskega radia.
Spomladi bo izšla tudi nova plošča „Naj bo zmeraj veselo“. Pripravljajo se televizijski nastopi doma in v Nemčiji. Aprila 1992 naj bi tudi izšla videokaseta.
Slavkova sinova Gregor in Slavko pa bosta nadaljevala očetovo delo. Gregor že spremlja svojega očeta s kitaro. Slavko pa sedaj študira v Ameriki filmsko glasbo, potem ko je v Gradcu doštudiral jazz. Ko se bo vrnil v
Slovenijo, bo prevzel Vilkovo funkcijo aranžerja.
Vsi prijatelji Avsenikove muzike so lahko veseli, da bo Slavko še naprej zaigral na svojo harmoniko. Veseli so lahko, da ima v svojih sinovih vredna naslednika, ki bosta tej glasbi gotovo dala nove impulze.
Koroški Slovenci pa bi bili zelo veseli, če bi se uresničila Slavkova želja, ki jo je v pogovoru z Našim tednikom še posebej izpostavil: „Bilo bi zelo prav, če bi bilo možno organizirati televizijski nastop ravno za naše koroške Slovence. Po zaslugi koroških Slovencev se je začela naša uspešna kariera. Za to so si tudi zaslužili primerno zahvalo.“
petek,
13. decembra 1991
Rebrca: šolanje otroških vzgojiteljev
Katoliška otroška mladina je pred nedavnim vabila na šolanje voditeljic in voditeljev otroških skupin v Mladinski center na Rebrco. Vabilu se je odzvalo le 12 voditeljev.
Piše Erich Oraže
Katoliška otroška mladina si je za letos izbrala naslednje teme: „moje življenje doma“, „otroška skupina“, „animacija“ in „dvojezičnost“.
Težišče dejavnosti pa predstavljajo igra, sprostitev v igri, spontanost in fleksibilnost.
Zato so povabili na šolanje Stena Vilarja. Z njim se želijo tesneje povezati in sodelovati v naslednjem letu. Na tem šolanju naj bi Vilar spoznal posamezne voditelje in njihove karakterje.
Sten Vilar prihaja iz Nove Gorice in je diplomiran psiholog in pedagog. Svojo diplomsko nalogo je napisal na temo „Otroška igra“. V Gorici (Italija) že osem let dela kot vzgojitelj; v kraju, kjer deluje, se srečuje tudi s problematiko dvojezičnosti. S svojim programom — s spontano animacijo — je veliko prispeval, da
je šolanje na Rebrci odlično uspelo. Višek šolanja pa je bilo gotovo predavanje p. Ivana Antoliča, ki je zelo sproščeno in zanimivo predaval o „družini“. Govoril je o izkušnjah iz svojih mladih let.
Pojem družine je predstavil v dveh variantah — na staro in na novo družino. V stari družini je bilo vse, kar je otrok storil, pod nadzorom staršev; če se je srečal s prijatelji, kakšno znanje je imel, denarja svojčas ni bilo toliko, kakšne knjige bo bral; svoje pa je prispevala tudi slaba mobilnost, ki je vladala tedaj. Samo oče je imel po navadi kolo. Zanj pa si moral lepo prositi. Vse, kar je otrok naredil, je bilo pod nadzorom staršev; tipičen primer za avtoritarno vzgojo.
Nova družina je drugačna: danes starši nimajo več nadzora nad otroki. Danes otroci že marsikaj več vedo kot starši, mobilnost je večja (avtobusi, želez-
nice, podzemska železnica . . .), imajo denarja polne žepe, pa tudi časopisov in drugih javnih občil imajo dovolj. Izhod iz vsega tega pa najde v pogovoru. Predvsem v prvih šestih letih življenja, ko mlad človek oblikuje karakter, je pogovor zelo pomemben. Do pogovora pa velikokrat ni enostavno priti. Največji problemi so pomanjkanje časa, stres in delovni časi. Otrok pogostokrat sliši odgovore, kot npr. nimam časa, pridi jutri, pojdi k očetu itd. S takšnim ravnanjem staršev otrok izgubi voljo, zaupanje do staršev. Starši morajo biti otroku najboljši prijatelji; vladati mora „zdrava avtoriteta“! Nujno potreben in pomemben je pogovor; če ni pogovora, ni priložnosti za skupno rešitev. Tudi na molitev ne smemo pozabiti. Dnevno naj bi bilo vsaj 5 minut družinske molitve.
Program tega šolanja je smer, v kateri namerava KOM nadaljevati z delom v tem letu. Tudi v prihodnje načrtuje šolanja vzgojiteljic in vzgojiteljev na takšnih srečanjih.
Pavli
Zablatnik — glavni
pobudnik in organizator šolanja
TRI MNENJA O SEMINARJU!
Andrea Lepuschitz: Šolanje mi je bilo zelo všeč, čeprav je bila udeležba skromna. Najboljša se mi je zdela metoda Rozine Katz. Ona ni imela „referata“, temveč je svojo temo podala na način, da je bil udeleženec s srcem in dušo zraven. Presenetljivo dober pa se mi je zdel tudi p. Antolič, ki je predaval zelo poučno.
Danijela Kulnik: „Mislim, da je bila to odlična prireditev in da smo se na njej mnogo naučili, še predvsem, kako se lahko najbolje igrati z otroki.“
Heidi Toplitsch: Vse je bilo super, poveselili smo se, veliko smo se naučili, npr. kako je igranje z otroki najbolj prijetno, ,super' smo jedli. Vse je bilo pač ,super'!
„Ne, ne! S tem moram priti si na jasno!“
Sofoklov „Kralj Ojdipus“ preteklo nedeljo v celovškem gledališču.
Piše Jože Wakounig
„Sofokles se blešči kot ena najsvetlejših, pa obenem najbolj skrivnostnih zvezd na nebu grške poezije. Na prvi pogled predstavlja Sofokles poosebljeno harmonijo: kar pomeni Peri-kles v politiki ali Fidias v kiparstvu, to pomeni Sofoklova dramatika v razvoju tragedije, te najbolj samonikle in enkratne stvaritve grškega genija:	nedosegljiv
vrhunec, zarisan z jasnimi črtami na sinje ozadje helenskega
Knjižni dar Mohorjeve založbe za leto 1992 je na pote^
NE KNJIGE
Geslo, da „Mohorjeve knjige povezujejo rojake preko vseh meja“, se prav v teh tednih, ki razpošilja knjige, najlepše uresničuje.
Letošnja zbirka „knjižnega daru Mohorjeve“ vsebuje naslednje knjige:
Celovcu.
Cena: šil. 95,-šil. 125,—)
(v prosti prodaji:
REDNI KNJIŽNI DAR:
Koledar Mohorjeve družbe za leto 1992
Spoznavni simbol mohorjanske-ga knjižnega daru skozi 140 let založniške dejavnosti je brezdvom-no Koledar. V jubilejnem letu, ko Mohorjeva v Celovcu obhaja svojo 140-letnico obstoja, je Koledar posvečen deloma prav Mohorjevi in njeni razvejani dejavnosti. Objavljene so pozdravne besede slavnostnih govornikov, predstavnikov slovenskega in avstrijskega kulturnega, cerkvenega in političnega življenja, ob slovesnosti obletnice beremo pa lahko tudi poročila iz krajev, kjer so Slovenci; novice s področja šolstva . . .
Cena: šil. 95,—
Jakob Alešovec:
Ljubljanski misteriji (večernice)
Roman pripoveduje o pokvarjenem tujcu, ki pride v Ljubljano in poskuša zapeljati dobro, nedolžno dekle iz premožne hiše, ki pa jo na skrivaj ljubi kmečki študent. Avtor je roman napisal samo nekaj let po ustanovitvi Mohorjeve družbe v
Paolo Santonino:
Popotni dnevniki 1485—1487
Santonino je spremljal oglejskega patriarha na vizitacijah po naših krajih od Tolmeča, doline Zilje, v Rožu in Podjuni na Koroškem do raznih krajev v današnji Sloveniji. Njegov popotni dnevnik je prvič objavljen v slovenščini (prevedel ga je prof. Primož Simoniti iz izvirne latinščine). Knjiga je dragoceno kulturno-zgodovinsko pričanje o naši preteklosti.
Cena: šil 145,— (v prosti prodaji: šil. 180,—).
Helmut Kropej:
Poslikane panjske končnice
Knjigo o panjskih končnicah ali čelnicah, ki krasijo domove pridnih čebel, posveča Mohorjeva družba v jubilejnem letu svojim neutrudnim poverjenikom po vsem svetu, kjer skrbijo za pot slovesnkih knjig v domove rojakov. Mnogo barvnih slik.
Cena: šil. 155,— (v prosti prodaji: šil. 198,—)
Cena knjižnega daru: šil. 490,— (598,— v prosti prodaji)
Kaseta
JURI MURI V AFRIKI
Gabriel Lipuš je uglasbil znano otroško besedilo slovenskega pesnika Toneta Pavčka ter ga posnel skupaj s Poldetom Bibičem na kaseto.
Priskrbite si jo lahko tudi prek naročilnice za šil. 148,— (+ poštnina)
Izreži in pošlji na naslov: Mohorjeva knjigarna, Viktringer Ring 26, A-9020 Celovec/Klagenfurt
D3, naročam .......... izvod(-a, -e, -ov) kasete
JURI MURI V AFRIKI
(besedilo T. Pavček, glasba G. Lipuš) za ceno šil. 148,— (+ poštnina)
Ime:.
Naslov:
Datum:......................... Podpis:
Glasbena kaseta Okteta Suha "Ena se mi dopadva je . . .“
Tretja kaseta, ki je izšla ob '°'letnici okteta, je kot že njihova ariJ9a kaseta posrečena mešanica Prav starih pesmi in novih ritmičnih
skladb.
Cena šil. 150,—
y[f Harranth:
wloi očka je nekaj izgubil
Otroška slikanica pomembnega ^atrijskega pisca otroških in mla-ainskih knjig se ukvarja z brezpo-®G|nostjo mladega očeta in s spremembo družinskih odnosov prav 2aradi brezposelnosti.
Cena: šil. 140,— (v prosti prodaji S,/- 158,-).
^°ra Rauter:
k°t zemljo orje Bog srce (pesmi) -Oba jezika mi šele dajeta celoto“ P Pod tem geslom piše Flora Rau-Gr tako v nemščini kot tudi v slovenščini pesmi, v katerih se čuti
Plena povezanost z domačimi kraji. v zbirki so tudi pesmi z versko '/sebino.
.. Cena: šil. 130,— (v prosti prodaji S". 148,-)
Barbara Frischmuth: p°čitniška družina fmschmuthova sodi med najbolj Priznane avstrijske pisateljice. V tej Kniigi v obliki romana piše o aktual nem problemu ločenih zakonov; ro rr'an je tudi literarno pomemben.
Cena: šil. 110,— (v prosti prodaji šl1- 125,-).
neba, „klasiko" v najčistejšem pomenu besede. Že sama njegova človeška osebnost velja pogosto za najpopolnejše utelešenje helenskega ideala kalokagatije, ideala skladno uravnovešene, s telesno lepoto in z duhovnim bogastvom obžarjene osebnosti, ki so jo bogovi vrh vsega obdarovali še s podedovanim premoženjem, krepkim zdravjem, z visoko starostjo, neizčrpno fantazijo, umetnostjo poetičnega izražanja, s prikupnim nastopom v družbi, s priljubljenostjo pri atenskem občinstvu, z globokim patriotizmom in neomajno predanostjo staremu verstvu.“ (Kajetan Gantar v spremni besedi k prevodu.)
Sofokles (ok. 496 do 406), veliki grški tragik, je napisal 130 dram, od katerih pa se je ohranilo le sedem tragedij. Najbolj znani sta Antigona, visoka pesem vdane sestrine ljubezni do brata, in Kralj Ojdipus, drama o njenem nesrečnem očetu.
Tebanski mitični krog je poln krvavih dogodkov. Kralju Laju in ženi Jokasti so bogovi odrekli blagoslov otrok. Tedaj je bog Apolon prerokoval Laju, da ga bo ubil sin, ki ga bo rodila Jokasta, in se poročil z materjo. Po rojstvu so dečku prebodli kite na gležnjih in ga izročili služabniku, ki je na Kitaj ronu pasel ovce, da bi ga izpostavil divjim zverem. Pastirju pa se je otrok zasmilil in ga je dal pastirju korintskega kralja Poliba. Polibos in Meropa nista imela otrok. Posvojila sta dečka in mu dala ime Ojdipus, „Oteklo-nog". Nekega dne očita nekdo mladeniču, da ni kraljev sin. Ojdip se napoti v Delfe barat boga Apolona, kako je v resnici. Tam mu Pitija prerokuje, da bo ubil očeta in se poročil z mamo. Zato se Ojdip ne vrne v Korint.
Na poti sreča skupino ljudi. V prepiru in pretepu ubije, ne da bi za to vedel, očeta Laja. Samo ena priča preživi in sporoči v Tebah, da so roparji ubili kralja in njegovo spremstvo. Tedaj je Tebe zadela huda nesreča. Prišla je Sfinga in terjala žrtve. Vsa-
kega, ki je prišel mimo, je barala, kaj je to, kar hodi zjutraj po štirih, opoldne po dveh, zvečer pa po treh. Kdor ni znal odgovoriti, ga je požrla. Ojdip je rešil uganko — človek se majhen kobaca po vseh štirih po tleh, odrasel hodi po dveh, v starih letih mu je palica tretja noga. Sfinga je tresnila v smrt, tujec Ojdip je kot rešenik Teb dobil vdovo Joka-sto za ženo in postal kralj. Rodili so se jima štirje otroci. Čez nekaj let pa izbruhne kuga. Na vprašanje, kaj storiti, odvrne bog Apolon, naj izženejo morilca kralja Laja iz mesta. V tragičnem razpletu se razodene celotna tragedija Lajeve hiše. Žena in mati Jokasta kmalu zasluti vso strahoto. Svari sina in moža, ta pa ji odvrne: „Ne, ne! S tem moram priti si na jasno!" (v. 1065). Jokasta se obesi, Ojdipus pa oslepi.
Škoda, da te klasične tragedije ni videlo več ljudi. Menda je med nami Slovenci na Koroškem za kakšnega Gašperčka, ki gre na božjo pot, res večje zanimanje, kakor pa za kralja Ojdipa. Res me je prizadelo, da nas je bilo tako malo tam. Kje so bili funkcionarji slovenskih prosvetnih in kulturnih društev, kje je bila gimnazijska mladina, cvet naše pri-
hodnosti, kje so bili vsi tisti, ki mladino poučujejo? Nekateri so bili na predstavi, in ni jim bilo žal.
Seveda se da povedati kaj tudi na račun uprizoritve. Mene osebno je motil mikrofon, ki je preveč oblikoval pretresljive pesmi zbora. Morda so bili nastopajoči preveč sodobno oblečeni, preveč modernistično. V stari tragediji so nastopali z maskami. Zbor jih je nosil, po oslepitvi tudi Ojdipus. Slepi videc Tejrezias pa me je s svojimi črnimi očali in širokim temnim klobukom bolj spominjal na kakega mafijskega velikaša.
Vsekakor, iskrena hvala Slovenskemu stalnemu gledališču iz Trsta za ta redki kulturni užitek. Hvala in priznanje tudi Krščanski kulturni zvezi za organizacijo. Koroškim Slovencem in Slovenkam pa prošnja, naj le bolj odprejo svoja srca tudi taki gledališki umetnosti.
nt - Vaš prijatelj doma in po svetu
Pismi bralcev / Oglas
PISMA BRALCEV
ORF — vzgoja za sovraštvo?
6. decembra 1991 je radijski sodelavec slovenskega oddelka ORF na Miklavžev praznik pripovedoval otrokom zgodbo, ki me je zelo ogorčila.
V zgodbi se oče s svojima fantoma odpravi na miklavževanje. Otroka se oborožita s sabljo oz. pištolo, da bi se ubranila parklja. Starejši sin za to ne zbere dovolj poguma, mlajši pa parklju „junaško“ pokaže pištolo in ga tako „prežene“. Po prihodu domov si starejši sin prilasti bratovo junaštvo, oče pa ga pouči, kako je resnični junak mlajši sin.
Ker sem sam oče, me je ta oddaja za otroke zelo razočarala iz več razlogov:
1.	Miklavž je v krščanski tradiciji simbol človeške in duhovne dobrote, in vsako (tudi radijsko) miklavževanje bi moralo imeti poudarek ravno tu.
2.	V naši neposredni bližini divja kruta vojna, nasilje, nestrpnost. Bomo s takšnimi zgodbami tudi mi vzgajali otroke za nasilje?
3.	V zgodbi je prisotna usodna liberalna zmota, da zlo (tu je poosebljeno v parklju) zmore človek premagati sam (celo s pištolo!), brez pomoči Boga.
Jože Ottowitz, Podgorje
Ali smo spali?
Ko je NT z dne 4. oktobra 1991 poročal o otvoritvi obnovljenega otroškega vrtca v Borovljah, kjer zaradi pomanjkanja kvalificiranih dvojezičnih otroških vrtnaric menda niso mogli na željo številnih staršev uvesti dvojezične skupine, je bil v isti številki NT napisan tudi komentar pod naslovom „Ali so spali?“, v katerem pisec razpravlja o vzrokih pomanjkanja dvojezičnih vrtnaric. Med drugim omenja tudi Slovensko gimnazijo.
Ker je že dalj časa od tega in da bo bralec dobil čim bolj popolno sliko, še enkrat citiram določena odstavka iz komentarja:
„ . . . Problem se prične že pri usmerjanju mladine v poklicno življenje. Premalo je v javnosti znano, da imajo trenutno zelo dobre poklicne možnosti dvojezični ljudskošolski učitelji in tudi dvojezične otroške vrtnarice. Na vseh glavnih šolah, seveda tudi na Slovenski gimnaziji, naj bi posebej za to zadolženi učitelji svetovali šolarjem, za katere poklice naj se odločijo.
Tu se kratkomalo zastavlja vprašanje, ali so ti učitelji in profesorji doslej spali? Ali niso videli
razvoja na delovnem trgu, ki poleg kvalificiranih dvo- in trojezič-nih delavcev v gospodarstvu potrebuje tudi dvojezične pedagoge? .. . “
Res zanimivi stavki! Posebno stavek, da je javnost premalo informirana o dobrih poklicnih iz-gledih dvojezičnih učiteljev in dvojezičnih otroških vrtnaric, me preseneča. Ali ni to naloga časopisov? Zdi se mi, da je to malo preenostavno, iskati krivdo pri vseh tistih, ki imajo opravka z izobraževanjem in usmerjanjem mladine, samega sebe pa oprati vse krivde. Je pač lažje napisati „Ali so spali?“ kot pa „Ali smo spali?“ Menim, da bi oba slovenska časopisa lahko malo bolj informirala javnost o iz-gledih v posameznih poklicih.
Ker se tiče Slovenske gimnazije, pa lahko kot za to zadolženi poklicni svetovalec povem to, da učence po za to določenem odloku primerno opozarjamo na možnosti nadaljnjega izobraževanja in na poklicne izglede, posebno še na poklice, kjer je potrebna tudi dvojezičnost in kjer je pomanjkanje.
V 4. razredih izvedemo poleg obveznega poklicnega posvetovanja v razredu, večer staršev, kjer starše in učence informiramo o nadaljnjih možnostih izobraževanja, kje lahko dobijo še dodatne informacije in v katerih poklicih so dobre možnosti zaposlitve. V 7. in 8. razredih pa bodoče maturante predvsem opozarjamo na visokošolsko izobrazbo in izglede po študiju. Seveda pa sem kot poklicni svetovalec na razpolago tudi za učence vseh ostalih razredov. Da so te informacije kdaj tudi nepopolne, tega se zavedam, vendar mislim, da bi bile popolnejše, če bi imeli natančnejše podatke o potrebi dvojezično izobraženih delovnih moči v posameznih poklicih. Informacije, ki jih dobim od pristojnih uradov, so zelo nepopolne. Ker gre tu velikokrat za interese slovenske manjšine, mislim, da bo treba to vrzel s strani slovenskih organizacij in ustanov dopolniti.
Tudi jaz sem mnenja, da bo treba v bodoče delati še več reklame za dvojezične otroške vrtnarice, vendar ne samo gotovi, pač pa vsi, da nam ne bo treba po nekaj letih res zapisati: „Ali so gotovi spali?“
Prof. Mirko Oraže,
poklicni svetovalec na Slovenski gimnaziji v Celovcu
^,01A5KA cf^
VEROVATI • POMAGATI • VAROVATI
„Aktivno sodelovanje pri interesih naše družbe
je moja prva želja. Katoliška Cerkev mi da možnost, da se lahko izrazim. V mladinskih organizacijah, igralskih skupinah in v župnijah se gradi baza. Tu se obdelajo teme, ki zadevajo človeka. Da se obdržijo te ponudbe, se mi zdi čisto prav, da k temu prispevam tudi jaz in plačam cerkveni davek. Za stvarmi, ki mi kaj pomenijo, namreč tudi stojim!"
Kakor veste, ima vsaka vrednota svojo ceno. Središča katoliških občestev ter delo z otroki in mladino veliko stanejo. Vaš cerkveni prispevek nam pomaga, da moremo delati naprej.
Za viden uspeh.
To je vendar „fair", ali ne?
^ CERKVENI
D V E K
Gospodarstvo
Občni zbor Posojilnice-Bank Bilčovs-Hodiše-Škofiče
2. decembra je bil redni občni zbor Posojilnice-Bank Bilčovs-Hodiše-Škofiče. Predsednik Herman Jäger je v svojem poročilu poudaril pozitiven in zadovoljiv poslovni uspeh, ki se je še posebej pokazal po lanskoletni združitvi. Kot je znano, se je konec lanskega leta Posojilnica Hodiše-Škofiče združila z bilčovško.
V tej zvezi je poslovodja Stanko Pörtsch lahko poročal, da se bodo s koncem letošnjega leta povišale bilančne vsote in vloge za nad 10 odstotkov. Lani je znašalo bilančna vsota 102 milijona šilingov, vloge so znašale 88 mio., krediti 64 mio., knjižni promet pa is znašal skoraj tričetrt milijarde šilingov. Članov je imela posojilnica v prejšnji poslovni dobi 525. Na občnem zboru so nekateri zaslužni zadružniki Prejeli tudi priznanje, in sicer Toni Krušic, Joži Pack, Miha Zablatnik, Valentin Zausnig, Marijan Einspieler in Rupert Beichmann.
Občni zbor Zadruge-market Kotmara vas:
Konrad Bla]s novi predsednik
Novi predsednik kotmirške Zadruge-market Konrad Blajs je v pogovoru z Našim tednikom dejal, da bosta tudi poslovalnici v Bilčovsu in Št. Janžu od februarja naprej štiri mesece poslovali. Nato pa bo po vsej verjetnosti padla dokončna odločitev.
Tako so odločili na prvi skupni seji novo izvoljenega upravnega in nadzornega odbora (4. decembra).
V	Bilčovsu bo v tej poizkusni dobi odprta zadruga od 7. do 19. ure. V Št. Janžu bo odprta v torkih in petkih od 14.30 do 18. ure. Blajs: „Po teh štirih mesecih želimo imeti podlage za to, kako naprej.“
V	Kotmari vasi sami se je, odkar je bilo julija letos odprto povečano poslopje, povečal promet za približno 20 odstotkov.
Na občnem zboru kotmirške zadruge v novembru so bile na sporedu tudi volitve novih odborov. Predsednik upravnega odbora je postal Konrad Blajs, podpredsednik Toni Krušic, odborniki pa so Stanko Adlaßnig, inž. Emil Muri, Marjan Kunčič, Willi Moschitz, Hanzi Reichmann in Franc Rulitz.
Novi predsednik nadzornega odbora je Hanzi Wieser, podpredsednik Miha Hafner, odborniki pa Rupert Reichmann, Ivan Živkovič in Miha Zablatnik.
Težave deviznih varčevalcev v Sloveniji
Z razpadom federacije Jugoslavije in osamosvojitvijo Slovenije so ostala neurejena razmerja med Narodno banko Jugoslavije in bankami, ki so po federalnem zakonu morale devize (tujo valuto) dnevno pošiljati v zvezno blagajno v Beograd, kam pa so šle devize od tam, pa se ve (vojska, milica, itd.).
Po federalnem zakonu je federacija garantirala varčevalcem za njihove devize, zdaj pa že nekaj mesecev varčevalci ne morejo dvigniti niti ene same nemške marke ali avstrijskega šilinga iz svojih deviznih knjižic.
Republika Slovenije je hotela pomagati deviznim varčevalcem in začasno prevzeti nase obveznost izplačila deviz, do dokončne ureditve zaključnega računa z Narodno banko Jugoslavije. Deviznim varčevalcem bi banke dale vrednostne papirje, saj deviz enostavno ni. Devizni varčevalci Slovenije imajo na svojih knjižicah kar 1,7 milijarde dolarjev prihrankov, do katerih pa trenutno ne morejo priti. Vendar pa del krivde leži tudi na bankah, ki so del deviz prodale podjetjem, dobiček pa razdelile po svojih kriterijih, na katere varčevalci niso imeli vpliva. Devizne težave varčevalcev se torej še niso rešile in bodo bremenile proračun Slovenije še kar nekaj let.
Tomaž Gašperlin
PISMO IZ SLOVENIJE
Piše Tomaž Gašperlin
Dne 7. decembra 1991 je stopil v veljavo zakon o denacionalizaciji, ki bo močno posegel v sedanjo lastniško strukturo slovenskega premoženja. Zakon določa pogoje in načine vračanja premoženja, ki je bilo podržavljeno v obdobju med letoma 1945 in 1963, predmet vračanja so premične in nepremične stvari, podjetja in kapitalski deleži.
Osnovno načelo zakona o denacionalizaciji je vračilo podržavljenih stvari v last in posest v naravi, če pa to ni možno, pa vrnitev lastninske pravice ali njenega deleža. Le v primerih izredno šibkega premoženjskega statusa se podržavljeno premoženje vrne v denarju.
Obseg denacionalizacije bo po ocenah pravosodnega ministra dr. Rajka Pirnata znašal okrog 4 milijarde nemških mark in bo zajel približno 60.000 primerov. Večinoma, skoraj v dveh tretjinah primerov, gre pri vračanju premoženja za gozdove in kmetijska zemljišča, le v manjši meri pa za vračilo podjetij oz. deležev v njih in poslovnih prostorov.
Postopek vračila podržavljenega premoženja ne poteka avtomatično, ampak morajo tisti, ki jim je bilo premoženje podržav-
ljeno, na občinskih organih v kraju, kjer se nepremično ali premično premoženje nahaja, v roku največ 18 mesecev vložiti zahtevek za vrnitev premoženja.
Najdaljši rok za rešitev sporne zadeve je določen za upravni organ v trajanju 12 mesecev, kar je zakon posebej določil in zaradi zamotanosti dokazovanja in sporov, ta rok podaljšal.
Upravičenci za vložitev zahtev-
ka so fizične osebe, če so bile v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9. maju 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Fizične osebe, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile vpisane v državljansko knjigo, niso upravičenci, razen v primeru, ko je bil posameznik zaradi verskih ali drugih razlogov
interniran ali se je boril na strani protifašistične koalicije.
Če je bilo premoženje podržavljeno kot posledica prene-
hanja državljanstva z odvzemom, se šteje, da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu.
Upravičenci do vračila so tudi osebe, ki v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, niso bile jugoslovanski državljani, pa so imele stalno prebivališče na ozemlju današnje republike Slovenije in jim je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 9. 1947 z zakonom ali mednarodno pogodbo.
Če je oseba umrla pred 28. 8. 1945 oziroma 15. 9. 1947, njeno premoženje pa je bilo podržavljeno po njeni smrti, se šteje, da je bilo podržavljeno njenim pravnim naslednikom.
Če fizična oseba, ki ni bila vpisana v državljansko knjigo, ni upravičenec, je upravičenec njegov zakonec ali dedič prvega dednega reda, če mu je bilo naknadno priznano jugoslovansko državljanstvo.
Pravica do vrnitve gre tudi cerkvam in drugim verskim skupnostim, ki ob uveljavitvi zakona delujejo na območju Slovenije, zakon pa je izrecno izključil kot upravičence tiste, ki jim je bilo premoženje podržavljeno po zakonu o odvzemu vojnega dobička, po zakonu o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost in po ukazu prezidija ljudske skupščine FLRJ, kamor spada tudi premoženje Karadjordjevičeve rodbine.
Zakon o denacionalizaciji:
Upravičenci so fizične osebe z državljanstvom
Radio / TV / Prireditve
T	PETEK, 13. dec.
A	Koroški liki (R. Vospernik). — Jezikovni pogovor (J. Messner). — Raziskovalni projekti (F. Merkač).
	
T	SOBOTA, 14. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
E	
D	NEDELJA, 15. dec. 6.30—7.00 Dobro jutro na
E	Koroškem. — Duhovna misel (žpk. Anton Rozmarič). 18.10-18.30 Dogodki in
N	odmevi.
	P0NED., 16. dec. Štefan Singer: Koroški
V	kulturni zgodovinar (dr. Anton Feinig).
R	TOREK, 17. dec. Partnerski magazin.
A	SREDA, 18. dec.
D I	Glasbena sreda. 21.05—22.00 Adventno petje v Železni Kapli.
1	ČETRTEK, 19. dec.
U	Rož — Podjuna — Žila.
	
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“ v nedeljo, 15. dec. 1991, ob 14.00 uri, TV 2
predvidoma z naslednjimi prispevki:
Advent
Ministrski predsednik Peterle: zahvala Korošcem ob izteku leta
Ovrednotenje Sosveta
Mladinski zbor Slovenske gimnazije: Stop the war
„Kralj Ojdipus" — izvrstna predstava Slovenskega gledališča iz Trsta si bi zaslužila več publike
Janko Messner, koroški upornik — 70 let
Dan odprtih vrat Višje šole za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu
Odbojkarji Doba za Avstrijski pokal
VELIKOVEC Literarno branje
SKUPNO — MITEINANDER
Čas: v torek, 17. 12., ob 19.30 Kraj: Mestna knjižnica v Velikovcu
Berejo: Maja Haderlap, Florijan Lipuš, Janko Ferk Moderacija: mag. Miha Vrbinc Glasbeni okvir: Vokalno-instru-mentaina skupina PD „Lipa“ iz Velikovca
Prireditelj: Mestna knjižnica Velikovec
DOBRLA VAS
KONCERT ob 85-letnici SRD „SRCE“ v □obrli vasi
Čas: na Štefanovo, v četrtek, 26. 12., ob 14.30
Kraj: v Kulturnem domu v Dobrli vasi Nastopajo: MePZ „Srce", Mladinska skupina SRD „Srce" in MoPZ SRD „Trta" Žitara vas
GOSELNA VAS/ DOBRLA VAS
BENEFIČNI KONCERT
za popravo cerkve v Goselni vasi (adventno petje)
Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 19. uri Kraj: v cerkvi v Goselni vasi Sodeluje: cerkveni pevski zbor Dobrla vas (pod vodstvom Apolonije Lesjak)
ŠT. JAKOB V ROŽU
BOŽIČNICA UPOKOJENCEV
Čas: v soboto, 14. 12., ob 14. uri Karj: v farni dvorani v Št. Jakobu Prireditelj: Slovensko društvo upokojencev
PREDSTAVA: „MUCIN DOM“
Čas: v soboto, 21. 12., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu Gostuje: otroška skupina iz Škocijana Prireditelja: SPD „Rož" in SRD „Bilka" Bilčovs
LJUBLJANA
NARODNI ZABAVNI VEČER V ORGANIZACIJI
Napredne narodne stranke
Čas: v petek, 20. 12., ob 19. uri Kraj: Hala TIVOLI Ljubljana Nastopano znani in priznani ansambli, so-
listi, plesne skupine, med drugimi: Edvin Fliser, Obvezna smer, Stoparji, celjski instrumentalni kvintet, Štirje kovači . . . Vstopnice na voljo pri SPZ in ZSO, Tarvi-ser Str. 16
RADIŠE
Premiera igre:
„LE PO KOM SE JE VRGEL TA OTROK?“
(Eva Jaikovozky)
Čas: v soboto, 14. 12., ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu na Radišah Nastopa: Mladinska igralska skupina SRD „Radiše"
Režija: Alenka Bole-Vrabec Koreografija: Minka Veselič
ŠT. PRIMOŽ
PLESNI TEČAJ ZA ZAČETNIKE Vodi: Gregi Krištof Čas: v soboto, 14. 12., ob 15. uri Kraj: v kulturnem domu „Danica" v Št. Primožu
Cena: 500,— šil. za 10 enot
Prijave sprejema Franci Polcer — tel.:
04239/2154
Prireditelj: SPD „Danica" v Št. Primožu
Pravljična igra: „MUCIN DOM“ (Samuel Maršak)
Čas: v soboto, 21. 12., ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu „Danica“ v Št. Primožu
Gostuje: otroška skupina iz Škocijana Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Primožu
SELE
MIKLAVŽ PRIHAJA — odlomki iz operete
Nastopajo otroci iz Sel
Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Selah Prireditelj: KPD „Planina“ v Selah
CELOVEC
CHRISTMAS SHOW 1991 — „The Best of Inept“ — Dobrodelna prireditev za ai
Čas: v ponedeljek, 16. 12., ob 20. uri Kraj: v avli celovške univerze Nastopa: gledališka skupina INEPT
KULTURNO DRUŠTVO „PRI JOKLNU“ ROONER MEYE — pesmi in melodije iz Bretanske in Irske na instrumentih keltskega značaja
Čas: v četrtek, 12. 12., ob 20. uri
OTROŠKA PRIREDITEV Zgodbica o kozici — lutkovna predstava Nastopa: Jože Zajec, Ljubljana Čas: v nedeljo, 15. 12., ob 16. uri
GRŠKI VEČER PRI JOKLNU s KOSTAS JANIS
Čas: v petek, 13. decembra
Grške izbrane jedi!
JURI MURI V AFRIKI
(Tone Pavček, Marjan Belina, Darka Čeh)
predstava za otroke od 5. do 100. leta
Režija: Tine Varl — Glasba: Gabriel Lipuš — Koreografija: Minka Veselič Likovna zasnova: Breda Varl — Nastopa: Scena 11 Celovec Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
V MLADINSKEM DOMU SŠD V CELOVCU v soboto, 14. decembra 1991, ob 15. uri
Soprireditelji: LŠ Mohorjeva, Otr. vrtec „Naš otrok“, Otr. vrtec SŠD v Celovcu, SRD „Gorjanci“ Kotmara vas, Otr. skupina SRD „Radiše“, Javna dvojezična LŠ 24 v Celovcu
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
V petek, 13. decembra, ob 19.30
Dia-show: AMAZONAS — GALAPA-GOS, nem.
Predava: dr. Christian Kobau, Beljak
v soboto, 14. decembra, ob 19.30 BARKA — Kmetijstvo in spiritualnost — temelji družbe brez nasilja? Dia-predavanje, nem.
Predavatelja: Dl Christina Haider in dr. Hans Madritsch Prireditelj:	Kmečka izobraževalna
skupnost
Soprireditelj: Dom v Tinjah
od ponedeljka, 16. decembra, od 18. ure do četrtka, 19. dec., do 13. ure ODGOVOR NA BOŽJI KLIC Duhovne vaje za starše duhovnikov, redovnikov, bogoslovcev in diakonov Vodi: p. Jože Lampret OFM Conv., Ljubljana
v sredo, 18. decembra, ob 14. uri
IZDELOVANJE BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH ARANŽMAJEV - Tečaj za spretne roke
Vodi: Metka Stifter, Tinje
od sobote, 28. decembra, od 15. ure do ponedeljka, 30. dec., do 13. ure DNEVI PETJA IN IGER ZA OTROKE Vodijo:	sodelavke in sodelavci
Katoliške otroške mladine Soprireditelj: Kat. otroška mladina
PODGORJE
KONCERT ZA ORGLE
Nastopa: dr. Mihael Meier — orgle
Bere: mag. Janko Ferk
Čas: v soboto, 14. 12., ob 18.30
(po maši)
Kraj:	v romarski cerkvi v Podgor-
jah
Prireditelj: Fara Podgorje
SVEČE
SPD „Kočna“
vabi prijatelje umetnosti na RAZSTAVO „IKON“
(Silva Deskoski)
Čas: v soboto, 21. 12., ob 17. uri Kraj: Galerija Gorše (Atelje)
Sodeluje: MoPZ domačega društva Nato sledi praznovanje.
ŽELEZNA KAPLA
ADVENTNI KONCERT
Čas: v soboto, 14. 12., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Železni Kapli Nastopajo: Ženski tercet Turnersee/Za-blatniško jezero;
Moški zbor „Trta“ Žitara vas;
Cerkveni zbor Železna Kapla;
Milena Novak — citre;
Recitatorji
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Rinfl 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 r 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Prireditve / Oglasa
NAŠ TEDNIK, KLEINE ZEITUNG ________IN GLOBAŠKI ČASOPIS_______
vabijo na
DOBRODELNO PRIREDITEV ZA HRVAŠKE BEGUNCE V SLOVENIJI
26.12. ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici
Generalni sponzor: PUNTIGAMER
Častno pokroviteljstvo:
univ. prof. dr. I. Cesar, minister vlade Rep. Hrvaške; prof. L. Peterle, predsednik vlade Rep. Slovenije; /. Bizjak, predsed. zbora občin Slovenije; dr. C. Zernatto, dež. glavar; dr. P. Ambrozy, namestnik dež. glavarja; A. Wakounig, predsednik EL.
Tehnične naprave je dal na razpolago: ansambel „4J“.
Nastopajo: MoPZ „Valentin Polanšek“, MoPZ „Franc Le-der-Lesičjak“; Big Ben Quartett; Friedbert Kersch-baumer; Ansambel Marela; pop-skupina Big Ben; Ansambel Rubin
23. Koroški kulturni dnevi
(27. — 28. decembra 1991)
SPORED:
Petek, 27. 12.1991
9.30	Otvoritev
Avguštin Malle: Nekateri aspekti politične zgodovine koroških Slovencev 1929—1938; priseljevanje rajhov-cev in pregon koroških Slovencev
11.00 Valentin Sima: Načrtovanje in izvedba pregona 1942
14.30	Tone Ferenc:	Položaj slovenskega naroda ob fašistični oku-
paciji
France Filipič: Koroški Slovenci in slovenski interniranci v koncentracijskem taborišču Mauthausen
Helena Verdel
Andreas Pittler: Recepcija pregona pri prizadetih
19.30	Predstavitev knjige Katje Sturm-Schnabl: „Die Briefwechsel Franz Miklosichs mit den Südslawen“ (Univerza, UR 129)
Sobota, 28. 12. 1991
9.30	Ljubo Bavcon: Mesto človekovih pravic in zaščita narodnih skupnosti v novi ustavi Slovenije
11.00 Marko Hren:	Ali je mirovna vzgoja dandanes sploh še
možna (osnovna vprašanja človekovih pravic v razpadli Jugoslaviji)?
ADVENTNO REUE V ŠMIHELU
v nedeljo, 15. dec^ob 15. uri v farni cerkvi v Šmihelu
Prireditelj: KPD Šmihel in pevski zbor „Gorotan“
Nastopajo: MePZ „Gorotan“, otroški zbor iz Šmihela, mlad. zbor iz Šmihela, otroški zbor „Miada Podjuna" in instrumentalisti
ADVENTNO REUE VI0VANKAH
v soboto, 21. dec., ob 19. uri v podružnicerkvi v Lovankah
Prireditelj: Gasilci v Lovankah
Nastopajo:
Singgemeinschaft Eberndorf, Kohl-dorfer Teichspatzen in MoPZ „Kralj Matjaž"
Akcija Našega tednika in Mohorjeve galerije
Prodaja slik za pomoč Sloveniji
Umetnik Norbert K. Grčar iz Salzburga je cikel portretov znanih koroških Slovencev namenil pomoči žrtvam vojne agresije v Sloveniji. Slike so na ogled in prodaj v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
Norbert K. Grčarje portretiral večino znamenitih kor. Slovencev, ki so gotovo zelo zanimivi tudi za naša domača društva. Ves izkupiček je namenjen pomoči žrtvam vojne agresije v Sloveniji.
Na prodaj je med drugim tudi portret Antona Janežiča.
A-9232 Rosegg, St. Lamprecht 13, Rožek, Semislavče 13, Tel.: 04274/4422
V	V
GALERIJA ROZEK • SIKORONJA
Prodajna razstava lesorezov in skic
WERNERJA BERGA
Odprto do 22. dec. 1991, od srede do nedelje, od 15. do 18. ure. Odpiramo po telefonični prijavi tudi izven časa!
PODJUNSKI		ADVENTNI KONCERT
PLES		(orgle in flavto) v petek, 20. decembra,
v soboto, 11. jan. 1992, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici		ob 19.30 v zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu
Zabavata vas:		
ansambel RUBIN,		Orgle:
svetovnoznani Avsenikov		Ana Elizabeth Kržan
humorist Francej Košir		Flavta:
Prireditelj: SKD Globasnica		Christian Filipič
OGLASA — OGLASA
Družina s 13-letnim sinom z lepo hišo na Salzburškem (južna stran Mönchsberga, lastna kmetija) išče
gospodinjo.
Predpogoji so; obvladanje kuhanja, marljivost in dobro vedenje; prenočišče je na razpolago v ločenem delu stanovanja. Nudimo nadpovprečno plačo.
PRODAM
FORD
ESCORT
1,3 I, letnik 1980.
Avtomobil je v zelo dobrem stanju.
Interesenti se lahko javijo ob večerih po telefonu: 04227/7290.
Šport
STRAN
18
Kako naprej v športu?
Tako bi lahko označili letni programski sestanek, ki ga je sklicala Športna zveza Slovenije v Ljubljani. Udeležili so se ga Zveza Slovencev na Madžarskem, Združenje slovenskih športnih društev iz Italije in Slovenske športne zveze iz Celovca.
Vsi navzoči športni funkcionarji in delavci so ugotovili, da pridobiva šport v splošnem družabnem ' dogajanju vedno večji pomen. Žal, tega politične strukture narodnostnih manjšin ne upoštevajo v zadostni meri. Razlogov za navedeno stanje je več, verjetno pa je glavni ta, da so se slovenske manjšine znašle pod zgodovinsko pogojenim raznarodovalnim pritiskom. To je privedlo do tega, da se je znotraj manjšin razvijala in podpirala samo dejavnost, ki je služila na prvi pogled direktni zaščiti jezika.
Politiki in tudi športni delavci se morajo zavedati, da je šport velikega pomena za našo mladino in seveda posredno tudi za našo narodno politiko in kulturno delovanje, saj se brez mladine kulturno delovanje oz. obstoj manjšine ne more uspešno razvijati.
Zato so si zbrani športni funkcionarji in delavci na programskem sestanku za naslednja leta zastavili cilj:
Priboriti športu pomen, ki mu v splošnem družabnem življenju tudi pripada.
Vsi funkcionarji so izrazili upanje, da bodo politiki v zamejstvu, v Italiji, Avstriji in na Madžarskem to uvideli.
Dr. Ludvik Druml predsednik SŠZ
Kje naj tekmujejo odbojkarji Doba?
Čeprav so Dobljani v nedeljo v zadnji tekmi prvenstva premagali moštvo iz Südstadta s 3:1 in tako s 4 točkami prednosti osvojili naslov prvaka, imajo Dobljani velike težave. Ker je dvorana v Velikovcu za kvalifikacijske tekme premajhna, so naši odbojkarji brez ustrezne dvorane. Igralci iz Doba so zelo obupani, kajti na dvorano v Velikovcu so se že navadili in tudi navijači so radi prišli na
tekme tja. Odbor kluba je že lansko leto stavil na Občino Pliberk prošnjo za izgradnjo ustrezne športne dvorane. Občina je nato sklenila, da bo pri Ljudski šoli na Božjem grobu zgradila dvorano, v kateri pa niti koroška liga ne sme igrati. Tako ostanejo Dobljani edini klub v regionalni ligi, ki nima v bližini lastne dvorane.
V soboto, 14. 12., ob 18. uri
igrajo Dobljani v Avstrijskem pokalu proti moštvu iz MOrzzu-schlaga. V primeru zmage se bodo uvrstili med prvih 8 ekip v Avstriji, in na tihem upajo, da bodo pri žrebanju dobili Hypo-Celovec. 4. kolo v pokalu je na sporedu 19. 1. 1992.
Koroška liga:
Ženske:
SK Zadruga Aich-Dob — Breže 3:0 (15:12, 15:6, 15:3)
Moški:
SK Zadruga Aich-Dob — Grabštanj 0:3 (7:15, 10:15, 5:15)
1. Slovenski biljardni klub Juenna
Zelo slab start v novo sezono sta imeli ekipi SBK Juenne. Obe moštvi zasedata po prvih kolih v svojih skupinah zadnje mesto.
Prvi slovenski biljardni klub so ustanovili leta 1986 v prostorih Mladinskega kluba v Celovcu. Tedaj se je klub imenoval še Biljardni klub Celovec. Pobudnik ustanovitve je bil Gusti Serajnik. Ker pa prihaja večina članov iz Pliberka, Šmihela in Globasnice, se je izoblikovala želja, da si poiščejo nove klubske prostore v bližini domačih krajev. SBK je našel nove klubske prostore v gostilni JUENNA. Trenutno klub šteje 18 članov; predseduje mu Vinko Kušej.
Trenirajo enkrat tedensko; eden največjih uspehov kluba pa je bilo gotovo tretje mesto Marijane Kušej na Koroškem ženskem prvenstvu.
V prvenstvu biljardni klub sodeluje z dvema ekipama: 1. ekipa tekmuje v B-ligi, v katero je vstopila leta 1988. 2. ekipa, katero sestavljajo predvsem mlajši igralci, pa tekmuje v podligi. Moštvi se zaenkrat ne borita preveč uspešno; v zadnjem kolu sta doživeli poraz.
Rezultati:.
B-liga: S’Queue Celovec — SBK Juenna I 8:0
podliga: SBK Juenna II — Eintracht Celovec 3:5
Šahisti se bližajo vrhu lestvice
V petem kolu šahovskega prvenstva v spodnji ligi zahod, so slovenski šahisti SŠZ Carimpex I premagali Spittal s 5,5 : 2,5. S to zmago so se povzpeli na 4. mesto na tabeli. Zaostanek za prvo trojico je le še malenkosten.
Tabela: spodnja liga — zahod:
1.	SC Šmohor I
2.	SG Spittal/D. II
3.	SG Bondesd./Landskr. I
4.	SŠZ Carimpex I
5.	SV Kötschach-Mauthen I
6.	BSV Bad Bleiberg I
7.	SV Weitensfeld I
8.	SC Gnesau I
9.	TSU Obervellach I
10.	SG Beljak/Činovce III
11.	SK Sveče-Bistrica
12.	WSG Radenthein
27.5
26.5 26,0
1 24,0
23.5 20,0
19.0
18.0
17.5 16,0 11.0 11,0
Namizni tenis: Slovenska moštva uspešna
Slovenska moštva z odličnim uspehom sodelujejo na koroškem prvenstvu. Selani so si z remijem v Labotu zagotovili mesto na vrhu lestvice, moštvo NIK Bilčovs-A pa je končal jesenski del prvenstva na odličnem drugem mestu.
Z remijem je selska ekipa končala prvi del prvenstva 1. razreda vzhod. Najmočnejšemu igralcu domačinov Matschitschu iz državne B-lige tudi Stane Bec ni bil kos — doživel je svoj prvi poraz. Proti izidu te tekme pa je pri Koroški namiznoteniški zvezi protestiral Mirko Oraže, ker je bil po njegovem mnenju nastop igralca iz državne B-lige neupravičen. Tako je mogoče, da bodo Selani še prišli do dveh točk.
Stane Bec je bil le z enim porazom v prvem delu prvenstva najboljši igralec prvega razreda.
NTK Bilčovs letos tekmuje z dvema ekipama
Zelo uspešno se je letos borilo moštvo NTK Bilčovs-A. Priborilo si je 2. mesto na lestvici tretjega razreda-sredina. Pred prvenstvom nihče ni upal pomisliti na tak uspeh. Cilj moštva je, da tudi v vi-grednem delu prvenstva obdržijo drugo mesto.
Razočarala pa je ekipa NTK Bilčovs-B sestavi A. Mohar, M. Küpper in A. Hornbčck.od katere so strokovnjaki pričakovali, da bo med prvimi na lestvici. Znašla pa se je bolj v zadnjem delu lestvice.
Labot — Sele 5:5
Tabela: 1. razred-vzhod
Točke: Bec 2, Oraže.
Oraže 2, Bec/
Uspešna trojica NTK Bilčovs A — z leve: dr. Hanzi Gasser, mag. Mihi Hornböck in mag. Rupert Gasser.
1. GSC Liebenf. 2.SCAŠ1. Vid
3.	DSG Sele
4.	DSG Borovlje
5.	KAC
6.	TTC Podkrnos
7.	ÖDK Celovec
8.	TTC Železna K. 10 8. SV Labot 10
10.	Pošta Celovec 10
11.	ATSVWolfsb. 10
12.	GSC Liebenf. 10
8 1 8 1 7 2 7 1 6 1
76:24
70:30
60:39
60:40
59:41
56:44
54:46
39:61
39:61
8 40:60
8	29:70
9	17:83
17
17
16
5 13 12
9
6 6 4 4 1
Šport
* Najboljše nogometaše južne Koroške za leto : bo izbrala strokovna žjp.
• ••
najuspešnejšim športnika ^ ^ preteklega leta	- Ul prOI»lir*
decembra, ob 17. uri vli Mohorjeve Jelovcu!
Nagrade
bo podelil *	• *
Kdo bo nogometaš leta 1991?
Letos že devetič izbiramo najboljšega nogometaša leta. Po prvih povpraševanjih strokovne žirije se obeta nov zmagovalec . . .
Naš tednik bo tudi letos izbiral najboljšega nogometaša leta. Strokovna žirija bo izbirala najboljše nogometaše med vsemi klubi na južnem Koroškem, o katerih v našem časopisu poročamo.
Že tradicionalni izbor (letos že devetič) je hkrati tudi priznanje za delo in trud, ki ga vlagajo nogometaši tekom leta v nogomet.
Seznam doslejšnjih zmagovalcev izbora je istočasno tudi seznam osebnosti, ki so v letih
Dosleišnii nogometaši leta:
našega izbora igrali pomembno, če ne odlično vlogo pri naših klubih.
Prvi nogometaš leta — Stanko Blažej, je takrat na Koroškem sodil med najboljše „režiserje“ v ekipi; Justin Polanšek, Miha Kreutz, Marjan Velik, Arthur Hanser, Lojze Sadjak, Christian Wölbl — o nogometnih kvalitetah teh osebnosti pa sploh ni potrebno govoriti . . .
Tudi letos pričakujemo izrednega nogometaša na 1. mestu, kateremu bo podelil nagrado znameniti trener prof. dr. Branko Elsner.
1987
Arthur Hanser (SAK)
1984
Justin Polanšek (SAK)
1988
Arthur Hanser (SAK)
1985
Miha Kreutz (SAK)
1989
Lojze Sadjak (SAK)
1986
Marjan Velik (SAK)
1990
Christian Wölbl(Pliberk)
Strokovna žirija 1991
Nanti Olip (sekcijski vodja DSG Sele)
Rudi Mak (nogometni strokovnjak in trener) Markus Wautsche (blagajnik SC Globasnice) Joško Wrolich (bivši igralec SAK)
Karl-Heinz Haslauer (sekcijski vodja v Biičovsu) Poldej Zunder (odbornik nogometnega kluba v Železni Kapli)
Klaus Atzmann (novinar pri Kronen Zeitung)
NT (Silvo Kumer in Franc Sadjak)
Tomi Partl (blagajnik koroške nogometne zveze) Karl Kulmesch (odbornik SAK)
Težka naloga športnih urednikov
Istočasno z izborom nogometaša leta, bodo športni uredniki slovenskih časopisov in radia imenovali tudi najuspešnejše slovenske športnike preteklega leta ter jih nagradili.
Izpostavili pa ne bodo samo posameznih športnikov, temveč tudi uspehe različnih ekip. Prav posamezne ekipe različnih športnih panog so v letu 1991 osvojile pomembne uspehe. Jako se je nogometna ekipa Železne Kaple prvič povzpela iz 1. razreda v podligo. Pravtako je SAK jesenski prvak v Koroški ligi in bo celo prezimil na najvišji stopnici tabele. Posebno uspešni so odbojkarji Doba. Njihov povz-dig v regionalno ligo je bil pravo presenečenje, naslov prvaka pa prava senzacija .. . in to v enem letu! Tudi mladi karateisti iz Radiš so nas presenetili.
Prav tako so posamezni športniki dosegli izredne uvrstitve in priznanja. Ani Müller-Klemenjak je osvojila že nešteti naslov avstrijske prvakinje. Kolesar Peter Wrolich je bil v tem letu prav na vrhu avstrijskih junior-skih kolesarjev, karateist Milan Hribernig pa si je priboril celo zlato kolajno na evropskem prvenstvu v se-mikontaktkarateju v Züri-chu. Zahomčan Günther Frank je na velikanki v Planici letel kot predskakalec 184 m; tudi skakalci iz Zahomca si zaslužijo pozornosti, enako mladi smučarji iz Št. Janža, ki so želi uspeh za uspehom na raznih smučiščih.
Še posebej smo zasledovali športno pot vratarja Milana Oražeja, ki je na sredo na tekmi za evropski pokal branil za FC Tiral celo v znamenitem stadionu v Liverpoolu . . .
Kot rečeno, leto 1991 je bilo za naše športnike uspešno leto. Prav zaradi tega bomo imeli športni novinarji težko delo, kajti ne bo lahko izbirati med zelo uspešnimi najuspešnejšega.
SMUČARSKI SERVIS NT
ZIMA
V SLOVENIJI
M. del
V zadnji številki Našega tednika
smo predstavili nekaj smučarskih regij Slovenije, in sicer Stražo, Zatrnik in Pokljuko, Kranjsko goro, Krvavec ter Koblo in Vogel. Tokrat nadaljujemo naš informacijski servis o smučiščih v Sloveniji. Poleg osnovnih informacij o infrastrukturi posameznih smučarskih regij želimo našim bralcem nuditi tudi informacije o cenah za vlečnice ter o posebnostih, ki jih nudijo zimski turistični kraji v Sloveniji.
ROGLA:
Na zahodnem koncu Pohorja se na nadmorski višini 1500 metrov razprostira Rogla, ki je rekreacijski in turistični center. Smučišče, ki je lepo urejeno, na sto hektarih površine, je zelo primerno tako za otroke, začetnike kot tudi za vrhunske športnike. Na razpolago sta dve dvosedežnici in 11 vlečnic, poleg tega je tu urejenih še 30 kilometrov tekaških prog ter dva kilometra dolga sankaška proga. Na voljo je tudi naravno drsališče. Smučarska sezona tu traja od sredine decembra do sredine aprila.
Posebnosti: smučarska šola, vrtec na snegu, izposojanje opreme; v bližini smučišča so hoteli, večinoma A in B kategorije, ki nudijo bazene s termalno vodo — tudi z različnimi terapijami, telovadnice, dvorane s tremi teniškimi igrišči, diskoteke, savno, ekskluzivne hotelske trgovine.
Cene za vlečnice: celodnevna karta za odrasle šil. 130,—, za otroke šil. 90,—; za 7-dnevno karto plačajo odrasli šil. 692,—, otroci šil. 440,-.
RAVNE NA KOROŠKEM, PECA, KOPeTI
V predelu slovenske Koroške, kjer reka Drava priteče iz Avstrije v Slovenijo, se stikajo tri doline, kjer so urejena tri večja smučišča.
Posebnosti: smučarska šola, vrtec na snegu, nočna smuka, izposojanje opreme, zimski bazeni, kegljišča, savna, telovadnice z možnostjo drsanja, planinska koča na Uršlji gori.
Na Ravnah na Koroškem obratujejo ena sedežnica in tri smučarske vlečnice, ki pripeljejo smučarje več kot 1100 metrov visoko, od tod pa je speljanih več kot 2600 metrov prog za alpsko smučanje. Poleg tega je tam kilometer dolga sankaška proga in pet kilometrov dolga tekaška proga. Na nekaterih od teh alpskih prog je mogoče smučati tudi ponoči, saj so osvetljene. Na Ravnah so na voljo tudi hoteli, večinoma B kategorije; ponekod so tudi vrelci zdravilne mineralne vode.
Cene za vlečnice: Celodnevna karta za odrasle šil. 53 —, za otroke šil. 36,—. Za poldnevno karto plačajo odrasli šil. 36,—, otroci šil. 23,—. Sedemdnevna karta stane za odrasle šil. 265,—, za otroke šil. 177,—. Sezonska karta stane za odrasle šil. 619,—, za otroke pa šil. 530,-.
Informacije
po telefonu 030602/21131
Blizu Mežice so v višini od 500 do 1000 metrov smučišča Pece, kjer so na površini sto hektarjev ena sedežnica in tri vlečnice. Poleg tega je na razpolago deset kilometrov smučarskih tekaških prog.
Cene za vlečnice: Celodnevna karta za odrasle stane šil. 91,—, za otroke šil. 70,—. Za poldnevno karto plačajo odrasli smučarji šil. 70,—, otroci šil. 49,—. Sedemdnevna karta za vlečnice stane za odrasle šil. 455,—, za otroke šil. 350,—. Za sezonsko karto plačajo odrasli šil. 619,—, otroci šil. 530,—.
Informacije
po telefonu 030602/35123.
Na smučiščih Kope je ob
smučarskih progah postavljenih sedem smučarskih vlečnic; urejenih je tudi 15 kilometrov smučarskih tekaških prog. Na voljo so hoteli, večinoma B kategorije.
Cene za vlečnice: Celodnevna karta stane za odrasle šil. 89,—, za otroke šil. 60,—. Za poldnevno karto plačajo odrasli šil. 60,—, otroci šil. 41,—. Sedemdnevna karta stane za odrasle šil. 442,—, za otroke šil. 300,—. Za sezonsko karto plačajo odrasli šil. 1378,—, otroci pa šil. 919,—.
Informacije
po telefonu 030602/42391.
GOLTE:
V Zgornji Savinjski dolini je na višini 1573 metrov lepo urejeno smučišče Golte, kjer je tudi prijeten hotel B kategorije. Na smučiščih se vrtita dve sedežnici in pet vlečnic. Poleg tega je urejena 24 kilometrov dolga tekaška proga; smučati je mogoče tudi po 10 kilometrov dolgih progah v dolino. Alpski smučarji se lahko smučajo na 45 hektarjev urejenih smučišč. Nekatere proge so ponoči osvetljene za nočno smuko.
Kraj je izredno primeren tudi za jadranje z jadralnimi padali ter za turno smuko.
Posebnosti: smučarska šola, vrtec na snegu, izposojanje opreme, šola deskanja na snegu, drsanje na odprtem drsališču, plezanje po zaledenelih slapovih.
Hoteli nudijo kulinarične posebnosti, diskoteko, savno, trimski kabinet, biljard, rekreacijski program.
Golte so znane tudi po vsakoletni tekmi moškega slaloma za evropski pokal.
Cene za vlečnice: Celodnevna karta za odrasle stane šil. 89,—, za otroke šil. 62,—. Poldnevna karta stane za odrasle šil. 62,—, za otroke pa šil. 36,—. Za sedemdnevno karto plačajo odrasli šil. 486,—, otroci pa šil. 354,—. Sezonska karta stane za odrasle šil. 1767,—, za otroke pa šil. 1237,—.
Informacije
po telefonu 03063/831111.
POSTOJNA — KALIC:
Blizu Postojne je urejeno smučarsko središče Kalič na 25 hektarjev površine. Smučarjem je na voljo pet kilometrov smučarskih prog. Tam so štiri vlečnice; lepo pa so urejene tudi smučarske tekaške proge.
Posebnosti: smučarska šola, vrtec na snegu, izposojanje opreme, vrsta hotelov A in B kategorije, možnost izletov v Lipico, kjer so doma plemeniti konji lipicanci; jahanje po kraški pokrajini; veliki golf; ogled Škocijanskih jam.
Cene za vlečnice na Kaliču: Celodnevna karta stane za odrasle šil. 71,—, za otroke šil. 45,—. Poldnevna karta stane za odrasle šil. 45,—, za otroke šil. 29,—. Za sedemdnevno karto plačajo odrasli šil. 389,—, otroci pa šil. 243,—. Sezonska karta stane za odrasle šil. 1590,—, za otroke pa šil. 972,—.
Informacije
po telefonu: 03067/21077.