ČEDAD / CTV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 73(M62 • E-mail: novimatajui@spin.it • wwwjioviniatajurjt • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / setmrusiale • Cena 1,00 € Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 1 (1282) Čedad, Četrtek, 10. januaija 2008 M KBcen er Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia KBcen er Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia novi rDaìmiììgranta H richiamo alla Costituzione e la firn dei nostri giovani Non poteva non essere contrassegnato dalla caduta di un confine che ha contraddistinto gli ultimi decenni della nostra storia, questo Dan emigranta che è servito a fare, come accade da molti anni, un bilancio dell’anno appena concluso e per indicare alcuni temi che dovranno venire sviluppati nell’anno appena iniziato. Così da tutti gli intervenuti è stata rimarcata l’importanza di un evento che, però, è anche l’annuncio di nuove sfide che ci attendono. Mentre i numeri - l’andamento demografico e quello scolastico - continuano a lanciare pericolosi segnali, non si è ancora risolto il problema che più incide sulla presenza dell’uomo nel territorio delle Valli del Natisone, del Torre e della Val Resia: la possibilità di creare situazioni occupazionali che permettano a tutti, ma soprattutto ai giovani, di restare. Bene ha fatto il direttore dell’Associazione emigranti sloveni a ricordarlo nel suo intervento, come ha fatto bene a rimarcare la necessità di mantenere, come punto di riferimento, i cardini della Costituzione italiana. E’ in essa infatti che ritroviamo tutti gli a-spetti legati alle richieste della comunità slovena in Italia - dalla tutela alla possibilità di accedere alle scuole con insegnamento sloveno - che nell’ultimo anno hanno trovato, soprattutto per gli sloveni della provincia di Udine, uno sviluppo positivo. Accanto a questi aspetti ci piace sottolineare, ancora riferendoci al Dan emigranta di domenica, la presenza di un gruppo giovanile che ormai rappresenta un forte motivo di soddisfazione e di ottimismo per il futuro culturale della Be-necia. I ragazzi e le ragazze che collaborano con il Beneško gledališče da una parte, i musicisti dell’Har-monikarski orkester di S. Pietro, guidati da Aleksander Ipavec dall’altra, possono essere considerati ormai una nostra realtà. Ed un investimento sul quale dobbiamo assolutamente puntare, (m.o.) Mladi igralci, ki so bili glavni protagonisti prikaza zgodovine slovenskega jezika pri nas Z optimizmom v novo leto Dober obisk m Dnevu emigranta, slavnostna govornika Antonaz in Mattelig Za nami je “zgodovinsko” leto, polno pomembnih pridobitev za slovensko manjšino v Furlaniji Julijski Krajini. Sedaj se zaCenja novo, pozitivno obdobje, ko smo vsi pred novimi izzivi, a vsi lahko z večjim optimizmom gledamo v bodočnost, saj imamo trdnejšo pravno in politično osnovo ter evropski okvir, zato, da si bolj efikasno prizadevamo za vsestransko kulturno in ekonomsko rast. To je bilo glavno sporočilo letošnjega Dneva emigranta, ki je v nedeljo 6. januarja, kot že skoraj pol stoletja, privabil v gledališče Ristori v Čedadu veliko množico ljudi. beri na strani 7 Del publike ne letošnjem novoletnem srečanju v Čedadu Slovenija predseduje Svetu Evropske unije od 1. januarja letos. Nasledila je Portugalski in bo svojo “funkcijo” opravljala do 30. junija (2008), ko ji bo nasledila Francija. Evropski uniji vsakih šest mesecev predseduje druga država Clanica. V Casu predsedovanja predsedujoča država organizira in vodi zasedanja Evropskega sveta, Sveta Evropske unije in sestanke vseh njegovih pripravljalnih odborov in delovnih skupin. Predsedujoča država predstavlja Svet v odnosu do drugih evropskih inštitucij in predstavlja Evropsko unijo v odnosih z mednarodnimi organizacijami in v odnosih z državami, ki niso Članice Evropske unije. Predsedovanje Svetu Evropske unije je torej nekaj zelo zahtevnega, toliko bolj, Ce mora vse omenjene posle opravljati država z manj kot dvema milijonoma prebivalcev. Predsedstvo pomeni ugled, obenem pa nemajhno breme, ki ga bo Slovenija znala dobro “tovoriti”. Vsaka funkcija prinaša tudi probleme. V casu predsedovanja Slovenije so nekateri vozli že napovedani: pot evropske ustave, medkulturni Portugalski je nasledila s prvim januarjem letošnjega leta Slovenija na čelu Evropske Unije S ponosom lahko gledamo na uveljavitev sicer številčno majhne slovenske države Obiettivo 3 da 136 milioni E’ di oltre 136 milioni di euro l’importo complessivo di spesa previsto dal programma Obiettivo 3 di collabo-razione tra Italia e Slovenia per il periodo 2007-2013. Un programma, naturale evoluzione del progetto Interreg, che vede come capofila il Friuli Venezia Giulia, con un territorio interessato che è però molto più ampio rispetto al passato. leggi a pagina 4 dialog, preteCa gospodarska kriza, vprašanje Kosova, ki ga Slovenija dobro pozna itd. Ce za hip odmislimo sedanje naloge slovenske vlade, političnih sil, diplomacije in nenazadnje slovenskih državljanov, ki bodo pac dali svoje za Cast in dolžnost lastne države, se nas loteva mala vrtoglavica. Ko se je Slovenija osamo- svajala, zdi se, da včeraj, je bilo popularno geslo :“Evro-pa zdaj!”. Marsikdo se mu je nasmihal. Verjetno pa niti najbolj optimisti niso verjeli, da bo mala država pod Tri- Predsednik Janša se je srečal s skupino 60-tih bruseljskih dopisnikov osrednjih evropskih medijev. Predstavil jim je prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU glavom z veliko naglico dosegala pogoje za vstop v Evropsko unijo, za prevzem evra, za vstop v schengensko območje in konCno za predsedovanje EU. Vse to se je zgodilo in zato smo lahko ponosni. To smo lahko tudi Slovenci v Italiji in še posebej v Benečiji. NihCe nam ne more veC reci, da smo Slovenci manj vredni in sposobni od ostalih evropskih narodov. Danes sedimo v Evropi na predsedniškem stolu... (ma) Mattelig, ovire so bile ostranjene Lepo pozdravljeni in dobrodošli na Dnevu emigranta v imenu slovenskih organizacij Videnške pokrajine. Ko vas pozdravljam, Sele vidim pred očmi veliko množico ljudi, ki se je pred nekaj dnevi zbrala na mejnem pre-tiOdu, na bivSem mejnem prehodu Stupica -Robič. Tu smo italijanski in slovenski državljani skupaj praznovali. Skupaj smo se svobodno premikali čez tisto črto, ki je predolgo ločevala družine, čustva in tudi interese. Tista črta je za desetletja obsodila prebivalce Nadiskih in Terskih dolin ter Rezije na osamljenost, na ekonomsko, socialno in kulturno marginalnost. Zaradi tiste črte je, na eni in drugi strani meje, izginila generacija ljudi. To so bili ljudje, ki so pred seboj imeli odprto le pot v izseljenstvo. Tista generacija ljudi manjka nasi skupnosti, trdo je delala za rast tujih držav, pogostoma z obžalovanjem, da ni mogla tega storiti za svojo deželo. Ovire so bile odstranjene in mejne rampe so postale le spominček. To kar si vsi želimo je, da bi izginile in postale le bled spomin tudi mentalne pregrade. Renzo Mattelig beri na strani 7 Četrtek, 10. januarja 2008 2 Conferenza a Lubiana sul dialogo interculturale Ruolo dei media e dialogo europeo La comunicazione e i media hanno un ruolo fondamentale nel creare una comune cittadinanza europea. Lo ha affermato il presidente del Corecom del Friuli Venezia Giulia, Franco Del Campo, intervenendo a Lubiana alla conferenza intemazionale di apertura dell'anno europeo sul dialogo interculturale. La conferenza, tenutasi all’inizio della settimana al Cankarjev dom di Lubiana, è stata organizzata dalla Commissione Europea e dal Ministero sloveno della Cultura in collaborazione con l’Università del Litorale. Le novità portate dall'ingresso dei dieci nuovi Paesi nell’Ue, compresa la Slovenia - ha detto Del Campo -stanno a dimostrare che la democrazia e il dialogo possono cambiare il mondo e renderlo migliore. Secondo Del Campo, i media hanno almeno tre o-biettivi strategici per l'intera Europa: riflettere sulla storia comune di queste terre Franco Del Campo f Na pročelju opazovalnice Osmer v Viscu Tudi slovenski naziv 1 l Na zunanje proCelje stavbe Deželne meteorološke opazovalnice Osmer, ki se nahaja v kraju Visco (Palmanova), so v polovici decembra namestili tablo z njenim nazivom v štirih jezikih - v italijanščini, fur-lanščini, slovenščini in nemščini. Tudi to je znak spoštovanja jezikovne pluralnosti in večjezičnosti naše dežele, ki ga je treba posebej izpostaviti. Deželna meteorološka opazovalnica Osmer, kot je znano tudi našim bral- Ravnatelj Os m e rja Stefano Micheletti cem, že več kot dve leti objavlja vremenske napovedi tudi v slovenščini. di confine che ha memorie divise, valorizzare e rilanciare il ruolo delle minoranze storiche e raccontare i territori, che oggi rivivono in un sistema economico e politico integrato. Del Campo ha ricordato la collaborazione tra il servizio pubblico della regione Friuli Venezia Giulia (RAI) e il servizio pubblico sloveno di Capodistria-Koper (RTV), oltre agli importanti giornali di lingua slovena in Italia e in lingua italiana per la minoranza in Slovenia e Croazia. Anche questo è un simbolo della specialità - ha ribadito - che dobbiamo rafforzare e rilanciare, puntando sull'iniziativa dei media e delle televisioni private, promuovendo i nostri territori e le culture che lo popolano. L'integrazione europea passa anche attraverso le grandi vie di comunicazione, le infrastrutture, le autostrade, le ferrovie, i porti, che però necessitano di grandi investimenti e di tempi lunghi, ha detto a conclusione il presidente del Corecom Franco Del Campo. Allo stesso modo dobbiamo investire nuove risorse sui media per costruire le autostrade dell'informazione che avranno il compito di facilitare la comunicazione tra territori che hanno a-vuto memorie profondamente divise. PisiTLO iz K Stojan SpetiC Tokrat o smeteh. Tistih, v katerih se duši Neapelj, a tudi tistih, ki se kopičijo v drugih mestih in vaseti in ne znamo, kaj z njimi. Ko sem bil še otrok, smeti skoraj ni bilo. Kupovali smo najnujnejše. Marmelado so nam zavijali v oljnat papir, doma smo jo stlačili v kozarec. Maslo se je hranilo v slani vodi. Zelenjava je bila na vrtu. Nakupljeno blago smo nosili v vrečki iz spletenih vrvic, plastičnih ni bilo. Odpadke, ki so gnili, smo zmetali v posebno jamo na vrtu, kjer se je delal kompost za cvetje in vrtnine. Steklenice in pločevinke smo prodajali zbiralcem, ki so včasih kupovali tudi papir in celo kosti, baje za milo. Potem je prišel čas potrošništva. Embalaža je postajala čedalje bolj zapletena in bogata. Meso so zavijali v vsaj tri vr- ste papirja in plastične folije. Količina odpadkov se je večala iz dneva v dan. In sedaj statistika pravi, da vsak izmed nas pridela dva kilograma odpadkov dnevno. Italijanov je 55 milijonov, kar pomeni 110 tisoč ton smeti dnevno. Ali naj se čudimo, da se v njih dušimo? Zbiranje in uničevanje smeti je sedaj že prava industrija, pri kateri se meri stopnja civilizacije prebivalstva in oblasti. Najbrž ni naključje, da se v smeteh dušijo predvsem mesta na jugu države, kjer je oblast šibka ali jo nadomeščajo mafijske kriminalne združbe, ki s smetmi in njihovim spravljanjem služijo milijarde evrov. Svoj čas se je zgodilo in se najbrž še dogaja, da po Evropi krožijo vlaki, natovorjeni s tisoči ton smeti. Nikamor niso namenjeni, saj samo krožijo po evropskih tirih v pričakovanju, da se zanje najde deponija ali upepeljevalnik. Povečini gredo na ladje, ki jih odpeljejo v revne države tretjega sveta, kjer ljudje, predvsem otroci, po njih brskajo in išče- jo še koristne ostanke. Rešitev je na dlani, pravi se ji reciklaža. Kar v bistvu pomeni, da se moramo vrniti v čase našega otroštva, ko smo odpadke sortirali. Kar je gnilo, je bilo za vrt. Drugo je bilo treba vrniti - steklo, plastiko, papir, kovinske škatle... Zažiganje je potrata, da o onesnaženju zraka sploh ne govorimo. Reciklaža pomeni, da uberejo smeti vsaka svojo pot do ponovne uporabe. Iz odpadkov lahko pridobivamo kompost in celo energijo, ker nadzorovano gnitje proizvaja plin. Seveda je za to potrebna nova omika, ki se ločuje od divjega potrošništva. Začenši pri tovarnah, ki morajo svoje izdelke zavijati v primemo in razmeroma lahko embalažo, predvsem pa morajo biti pripravljene tudi same na reciklažo odpadkov, ki jih same proizvajajo. Za to mora skrbeti krajevna oblast, žal se dogaja, da se reciklaži in torej ločenemu zbiranju odpadkov, nekateri upirajo, deloma iz lenobe ali tudi iz hudobije in političnih namer. V resnici se ni težko privaditi. Le svojega otroštva se spomnimo in pomislimo, da bi tudi bodoča pokolenja rada živela v čistem svetu. Napetosti med vlado • • in novinarji Med slovensko vlado (v prvi vrsti samim premierom Janezom Janšo) in veliko večino slovenskih novinarjev se nadaljujejo napetosti. Začele so se pred nekaj meseci, ko je nad 500 novinarjev javnosti poslalo peticijo, v kateri obtožujejo vlado, da izvaja cenzuro in pritisk na medije, oz. novinarje. Pobudnika peticije Blaž Zgaga in Matej Sure sta ob začetku slovenskega predsedovanja EU na več kot 350 naslovov doma in v tujini poslala še eno pismo. V njem prejemnike pozivata, naj prispevajo k ustanovitvi neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. "Tudi najnovejši poskusi vplivanja na eno od revij kažejo, da je ustanovitev komisije potrebna," sta zapisala. Ob tem je Zgaga pojasnil, da so pri tem mišljeni poskusi vplivanja na revijo Mag (tokrat s strani lastnika, ki ima v večinski lasti tudi časopis Delo). Zgaga in Sure sta v pismu zapisala, da slovenska vlada in parlament nista uresničila zahtev mednarodnih novinarskih organizacij - Mednarodnega inštituta za tisk (IPI), Novinarjev brez meja (RSF) in Mednarodne zveze novinarjev (IFJ) - za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi preiskala navedbe iz peticije. Po njunih besedah je EU začela predsedovati država, v kateri 571 podpisnikov peticije opozarja na cenzuro in politične pritiske, njena vlada in parlament pa še naprej zavračata dialog z novinarji. Zgaga, sicer novinar Večera, je povedal, da je glede revije Mag vlada izvajala pritiske na novinarje s pomočjo istega lastnika (pivovarna Laško), ki sedaj izvaja pritiske na novinarje omenjenega tednika. Glede Vesa Stojanova, ki ga je nadzorni svet Dela kljub protestom novinarjev Maga imenoval za odgovornega urednika tednika, je Zgaga dejal, "da ne bi sprejel mesta odgovornega ure- dnika Maga, če bi bil na njegovem mestu". "Sopodpisniki peticije ne morejo odgovarjati za dejanja vsakega od nas," pa je novinar Večera odgovoril na vprašanje, kako komentira dejstvo, da je Stojanov sedmi sopodpisnik pod peticijo o cenzuri in političnih pritiskih na novinarje. Kaj sopodpisniki peticije počnejo potem, ko so podpisali peticijo, je njihova stvar, je dejal. "Živimo v demokraciji, kjer vsak odgovarja sam zase," je še dodal Zgaga. Odprto pismo s pozivom k ustanovitvi neodvisne komisije za preiskavo navedb iz novinarske peticije sta Zgaga in Sure 31. decembra 2007 poslala na več kot 350 naslovov doma in v tujini. Vlada z obžalovanjem ugotavlja, da novinarja Blaž Zgaga in Matej Sure nadaljujeta s širjenjem neresnic, zavajanjem domače in zlasti tuje javnosti o razmerah na področju svobode medijev v Sloveniji ter diskreditacijo Slovenije v času, ko ta predseduje Evropski uniji, so v sporočilu za javnost zapisali v uradu vlade za komuniciranje in dodali: "Vlada zagovarja vlogo in pomen civilnih pobud kot legitimnih institutov v demokratični družbi. Vendar pa ravnanje pobudnikov v konkretnem primeru dokazuje kvečjemu nasprotno - da so ravno oni tisti, ki si ne želijo dialoga, temveč so njihovi nameni vse prej kot dobronamerni." V društvu novinarjev Slovenije podpirajo pobudo dveh novinarjev ter ugotavljajo prepričanje, da je izražanje mnenja elementarna pravica vsakega državljana tako EU kot tudi Slovenije. "Dejstvo, da Slovenija v tem trenutku predseduje Svetu Evropske unije, ne more biti razlog, da bi zaradi tega morali kritični glasovi v tem času utihniti," poudarjajo v društvu ter pojasnjujejo, da sta Zgaga in Sure v pismu zgolj predstavila dogodke, ki so sledili peticiji. (r.p.) E’ iniziato il semestre sloveno L’anno di Trubar La Slovenia festeggia il 500.esimo anniversario della nascita di Primož Trubar (1508 - 1586) ed il governo ha dichiarato il 2008 l’anno di Trubar. Trubar è stato la più eminente personalità del movimento protestante sloveno e con le sue opere segnò l’inizio della lingua e della letteratura slovena. Fu autore di 22 libri in sloveno tra questi il Catechismo e l’Abecedario (1550), sua anche la traduzione della Bibbia. Semestre sloveno La Slovenia dal primo gennaio ha preso dal Portogallo la presidenza dell’UE per i prossimi sei mesi. La presidenza dell’UE costerà circa 62 milioni di euro. Il segretario di Stato per gli Affari Europei, Janez Lenarčič, ha dichiarato che ne varrà la pena, perché in questo modo la Slovenia, paese di 2 milioni di persone, sarà meglio conosciuta da parte degli altri 26 membri dell’Unione, che conta circa 500 milioni di cittadini. Le priorità della Slovenia comprendono l’implementa-zione della Strategia di Lisbona nelle quattro aree principali, l’integrazione dei Balcani Occidentali nell’UE, l’energia e i cambiamenti climatici, oltre allo sviluppo del dialogo tra culture e società diverse. Commissione in visita Martedì 8 gennaio sono stati in visita in Slovenia i componenti la Commissione europea, guidati dalla vice-presidente Margot Walstròm in assenza del presidente Bar-roso ammalato. La conferenza, tenutasi a Brdo pri Kranju è stata il primo importante e-vento del semestre di presidenza slovena. Slovenia.si La settimana scorsa, in concomitanza con l’assunzio- ne della presidenza dell’Unione europea, è stato aperto il sito Slovenia.si, realizzato per conto dell’ufficio informazione del Governo sloveno. L’obiettivo è quello di contribuire alla diffusione dell’immagine della Slovenia. Il portale offre le informazioni più importanti ed aggiornate sulla vicina repubblica ed una serie di links che consentono di accedere rapidamente ad ulteriori approfondimenti. Il sito è destinato agli stranieri ed è in lingua inglese. Capitale contro Governo Lubiana intende rivolgersi alla giustizia contro il Governo che le ha tagliato i trasferimenti finanziari di ben 60 milioni di euro. Lo ha annunciato il sindaco della capitale slovena Zoran Jankovič nella sua prima conferenza stampa dell’anno. Entro il mese di gennaio, ha annunciato, verranno verificati i passi da compiere per sollevare il contenzioso in sede legale. Disoccupati in calo L’Istituto sloveno per l’occupazione ha reso noto che alla fine di dicembre del 2007 c’erano in Slovenia 68.411 disoccupati, il 53,7 % erano donne, il 50,8% erano disoccupati da molto tempo, il 32,6% aveva 50 e più anni di età. Rispetto al dicembre del 2006 il tasso di disoccupazione è calato in Slovenia del 12,6%. Turbolenze politiche Frattura nel gruppo parlamentare del Partito nazionale sloveno (SNS) di Zmago Jelinčič che contava 6 deputati. Lunedì 7 gennaio sono usciti dal gruppo Sašo Peče, Barbara Žgajnar Tavš e Boštjan Za-gorac che hanno annunciato di voler creare il gruppo indi-pendente “Lipa” e rivendicato una maggiore autonomia nei confronti della maggioranza e del Governo. unione» eomiRiu Da lunedì 7 sono ripresi i corsi ed i laboratori dell’Università dell’età libera Riparte l’anno anche per l’Auser Tra le attività proposte a S. Pietro anche conversazioni su temi legati a medicina e giovani A Sandro Longhino la “Stella d’argento” E’ stato assegnato nei giorni scorsi il premio "Stella d'argento della Val Resia" 2007, il riconoscimento dell'associazione "ViviStolvizza" che ogni anno intende premiare un personaggio che si sia distinto per significative iniziative sociali o culturali che abbiano portato lustro a tutta la valle, fi premio è andato a Sandro Longhino, resiano da anni impegnato in progetti di solidarietà al servizio di associazioni no profit, “per aver saputo costruire in alcune delle zone più problematiche del nostro pianeta percorsi di solidarietà fondati sull'idealità, la ca- parbietà, la generosità e la concretezza che sono propri della gente della nostra Val Resia.” Longhino non era presente in quanto impegnato in America a portare avanti l'ultimo dei progetti che l'ha visto protagonista in dieci anni di intensa attività. Attività che lo hanno portato ad operare in Sudan, Turchia, Afghanistan e appunto in America. Il premio è stato consegnato dall'assessore Cristina Buttolo alla madre Maria. Un riconoscimento è stato assegnato anche a Lino Quaglia per il suo attaccamento all'associazione ViviStolvizza. Ples anu miizika, Naš kolindrin 2008 Kako to lòpo vasali, ko to citira! Du vi da kada nosi jiidi so pocali se vasalèt ziz nošo muziko! To ma byt pur staro rat, ko so na vi, da kada! Ano ščale nešnji din noša miizika na vasali noše syrcè ano nošo diišo. Te rozajonski kultiirski čirkolo "Rozajanski Dum" je si zmislil naredit te litušnji kolindri ta-na nošo muziko a-no neš ples. Zakoj? Zajtb ki litos neš folklore an če rivet 170 lit! Wse ise lita an je zdelel poznet po wsèj Ewropi neš ples ano nošo muziko ano pa noše stare oblačila. Tej riidi ta-na kolindrino jé karje litratow: ti stari ano ti nòvi litrati, so citirawci, so jiidi ki plešajo, ti varilci ano ti moji ano otobarja jé neš folklore. To je napisano po nes ano pa po laški ano se mòre lajet pa kej od Štorje od noše muzike. Kolindri an jé bil pòS?jèn wsén famejen tu-w Reziji a-no karjé njyn wkrej od Rezije, profesòrjén, biblioteken a-no universitaden. Tu-w Reziji so a nalaža pa ta-na Ravanci, tu-w sede od Parka. Tej wsakè léto an jé bil pražanten pa tu-w rasenji "Il lunari fat in Cjargne" ki litos na jé bila narèd tu-w Cerei-vento. Bu lunej wsén itén, ka so pomoali paračet ano naredit pa litos kolindri. L.N. Novo lieto se je začelo an takuo so paršli na dan tud novi koledarji, tisti, ki jih napravljajo društva al pa kamunske uprave, ki s koledarji ciejo ponudit ljudem kiek domačega an posebnega. Koledar, ki sta ga s skupnimi močmi parpra-vila kulturno društvo Rečan an garmiški ka-mun s podpuoro videnske Pokrajine je posvečen starim cajtam. Stare fotografije nam povedo, kuo “se je puno naših mladih zgubilo po sviete” pa tud kuo “so se dajal kuraZo tisti, ki so ostali doma, so gledal Ziviet buojš, ki so mogli...”. Zveza Slovenci po svetu je tud pripravila koledar, kjer vidmo stare predmete, ki so jih ankrat imiel v vsaki hiši: kolourate, malne za kafé, sopreše (ali pieglice), škafice... Suoj koledar sta napravla an lietos društvo Sv. Standri iz Kravarja (Spomini, ricordi...) an kulturno društvo Jaginski parjatelji - Svet Sin-klauž (Il nostro paese e la sua storia: le case -Naša vas an nje štorja: hiše). Na koncu pa povemo, da sta se tipanski an kobariški kamun združila an parpravla skupni koledar z liepimi fotografijami Maurizia But-tazzonija. V posebem lietu, poseben koledar! » X.*Mtwr*c:s* 1 Stare fotografije an nove sugestije naših koledarju KOLENDAR 2008 &fo fiCičasi, ki lidi naši starši m S(i mladi. (Od' telimi, t/oati rea seje spremeni/a. fddmi rieč, krpa je o&ta/a so naše narodne pieml Sdajšmkratjih piejemo šefe tm& mi.... Sono iniziati lunedì 7 gennaio e termineranno nel dicembre 2008 i corsi organizzati a S. Pietro al Natisone dall’Auser - Università dell’età libera Valli del Natisone - Nediške doline. L’anno accademico prevede laboratori creativo-artigia-nali di ricamo (sotto la guida di Liliana Bordon), cucito pratico (Gina Ponzo), Arte sartoriale (Anna Gubana), creare gioielli ed altro (Rosanna Cosson), maglia e uncinetto (Norma Tancredi), chiacchierino (Rita Gueli), decoupage (Lucia Codro-maz) e merletti (Cristina Car-gnel). Si tengono inoltre i corsi di inglese con la visione di film in lingua e conversazioni (Claudio Oballa), inglese (Paolo Venuti), italiano per stranieri (Paolo Venuti) e spagnolo (Elisenia Gonza-lez). In questi giorni stanno prendendo il via anche i corsi di ballo autogestito presso il centro sociale di S. Leonardo (con Flavia Iussig e Alberto Dorbolò) e di ginnastica dolce nella palestra di S. Pietro (con Michele Osgnach). Sono previste poi delle serate a tema con ingresso libero: su argomenti legati alla medici- na con Adriano Rojatti e sui giovani con Mario Medun. E’ aperta inoltre l’iscrizione ai corsi di tedesco, fotografia, grafica paesaggistica e a-gricoltura biodinamica. I corsi saranno sospesi l’ultimo giorno di carnevale ed il giorno delle Ceneri, durante le vacanze pasquali e La biblioteca comunale di S. Pietro, sede dell’Auser quelle estive, il primo novembre 2008 e per le festività natalizie. Le iscrizioni si ricevono fino al 31 gennaio presso la sede (biblioteca comunale di S. Pietro, via Alpe Adria 58, telefono 0432.717004, i lunedì, mercoledì e venerdì dalle 10 alle 12 e dalle 16 alle 17). Sono subordinate ad un numero minimo di cinque e massimo di 10 o 15 iscritti per corso. Tutti gli iscritti devono essere in possesso della tessera Auser 2008. četrtek, 10. januarja 2008 Comune ili Tutpaiu Tipalki Komun CALENDARIO 200£ Četrtek, 10. januarja 2008 4 I cardini del programma con la Regione capofila Area allargata per l’Obiettivo 3 Il Programma Obiettivo 3 predisposto per il periodo 2007-2013 interessa un'area di oltre 30.000 kmq ed una popolazione di circa 5,5 milioni di abitanti. L'area comprende, infatti, sul versante sloveno le regioni della Gorenjska, Goriška, Obalno-kraška e, in deroga territoriale, Osrednjeslovenska e Notranjsko-kraška, sul versante italiano le Province di Udine, Gorizia, Trieste, Venezia, Padova, Rovigo, Ferrara e Ravenna e, in deroga, Pordenone e Treviso. Rispetto al periodo di programmazione 2000-2006, l'estensione dell'area è aumentata considerevolmente, includendo in territorio italiano anche le Province emilianoromagnole di Ravenna e Ferrara e la Provincia veneta di Padova, e in territorio sloveno la Regione statistica Gorenjska. Ciò comporta un incremento deH'area ammissibile e della popolazione interessata pari, rispettivamente, a + 62,9% e a + 65,8%. Obiettivi e priorità Dall’obiettivo generale del programma, che è quello di “rafforzare l'attrattività e la competitività dell'area-pro-gramma”, derivano le priorità, suddivise in quattro assi: quello riferito all’ambiente, al trasporto e all’integrazione territoriale sostenibile (si vuole proteggere la biodiversità e garantire la gestione sostenibile delle risorse naturali, tutelare l'ambiente contro i rischi naturali e tecnologici e l'inquinamento, diminuire il consumo energetico ed aumentare l'utilizzo delle fonti di energia rinnovabili, migliorare l'accessibilità e i sistemi di trasporto, rafforzare la coesione territoriale all'interno delle aree funzionali transfrontaliere); quello che riguarda la competitività bu sata sulla conoscenza (si vuole aumentare la competitività delle piccole e medie imprese, sviluppare congiuntamen- te le potenzialità del turismo, promuovere l'economia basata sulla conoscenza, migliorare e qualificare il potenziale occupazionale attraverso sistemi coordinati di istruzione superiore e formazione); quello sull’integrazione sociale (si vuole rafforzare i sistemi di comunicazione e di istruzione, salvaguardare la conoscenza e fruizione del patrimonio culturale ed accrescere gli scambi culturali, aumentare la qualità della vita attraverso lo sviluppo coordinato dei sistemi sanitari e sociali); infine l’asse che riguarda l’assistenza tecnica (si vuole garantire il corretto funzionamento dei sistemi di gestione, sorveglianza e controllo del Programma operativo, migliorare la qualità, l'efficacia e la coerenza dell'intervento dei Fondi, promuovere il Programma ed i progetti finanziati). Piano finanziario Il piano finanziario del Programma prevede risorse pubbliche complessive pari a 136.714.000 di euro, di cui circa 116 milioni - pari all'85% - di provenienza europea, e circa 20 milioni di risorse nazionali italiane e slovene. 11 37% dei fondi (42.996.564 euro) è stato assegnato all'Asse 1 “Ambiente, trasporti e integrazione territoriale sostenibile”, il 29% dei fondi, pari a 33.700.01 euro, all'Asse 2 "Competitività e società basata sulla conoscenza", il 28%, pari a 32.537.941 euro, all'Asse 3 "Integrazione sociale". All'Asse 4 "Assistenza tecnica" è stato assegnato il 6% delle risorse. Lo stato delle cose La proposta di Programma è stata approvata dalla Commissione europea in settembre. I primi bandi saranno lanciati dall’Autorità Unica di Gestione presumibilmente nel corso della primavera del 2008. AVemasso apre l’azienda Snidare Si terrà sabato 12 gennaio 2008 alle ore 11.30 presso la sede dell’azienda agricola Giordano Snidaro di Vemasso (San Pietro al Natisone) l'inaugurazione del nuovo spaccio a-ziendale di salumi. L'azienda Snidaro alleva maiali e produce insaccati seguendo metodi tradizionali garantendo alla propria clientela un prodotto genuino e di elevata qualità. L'apertura del nuovo punto vendita costituisce una nuova occasione di sviluppo della rete delle aziende agricole che nelle Valli del Natisone si dedicano alla vendita diretta del prodotti agricoli e che valorizzano le tipicità del nostro territorio. ZELENI LISTI 4 Ace Mermol/a Politika in naši strahovi Med prazniki sem v boljših knjigarnah zapazil veC knjig priznanih mislecev, ki razpravljajo o veri, bogu, ateizmu, o dometu razuma, o resnici, skratka, o poslednjih rečeh. Ponujeno branje ni poljudno, očitno pa je tematika papeževe enciklike “Spe salvi” izpostavila zelo občuteno problematiko. Založniki, ki lovijo trenutek, so segli po tekstih, ki gledajo na upanje z drugačnih zornih kotov, vendar za upanje vendarle gre. Nekatere knjige o upanju in resnici pa so nastale sproti, kot se to danes dogaja, ko se knjiga pojavi že kak teden po dogodku: skoraj kot revija. Neizpodbitno pa je, da se je novo leto pričelo v znamenju globlje negotovosti, kot je lahko politična. Za Italijo so, vsaj zame, smeti v Neaplju resnični simbol nelagodja, strahu in preštevilnih nerešenih problemov. V nespodobni zgodbi, ki traja desetletja, a je v tem času prispela do nekega kritičnega trenutka, se mešajo camorra, slaba politika, vezi med njo in svetom nezakonitih poslov, odsotnost rimske politike, ki naj bi preko strankarskih razprtij znala braniti interes države. Mislim na državo kot celoto. Mislim na politiko, ki zasluti, kdaj je potrebno zapustiti barikade med pozicijo in opozicijo ter sprejeti skupne odločitve. Očitno je, da je za vsakovrstne mafije zelo ugodno, če se politika razkolje ob vsakem problemu in če je vsak predlog za rešitev, ki ga ponudi vlada, dober, za nove polemike in napade. Camorra, mafija, cosa nostra, 'ndrangeta itd. imajo toliko denarja in vpliva, da lahko po lastni volji odločilno Pred skorajšnjim obiskom italijanskega predsednika Napolitana v Sloveniji Slovenski predsednik Danilo Turk bo danes sprejel Pavšiča in Štoko Predsednik Republike Slovenije Danilo Tiirk bo v četrtek, 10. januarja (danes) sprejel predsednika SKGZ Rudija Pavšiča in predsednika SSO Draga Štoko. Razlog za sprejem je skorajšnji obisk italijanskega predsednika Giorgia Napoli- tana v Sloveniji. Predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji bosta slovenskemu predsedniku obrazložila sedanji položaj slovenske manjšine. Pavšič in Stoka pa sta pisala tudi tržaškemu prefektu Giovanniju Balsamu in ga zaprosila, da bi posredoval tudi za sprejem pri Napolitani Prošnjo sta predsednika SKGZ in SSO utemeljila s posebnim trenutkom, ki ga doživlja tudi slovenska manjšina v Italiji. Med Italijo in Slovenijo je padla meja. Slovenija predse- r Istituto comprensivo, incontri con le famiglie 1 La Direzione dell'Istituto Comprensivo comunica che gli incontri con le famiglie per le iscrizioni si svolgeranno secondo il seguente calendario: - Scuola Secondaria di 1° grado di San Leonardo e San Pietro al Natisone: il giorno 16 gennaio 2008 presso la scuola secondaria di 1° grado di San Pietro al Natisone dalle ore 17.30 alle ore 18.30. - Scuole Primarie di Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Savogna: il giorno 16 gennaio 2008 presso ogni plesso scolastico dalle ore 17.00 alle ore 18.00. - Scuole dell'Infanzia di Pulfero, San Leonardo, San Pietro/Azzida e Savogna: il giorno 16 gennaio 2008 presso ogni plesso scolastico dalle ore 17.00 alle ore 18.00. 11 Dirigente Scolastico e i docenti forniranno utili indicazioni sull'organizzazione delle attività della scuola e presenteranno l’offerta formativa. premikajo kazalec politične ure, čeprav je njihov edini cilj denar. Toliko bolj, če se politika ločuje v bloke, ki se samo drug drugega obtožujejo in zmerjajo. Vlada in politiki seveda niso krivi za vse nezgode, strahove in negotovosti. Svoje male in velike krivde nosimo tudi državljani s svojim obnašanjem in z zvračanjem krivd na druge. Ljudje v Neaplju in okolici, ki danes kričijo, so leta in leta molče sobivali s smetmi, s camorro in s slabo politiko. Niso se upirali, ampak so zobali drobtinice, ki so padale s te ali one mize. Vseeno pa ni politika brez krivde. Predolgo let Italija nima vlade, ki bi lahko rekla in napovedano naredila. Volilci bi nato ocenjevali njena dejanja. Glede tega so res potrebne nekatere ustavne reforme in volilni zakon, ki bi omogočal zmagovalcu, da vlada in preprečil, da se znotraj same vladne koalicije ustvarjajo lobiji, prikrite opozicije, izsiljevanja itd. Tudi opozicija naj ne bi sedela v poslanski zbornici in senatu z izključnim namenom, da zruši vlado ter se požvižga na takoimenovane splošne ali skupne koristi. 2al v Italiji ni tako. Zato vsi občutimo pomanjkanje jasnih besed, konkretnih obljub in seveda dejanj. To ni kritika Prodijevi vladi, ki naredi, kar ji objektivni položaj dovoljuje. To je kritika Italiji smeti, ki se nabirajo po Neapeljskih ulicah. Smeti pa so tudi gore papirjev v uradih sodišč, dežel, občinskih uprav, skratka, državnega aparata, ki je večkrat bolj ovira kot pomoč. Smeti so v glavah politikov, ki mislijo le na lastne koristi in vidnost po televiziji. Nekatere gnojne bube so v Italiji očitne. Za njihovo ozdravljenje bi potrebovali državo, država pa je skupek političnih sil, ki vedo, kdaj se morajo ločiti med pozicijo in opozicijo ter kdaj zatulijo sirene in morajo vsi na ulico gasiti sosedovo hišo, ki gori. V tem smislu pozivi predsednika Napolitana niso retorični. Konec koncev je on sam doma v Neaplju in ve, v katerih pogojih rastejo najbolj strupene rože: za vse in ne le za Jug. L'ANPI informa Danilo Tiirk duje Evropski uniji, ustvarjajo se novi pogoji za dialog med evropskimi narodi, kar prinaša nove možnosti za mir in blaginjo. V tem kontekstu odigravajo nemajhno vlogo tudi manjšine, ki so v Evropi izrazita prisotnost. L’Istituto Friulano per la Storia del Movimento di Liberazione, l’Associazione Nazionale Partigiani d’Italia ANPI, l'Associazione Ex Deportati nei Lager Nazisti ANED organizzano la presentazione del Quaderno numero 13 pubblicato a cura del Comitato regionale dell’ANPI del Friuli Venezia Giulia dal titolo Gianna e Luciano Lizzerò contro il "Corriere della Sera", alle ore 18 di venerdì 11 gennaio presso la Sala Ajace di Piazza Libertà a Udine. Interverrà nella veste di relatore il sen. Gianfranco Maris, presidente dell'A-NED, presidente onorario dell’ANPI nazionale e direttore generale dell'Istituto Nazionale per la Storia del movimento di Liberazione in Italia, che nella veste di avvocato ha patrocinato la causa intentata dalla famiglia Lizzerò contro il giornalista Gian Antonio Stella e il direttore del "Corriere della Sera" Ferruccio De Bortoli, in difesa della memoria del comandante partigiano Mario Lizzerò "Andrea". Il Quaderno fa la cronaca del processo: una sonora sconfitta di quell’insolente revisionismo senza ricerca che intende sporcare quella pagina fondamentale della nostra storia che fu la lotta di liberazione contro il nazifascismo. Nato a Mortegliano (Udine) il 28 giugno 1913, deceduto PII dicembre 1994, Mario Lizzerò fu dirigente comunista e parlamentare. Fin dagli anni dell'adolescenza fu membro dell'organizzazione comunista clandestina del Friuli. Nel 1933 Lizzerò, arrestato con altri suoi compagni dalla polizia fascista, finì davanti al Tribunale speciale con l'accusa, non solo di aver organizzato la Federazione comunista di Udine, ma anche di averne esteso l'attività in alcune delle organizzazioni giovanili fasciste del Friuli. Condannato a sei anni di reclusione, il giovane scontò la pena a Roma e a Castelfranco Emilia. Appena libero riprese l’attività politica e, nel 1942, riuscì a mettersi in contatto con la Resistenza slovena, già operante nell'Alto Isonzo. Di nuovo arrestato nel maggio del '43, Lizzerò tornò libero con la caduta di Mussolini e già nell'estate si diede ad organizzare le prime bande partigiane del Friuli. Nell'ottobre, con Giacinto Calligaris comandante e Mario Lizzerò commissario politico, nasceva la prima brigata garibaldina d'Italia, dalla quale avrebbero poi avuto origine le otto Divisioni garibaldine inquadrate nel Gruppo divisioni Garibaldi "Friuli", che a-vrebbero avuto come commissario politico "Andrea" (Mario Lizzerò, appunto). Dopo la Liberazione, Lizzerò divenne segretario della Federazione comunista di Udine, quindi segretario regionale del PCI. Consultore nazionale nel 1945, deputato comunista per tre legislature, Lizzerò (che è stato anche membro del Consiglio nazionale del-l'ANPI), ebbe modo di impegnarsi per dare soluzione ai più gravi problemi sociali del Friuli, quali quelli della montagna, dell'emigrazione, della catastrofe del Vajont e del terremoto del 1976. Četrtek, 10. januarja 2008 Sestmesečnik izdaja kulturno društvo Rozajanski dum Naš glas je spet izšel v dolini pod Kaninom Kot božično darilo smo tudi letos prejeli zadnjo številko šestmeseCnika “Naš glas -La nostra voce”, ki ga izdaja kulturno društvo Rozajanski dum iz Rezije, urejuje pa Luigia Negro. Doslej je izšlo 6 številk in vsaka je bila po svoje zanimivo darilo, saj ponuja dosti zanimivega branja in vsakič nove informacije in podatke. Kulturna izbira Časopisa, kot piše urednica v rezijanšCi-ni v svojem uvodniku, je namreč dati prostor in glas najvišjim in najbolj priznanim strokovnjakom, ki so proučevali Rezijo, njeno zgodovino in kulturo. Potrebno se je obraCati na specialiste in od njih se uCiti, piše Luigia Negro. Mi dodajamo še, da ne gre poslušati toliko samozvanih slavistov in jezikoslovcev, ki jih ne manjka niti v Reziji in vseskozi širijo njih teorije, ki nimajo nic opraviti s stroko. Nosilni Članek v zadnji številki rezijanskega glasu je intervju s profesorjem Pavletom Merkujem, ki pripoveduje o prvih stikih z rezijanšCi-no, ko je bil še študent na ljubljanski Univerzi in predvsem o tistih, ki jih je od leta 1967 navezal z Rezijani, njihovo glasbo, kulturo in posebej jezikom. Merku razmišlja Na vimo z’kot an je piršel mo tu-w Rezijo an je došel ano izdé an je ostel nu dardo injyn se mantanjel. To jé za Warwet neš langeC tej den awravi paleC nu rudi lòpo kej sjortet ki an be tei se rivinet. Ci Cerno radè da kej ostej marno zapi'set nu g’at wkrej ki to Cè byt den lipi svit pa šče dòpo karjè lit. To ni wmej bilo ta-par nyn itako lòpo tej injyn ki tu-w Reziji wsaka ves mòre pi'set pa po nes. Pietro Buttolo Pesem Neš langeC so v redakciji Časopisa prejeli iz Avstralije septembra lani « «. ■ ■ f Pozitivna ocena leta 2007 1 V ponedeljek, 17. decembra seje v gori-škem Kulturnem domu zadnjič v lanskem letu zbral glavni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Predsednik Rudi Pavšič je v svojem daljšem poročilu pozdravil padec schengenske meje med Italijo in Slovenijo, nato pa je analiziral rezultate, ki jih je v letošnjem letu beležila slovenska manjšina. Pavšič je tako omenil odobren seznam ObCin, kjer naj velja zaščitni zakon, uvedbo dvojezičnih izkaznic v Trstu, odprtje prvega razreda dvojezične nižje šole v Spe-tru, povišek državnih in deželnih prispevkov manjšini itd. Pavšič je Čestital novemu predsedniku Republike Slovenije Danilu Turku in pri tem naglasil, da SKGZ spremlja politično dogajanje v Sloveniji, do matične države pa ohranja institucionalen odnos. PavšiC je med ostalim omenil, da bo moral kongres razpravljati tudi o vprašanju, do kolike mere je umestno, da se vodilni v SKGZ aktivno vključujejo v strankarsko življenje. Na dnevnem redu zasedanja glavnega odbora pa je bila razprava o deželnem za- konu za Slovence. K posegom so bili vabljeni slovenski deželni svetniki, vendar se je zasedanja lahko udeležila le poročevalka o zakonu v deželnem svetu Tamara Blaži-na. Bruna Zorzini SpetiC je poslala pisni prispevek. Tamara Blazina je orisala ugodne novosti v novem zakonu, kot so dopolnila k zaščitnemu zakonu št. 38, priznanje dveh krovnih organizacij (SKGZ in SSO), nova sestava komisije za delitev sredstvev, ki prihajajo iz Rima za manjšino, deželni sklad za manjšinske dejavnosti in vzdrževanje stavb itd. Kot negativen aspekt je Blazina omenila premajhno angažiranje italijanskih kolegov v razumevanje in sprejemanje samega zakona. Marsikdo paC ne pozna slovenske manjšinske stvarnosti. Bruna Zorzini SpetiC je v zakonu opazila določene pomanjkljivosti, ki dokazujejo, da tudi v deželni večini niso vsi enako ali podobno naklonjeni Slovencem. Po uvodnih poročilih se je razvila obširna debata, ki se je dotaknila rezlicnih tem ter sončnih in senenih plati manjšinskega življenja ter odnosov med slovenskimi organizacijami in državnimi inštitucijami. J tudi o potrebni kulturni jezikovni politiki, ki bi prispevala k ohranjanju ljudskega izročila, ki ga vsekakor ogroža razvoj družbe. Sledi drugi del pogovora s profesorjem DuliCenkom, ki pouCuje v Univerzi v Tartuju in ima za seboj kakih 15 in veC razprav o rezijanskem dialektu. Tudi on poziva Rezijane, naj ohranijo to veliko bogastvo in naj se pri tem opirajo na znanje starejših ljudi. Zanimiv je tudi pogovor z msgr. Marinom Qualizzo o bodočnosti naše skupnosti. Velikega pomena, ze zlasti v zvezi z vsakodnevnimi polemikami o izvoru rezijanskega govora, je prispevek Hana Steenwijka z univerze v Padovi. Nizozemski profesor predstavlja prve razlage Bau-douina de Courtenaya o izvoru rezijanšcine, tako zvano turansko terorijo. A jo precej odločno zavraCa. Hipoteza, ki bi postavljala v dvom bližino, oz. sorodstvo rezijanšcine s slovenskimi dialekti, poudarja prof. Steenwijk, ni dokazana in vsekakor je znanstveno neutemeljena. Sledijo še drugi zanimivi prispevki: o posebni božiCni noci v Reziji, kjer imajo žive jaslice, o bogatem delovanju folklorne skupine in društva Rozajanski dum, o deželnem zakonu, o Rezijanih po svetu ter o prijateljih, ki so v zadnjem obdobju odšli, med njimi je tudi deželni svetovalec Mirko Špacapan. Na koncu je še Otroški ko-tič s pravljico o žabah, ki jo je v rezijanšCini napisala Silvana Paletti. L’intervento Riorganizzare i servizi Per favorire la permanenza dei giovani l Un'altra buona notizia per la Benečija. "Sonego annuncia il servizio a chiamata per il trasporto nelle Valli del Natisone" titola il Messaggero Veneto. Non e' stato precisato nei dettagli il sevizio, ma quest'annuncio cambia finalmente un andazzo di decenni. Da una parte in tutta la Benečija scorazzano enormi pullman per la gran parte vuoti, dall'altra aumentano le proteste dei cittadini che non hanno mezzi propri - o non possono usarli a go-go - e si trovano praticamente isolati nei paesi. Per non parlare delle tariffe. Finalmente si da mano ad una riorganizzazione dei servizi sul territorio. L'occasione dovrebbe essere presa al volo anche per adeguare e razionalizzare l'intero settore, a cominciare dal trasporto con gli scuolabus. Oggi norme, direttive, leggi varie rendono praticamente impossibile il trasporto dei comuni cittadini su questi mezzi. Assurdo che va eliminato al più presto, magari adeguando o cambiando qualche legge. L'annuncio è un altro preciso segnale che la ri-costruzione della BeneCija si può fare. E' arrivato il momento di riprendere tutte le proposte, gli studi, rimasti nei cassetti - va ricordato che il progetto Sonego non é un'idea recentissima, é stata sviluppata già venti anni fa nella vecchia Comunità montana delle Valli del Natisone -aggiornarli, approfondirli, adeguarli alla realtà corrente e finalmente realizzarli. Indi porre mano ai nuovi progetti compatibili. Il campo da arare è talmente vasto e variegato che c'è da disperdersi. Prendiamo alcuni esempi. Revisione della comunità montana affinchè rappresenti adeguatamente la BeneCija, abbia il baricentro in essa, sia il motore di questo possibile sviluppo. In essa si possono elaborare tutte, dico tutte, le soluzioni per risolvere i problemi che oggi derivano dalle dimensioni dei nostri comuni, ridando ad essi a-gilità, efficienza, efficacia, radicati come sono sul territorio. Non siamo più una regione di confine, ma di incontro. Il governo Prodi con le proposte di ridisegno delle comunità montane ci offre un'opportunità unica, da cogliere al volo. La manutenzione del territorio, finché abbiamo ancora qualche azienda che lavora la terra; il sostegno forte, determinante, alle giovani famiglie, fornendo loro servizi adeguati (si pensi solo ai trasporti) e che siano di valore superiore ai costi che esse sopportano per vivere in montagna. Senza le giovani famiglie siamo spacciati. Il sistema scolastico, che da una parte deve fornire, in modo omogeneo, su tutta l'area il supporto alla nostra cultura - con le scuole pubbliche - e dall'altra va completato con gli istituti di scuola secondaria superiore. Le strutture produttive, che richiedono un'attenzione particolare. A cominciare dal turismo da organizzare in modo professionale; mettendo sempre al centro dell'attenzione la nostra realtà senza farsi abbagliare, e spesso abbindolare, dalle sirene esterne, buone solo a ciucciare le nostre risorse senza alcun ritorno. E così via; chi potrà, e dovrà, porre mano a questa imponente opera? Razionalizzare la discussione - perché si deve discutere a fondo, discutere fortemente, senza però cadere nella trappola della fiera delle parole - sarebbe già un grande risultato. Sicuramente ne saremo capaci. Così riusciremo anche a conservare per le nuove generazioni quel patrimonio che lutti ci invidiano, la conoscenza di più culture. Fatto straordinario, ricordato anche dal "Venerdì" di "Repubblica" del 14 dicembre: "Il cervello, dunque, è meravigliosamente concepito, dalla nascita, per accogliere senza sforzo più lingue". Poi prosegue:" E chi parla due lingue da piccolo non avrà difficoltà ad apprenderne una terza, una quarta " Parola di scienziati. Fabio Bonini NOVI MATAJUR NAROČNINA 2008 Abbonamento V tej Številki je pustna položnica - In questo numero troverete il conto corrente postale per eff ettuare il versamento ITALIJA..................... 34 evro EVROPA 40 evro AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu).......... 62 evro AVSTRALIJA (po avionu) 65 evro novi matajur ^ T -------------------------------------Otroška stran Četrtek, 10. januarja 2008 “Abbiamo incontrato il Dalai Lama a Polava” Anche gli alunni della Scuola Primaria di San Leonardo hanno voluto salutare il Dalai Lama in occasione della sua visita alla Comunità di Polava. Ecco il racconto di questa emozionante giornata e le impressioni a “caldo” dei piccoli alunni della classe prima. Enrico: Avevo un po’ paura perché era la prima volta che lo vedevo. Michael: Quando siamo arrivati abbiamo visto due monaci che suonavano la tromba. Arianna: Per terra c’erano dei disegni con la farina, c’erano le bandierine con le pre-ghierine che non riuscivamo a capire. Giada: Abbiamo visto le bandierine della preghiera sui fili. Enrico: Le scritte erano disegni. Iuri: Ci hanno dato le bandierine di dove è nato lui... Giada: Tibet! Michael: Sulla bandiera c’è un sole arancione e blu e quando lui è uscito noi abbiamo sventolato le bandierine e abbiamo applaudito. Dragos: Abbiamo visto l’uomo importante del mondo, lo abbiamo visto anche alla televisione. Iuri: Il Dalai Lama è entrato in una casa a pregare e lo abbiamo visto alla televisione e anche i monaci seduti sopra il cuscino a pregare e lui ha visto il nostro regalo che gli abbiamo fatto. Stjepan: Quando era in basa buttava delle cose, era seduto. Arianna: La maestra Cinzia il Dalai Lama la faceva entrare con un bambino di Savogna e Michela. Ha detto il Dalai Lama: “Potete anda- re, lasciate lì i regali, per piacere”. Michael: C’erano tanti buddisti e hanno detto “Glielo do io il regalo” e non li hanno fatti entrare. Poi è u-scito per andare alla chiesetta, è andato dal suo capo, poi ha parlato in un’altra lingua. Enrico: C’era tanto traffico, tanta gente, eravamo stretti è arrivata la macchina e abbiamo visto al televisore dove andava. Dragos: Io l’ho visto salutare tutti e mi ha salutato anche a me con la mano. Giada: Si è messo le mani vicine e ha salutato nel suo modo. Iuri: Quando eravamo tanto stretti siamo andati a vedere le case di Polava e poi siamo tornati. Stjepan: Sentivo una voce che parlava in un’altra lingua e poi in italiano. Giada: Io sono stata contenta perché era la prima volta che ero a Polava e che vedevo il Dalai Lama. Dragos: Mi piaceva vederlo perché è molto importante questo uomo e fa tanto per la pace. L’ho visto davvero. Enrico: Ero contento anche se non l’ho visto, mi piaceva stare là. Michael: Quando eravamo strettini era tanto caldo, ero troppo contento. Arianna: Io ho capito come stavano pregando i monaci. Iuri: Io ero molto contento perché ero là. Stjepan: Avevo anche un po’ paura del Dalai Lama e non sapevo neanche com’era. Tutti: Questa giornata è stata molto bella! Per il Dalai Lama... hip hip urrà! Otroci dvojezičnega vartaca so ponudili lepo in veselo predstavo Zajčki, miške, veverice, medvedi in tudi lisice so pripravile za božične praznike dobro in veliko gubanco. Zgodilo se je v petek, 21. decembra v špetrskem dvojezičnem vartcu, ko so učenci vartaca ponudili vsem staršem prav lepo in veselo predstavo. V italijanščini in slovenščini so “živali” naših gozdov peli in pripovedovali “Živali” naših gozdov so pripravile gubanco kako nastane in se peče slaščica, ki je eden od “simbolov” Nediških dolin. Bila je tudi priložnost, seveda, da voščijo za novo leto in - tako, kot je rekla ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden v svojem pozdravu -izrazijo veliko zadovoljstvo za pridobitev srednje šole z dvojezičnim poukom. U-panje vseh je, da bi tudi v novem letu učenci, učitelji in starši imeli toliko zadovoljstva. V gozdu so “živali” napravili veliko gubanco 1^ . novi matajur ^7 Dan emigranta 10. januar«« / s prve strani S pozitivno energijo in kakovostnim nastopom sta Številno publiko jo najprej obdarila harmonikarski ansambel Glasbene matice pod vodstvom dirigenta Aleksandra Ipavca, v drugem delu pa Beneško gledališče in še posebej navdušena in samozavestna skupina mladih, ki nas je prepričala, da bo v Nadiških dolinah še dolgo Živela slovenska beseda. To kar je bilo do nekaj let nazaj le sanja, to o čemer nismo niti upali razmišljati, to je danes postalo realnost je dejal Renzo Mattelig, ki je spregovoril v imenu slovenskih organizacij SKGZ in SSO videnske pokrajine ter Zveze Slovenci po svetu, ki letos praznuje svojo 40-letnico delovanja. Ob upravičenem zadovoljstvu pa je Mattelig postavil tudi prst v rano. Naše doline niso še danes v stanju nuditi zaposlitev in zadovoljiv standard življenja našim mladim, ki imajo pred seboj le pot po kateri so šli njihovi starši, pot izseljevanja. Potrebno je, “da se naše organizacije in vse inštitucije povežejo in združijo svoje sile, zato da zagotovijo kisik naši skupnosti, ekonomski kisik” je podčrtal. Slavnostni govornik je bil deželni odbornik za šolstvo, kulturo, jezikovne manjšine in izseljenstvo Roberto Antonaz, ki je najprej naštel pozitivne pridobitve za slovensko skupnost v lanskem letu. Končno se je premaknil z mrtve točke zakon za zaščito slovenske manjšine. Njegovo izvajanje, ni bilo samo po sebi umevno, je dejal Antonaz, bila so namreč zavlačevanja in tudi bojkoti. Potreben je bil nov paritetni odbor in objava conizacije v Uradnem listu. In to smo dosegli. Rimska vlada je po več kot petnajstih letih povišala prispevek za slovensko skupnost, novo obdobje se je začelo tudi v odnosih med deželo Furlanijo Julijsko Krajino in Slovenci. Deželni svet je namreč sprejel prvi zakon za zaščito slovenske skupnosti, in tudi to je zahtevalo kar nekaj "napora, ter ustanovil poseben sklad zanjo. To kar nam daje nov elan in nam vliva optimizem za bodočnost je odprava meje, je dejal Antonaz. S tem smo dokončno in nepovratno presegli tragično preteklost, ki je bremenila te kraje. Meja pomeni namreč ločevanje in ovire, in dejansko je onemogočala kulturni in ekonomski razvoj teh krajev. A sedaj se začenja novo, pozitivno obdobje je dejal deželni odbornik. Antonaz se je seveda dotaknil tudi ustanovitve dvojezične nižje srednje šole, omenil je odločnost in nepopustljivost staršev, a zahvalil se je tudi podboneškemu županu Dome-nisu, ki je s svojim podpisom omogočil ta rezultat, špetrske-mu Zupanu je pa zagotovil sredstva za vzdrževanje italijanske in dvojezične šole. Dvojezičnost je veliko bogastvo v naši deželi je zaključil Antonaz, ki je tudi dejal, da jo bo dežela z novim zakonom o izobraževanju spodbujala in še posebej spodbujala učenje slovenskega jezika. V imenu predsednika republike Slovenije Danila Tiirka je pozdravil njegov svetovalec za mednarodne odnose Dušan Snoj. Poudaril je, da je odprava mejnih kontrol odprla nove Po zgodovinskem letu 2007 se odpirajo nove možnosti rasti Na Dnevu emigranta zanimiv prikaz kulturne ustvarjalnosti Slovencev v Furlaniji možnosti vsestranskega razvoja v odnosih med Italijo in Slovenijo in napovedal obisk predsednika Giorgia Napolita-na v ponedeljek v Ljubljani. Izpostavil je pomen predsedovanja Slovenije Evropski Uniji in zgodovinsko priložnost, ki jo ima. Z besedami predsednika Tiirka pa je podčrtal, da je “Evropska unija prijazno okolje, vendar nam naše identitete, uveljavitve našega jezika in kulture, niti ne podarja niti ne zagotavlja. Za oboje moramo s trdno voljo poskrbeti sami”. Združena Evropa, je nadaljeval Snoj, ponuja dodatne priložnosti za blaginjo in prijateljstvo med sosednjima državama in tudi za manjšine. Nato je pozdravil državni sekretar Zorko Pelikan, ki je izrazil upanje, da se bo v letu 2008 nadaljevala pozitivna zgodba lanskega leta. Se posebej pa se je zavstavil ob delu mešane komisije Slovenije in Furlanije Julijske Krajine, ki se je 19. decembra lani sestala prav v Čedadu in razpravljala o možnosti za izboljšanje sodelovanja. Izrazil je nato željo in pričakovanje, da bi nove okoliščine in spremembe prinesle več možnosti za razvoj in to še posebej v Videnški pokrajini. K pozitivnemu vzdušju je prispeval tudi čedajski župan Attilio Vuga. Poudaril je pomen padca meje tudi za mesto Harmonikarski orkester Glasbene šole iz Spetra z dirigentom Aleksandrom Ipavcem Zorko Pelikan Dušan Snoj Z dalmatinskimi plesi, s tangom in skladbo Piškice, ki jo je za špetrski harmonikarski orkester zložil dirigent Aleksander Ipavec, se je Dan emigranta prav imenitno odprl. Na ta način so prireditelji želeli poudariti tridesetletnico glasbene šole Glasbene matice v Spetru, a tudi deset let uspešnega delovanja harmonikarskega orkestra, ki je s svojim koncertom navdušil občinstvo. Tudi drugi del prireditve je potekal v znamenju beneške mladine. Letos smo sledili zanimivemu prikazu zgodovine Slovencev v Fur- Slavnostna govornika, deželni odbornik Antonaz in ravnatelj Zveze beneških izseljencev Renzo I Mattelig Čedad, ki je dolgo povojno obdobje bilo mesto vojakov in vojaških služnosti, a sedaj lahko polno prevzema svojo zgodovinsko vlogo povezovanja in dialoga s slovenskimi sosedi. Dotaknil se je tudi vprašanja manjšinskih pravic in odprtja slovenskega okenca v Čedadu. Povedal je, da je o tem pred kratkim tekla beseda na sestanku na Videnški prefekturi in dodal, da je občina Čedad pripravljena sodelovati. Tudi letos so se Dneva emigranta udeležili številni politični predstavniki, med njimi naj omenimo podpredsednika slovenskega parlamenta Vasjo Klavoro, podpredsednika deželnega sveta Carla Monaia in deželno svetovalko Tamaro Blažino, predsednika gorske skupnosti Corsija in načelnika upravne enote Likarja ter župane iz Bovca, Kobarida, Tolmina in Brd, Tipane, Podbonesca, Spetra, Srednjega, Grmeka in podžupana iz Sovodnje. Del številne publike v Ristoriju v Čedadu laniji in zgodovine slovenskega jezika, ki so mu dajali ritem prav mladi nastopajoči. Pripoved, ki jo je zrežiral Marjan Bevk s pomočjo Marine Ceme-tig, se je začela v srednjem veku z videmskim, čemejskim in starogorskim rokopisom, v katerih so prvič zapisane številke, volila darovalcev bratovščini Svete Marije in molitve. Nadaljevala se je skozi zgodovino naših prednikov do fašizma in prepovedi slovenske besede v cerkvi, težkih povojnih časov in izseljevanja, vse do beneške pomladi in ustanovitve dvojezične šole. Ob dokumentih so nam igralci Beneškega gledališča zaigrali tudi prizore iz naše zgodovine in zapel je moški zbor Matajur iz Klenja. Poslušali smo tudi poezijo Silvane Paletti v rezijanščini in Viljema Cerna v terskem dialektu, tako, da je bil prikaz res pester in popolen. Potreben ekonomski kisik za našo skupnost s prve strani Upamo, da bodo ljudje, ki bodo z vrha Matajurja občudovali vrhove Julijskih Alp ali furlansko ravnino le uživali ob lepoti razgleda in ne bodo videli več senc iz preteklosti. Pred našimi očmi je drug še svež prizor z dne, ko so v Spetru odprli 1. razred dvojezične srednje šole s slovensko-italijanskim poukom. Samo leto nazaj se je to zdela utopija. Danes je to postala realnost po zaslugi moči in odločnosti staršev, a tudi celotne slovenske skupnosti v Furlaniji in deželi, deželnega odbomištva za šolstvo ter pristojnih šolskih organov. Narejen je bil še en velik korak na poti uresničevanja dolgoletne sanje. In naše upanje je, da bi dvojezično šolanje postalo realnost tudi v drugih krajih Furlanije, kjer je naseljena naša skupnost. Ob tem ne smemo pozabiti, da po dolgem zavlačevanju, se bo po objavi v Uradnem listu seznama občin ter po jasno izraženi vo-lji skoraj vseh obmejnih občin, ki so se opredelile za vidno dvojezičnost, končno začel izvajati zaščitni zakon. Tudi dežela Furlanija Julijska Krajina je sprejela specifični zakon za zaščito svojih prebivalcev slovenskega jezika in kulture. Tudi ta je pozitiven rezultat, o katerem nismo pred leti niti upali razmišljati. Omenil sem prej sanjo in prava sanja je pred štiridesetimi leti navdihnila naše sezonske delavce v Svici, ko so ustanovili Zvezo beneških izseljencev. "Sole v našem jeziku in delo doma", to so napisali na transparente, ki so jih nosili v Vidnu, na največji manifestaciji izseljencev naše dežele, na kateri so zahtevali zaščito za delavce v izseljenstvu in ekonomski razvoj rojstnih krajev. Danes nekateri od njih so tu v tej dvorani, mnogo drugih ni več, uničila jih je silikoza ali kaka druga poklicna bolezen ali nesreča na delu. Vsem njim naj gre spomin in zahvala naše skupnosti. Ob številnih in tehtnih razlogih za veselje so pa še odprta vprašanja, ki nas skrbijo. Prvo je gotovo vprašanje dela doma. Čeprav že desetletja govorimo o tem, niso naše doline še v stanju nuditi zaposlitev in zadovoljiv standard življenja našim mladim, ki šele dandanes, čeprav z drugimi sredstvi in višjo stopnjo izobrazbe, imajo pred seboj le pot, po kateri so šli njihovi starši: pot izseljevanja. Potrebno je, da se naše organizacije in vse inštitucije povežejo in združijo svoje sile, zato da zagotovijo kisik naši skupnosti, ekonomski kisik, ki bo spremenil in obrnil demografske trende, ki so povsod zaskrbljujoči in v najbolj odročnih krajih že katastrofalni. Jezik je potrebno komunikacijsko sredstvo v družinskih in družbenih odnosih, a mora biti sredstvo komunikacije v vseh segmentih življenja, tudi in morda še najprej v gospodarstvu. Vemo, da ne bo lahko, a računamo na odločnost protagonistov zato, da bo beneška pomlad, ki je pred štiridesetimi leti zacvetela, končno rodila sadove. Na koncu želim srečno in uspešno leto 2008 vsem nam, ki smo evropski državljani iz območja, kjer smo bili pod skupno streho že pred več kot tisoč let za časa oglejskih Patriarhov. V duhu tiste tradicije se slovenska skupnost v Furlaniji prepoznava v pogledih deželnega sveta Furlanije Julijske Krajine, ki se odražajo v predlogu reforme posebnega statuta, v katerem je ovrednotena jezikovna in kulturna pluralnost našega teritorija. In na zadnje, a ne po pomenu, spomnimo se, da je pred šestdesetimi leti stopila v veljavo Ustava Republike Italije. V njej so jasno določene pravice državljanov in tudi njihove odgovornosti, čeprav nanje pogosto pozabljamo. Zaščita manjšin in poseben statut avtonomije za nekatere dežele so sad tiste Ustave, ki je še vedno modema in aktualna. Napisali so jo pogumni možje in ženske, ki so bili pripravljeni žrtvovati življenje za svoje ideale. Se danes je naša Ustava svetilka, ki vodi korake preprostih državljanov in predstavnikov inštitucij na krajevni in vsedržavni ravni. Naloga vseh nas je, da tista načela uveljavljamo. Za zaključek sem zbral verze največjega slovenskega pesnika, Prešerna: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsaka ne vrag, le sosed bo mejak. Renzo Mattelig novi matajur Četrtek, 10. januarja 2008 Padec Zgodovinski trenutek, ko smo vzdignili mejno rampo na Stupici. Bil je trenutek veselja z občutkom velike olajšanosti in svobode. Nepozabni moment za vse an posebno za tiste, ki so na meji in z mejo živeli in trpeli ter jo v še vedno težkih in hladnih sedemdesetih in osemdesetih letih “mehčali". Takrat ko ni bila skupna evropska hiša še v sanjah ne, so tisti ljudje delali in skrbeli za povezovanje in dialog ter gradili mostove čez mejo. Tisti so bili 1. maja 2004 in še bolj 21. decembra 2007 pravi zmagovalci Nepozabni zgodovinski trenutki Se vedno svež spomin na slovesnost na Stupici - Robiču Italijanski financi na Stupici gledajo prihod pohodnikov z baklami v roki. Pot iz Podbonesca v mierni noči, pod jasnim nebom polnim zvezd, je bila lepo in po svoje globoko doživetje. Podobno je bilo tudi za prijatelje, ki so startali na glavnem trgu v Kobaridu. Vsi smo globoko čutil pomen dogodka. Ne glede na to, kaj se je dogajalo, vsi ki od blizu poznamo mejo smo želeli biti na Stupici in biti protagonisti večera. Seveda so predstavniki oblasti imeli posebno “delo". Podbonieški župan Pergiorgio Domeniš je z vso močjo žagal rampo, kobariški kolega Robert Kavčič na drugi strani mu je z enakim entuziazmom pomagal četrtek, 10. januarja 2008 Sul web confini abbattuti anche nella gastronomia Cosa c’entra l’ingresso della Slovenia nell’area Schengen con l’eno-gastronomia? Più di quanto si possa immaginare! Prima di tutto lo stupido confine che separava Trieste dal suo entroterra non ha mai rappresentato una “cortina di ferro”, ma probabilmente nemmeno d’alluminio... Come scrive Paolo Rumiz: la gente si è sempre “fatta burla” di qualcosa che cercava di dividere l’indivisibile. Trieste è infatti città di forti sentimenti italiani, ma dove vive da sempre un’orgogliosa minoranza slovena che diventa maggioranza nelle zone del Carso. Le tensioni che hanno portato agli scontri tra le due etnie, durante lo scorso secolo, sono un nulla rispetto ad una storia fatta di convivenza e di reciproco influsso culturale. Questo ha portato a comuni tradizioni culturali, tra cui anche quelle eno-gastronomiche. Oggi uno sloveno del Carso mangia e beve più “italiano” di un suo concittadino della Stiria slava. Un italiano di Trieste mangia e beve più “sloveno” di un suo concittadino del Molise o del Piemonte. (...) Ce ne sono di cose da scoprire su questa Slovenia da cui più nulla ci separa e sulle caratteristiche di un popolo, quello sloveno, che come ricorda Enzo Bettiza ha un tasso di a-nalfabetismo da tempo prossimo allo zero e una capitale, Lubiana, vero gioiello artistico, dove nei primi anni del XX secolo c’erano più banche e teatri che a Roma. Cominciamo dalla tavola! ( www .degnicarando .eu/) Ogi son andà fora per Caresana/Osp... me ga fato strano tirar drito.... bon... son andà a-vanti per la strada fin rivar a Škofije e go girà per Crevatini.... rivà su go ciapà la strada per Cerei.... Casette a destra e a sinistra e tuto in un el cartel Italia... che roba... (www.elsitodesandro.it) (...) Lasciatemi concludere ricordando come ciò che sta succedendo in questi giorni, è evidente, rappresenta un momento di particolare importanza per le due comunità che maggiormente hanno sentito con sofferenza la presenza di questo confine, mi riferisco alle minoranze slovena in Italia, di cui faccio parte io stesso, ed italiana in Slovenia e Croazia. Per la prima, la caduta del confine è un evento i cui risvolti non possono che essere totalmente positivi. La seconda, se da un lato accoglie con gioia la fine del confine fra Italia e Slovenia, dall’altro lato guarda con preoccupazione alla nuova frontiera di Schengen al valico fra Slovenia e Croazia. Penso che per l’ulteriore sviluppo della nostra città e dei nostri territori l’auspicio non possa essere altro che anche il confine fra Slovenia e Croazia venga a cadere quanto prima. A quel punto Trieste non avrà più scusanti: la città dovrà saper dimostrare di essere all’altezza delle nuove sfide che l’attendono. (http://cok.ilcannocchiale.it) (...) Per qualche anno ancora Gorizia sarà terra di mezzo, terra di passaggio di migliaia di migranti invisibili. Dal Bangladesh, dal Kosovo, dalla Turchia, dalla Palestina, dalla Romania ... Scaricati sul confine tentano di sfuggire alle pattuglie miste italo-slovene alla ricerca di una non ben definita Europa e della stazione ferroviaria (questa volta quella italiana architettonicamente molto meno bella, ma meglio collegata) per fuggire di nuovo ... Milano, Francoforte, Londra, Ginevra, altri frammenti di un'Europa ricca e spesso idealizzata. Per loro, migranti esclusi da ogni negoziato di adesione, si sta approntando un immenso Centro di Permanenza Temporanea a pochi chilometri da qui, a Gradisca d'Isonzo. Bizzarro, chissà se i poliziotti che fino a qualche tempo fa timbravano i clandestini con colori diversi a seconda di che pattuglia li avesse fermati, ora regaleranno loro un bel timbro, magari bilingue con scritto: Insieme in Europa... Il confine per molti non c'è più per altri segnati da sofferenze e incapacità di perdono non cadrà mai. Di sicuro c'è molto da fare su entrambi i fronti perché questo non sia l'allargamento dell'egoismo e della paura. Perché la cittadinanza europea sia simbolo di un'identità in costruzione, non di esclusione, in cui due città "gemelle" diventino spazio a-perto di nuove reti di democrazia. E la soglia, lo spiraglio di Gorizia, non rappresenti più un vecchio piano militare della guerra fredda, ma una speranza di pace e di incontro fra popoli diversi che dai propri traumi passati sappiano creare nuove consapevoli opportunità di futuro. Ma il lavoro da fare è ancora tanto... (www.giovaniemissione.it) [ Ili H * Vv\W\\V\ '/////// A/a prireditvi so sodelovali tudi slovenski an italijanski gasilci, ki so vzdignili visoko v nebo skupno evropsko zastavo. Pisali smo v zadnji številki lanskega lieta o praznovanjih, ki so jih organizirali na vseh blokih v Furlaniji. An še bomo pisali. Tle zdol objavimo samuo dvie fotografije o prazniku, ki so ga organizirali v Robediščah, kjer so se 26. decembra srečali sosedje iz Robedišč, Črnega vrha, Cenebole in Prosnida. Isti dan so imeli lepo prireditev tudi v Podklancu, v Idarski dolini. Na to se še varnemo. Tle zdol sta dva slovenska an beneška policjota, ki niemajo potriebno tolmaču (interpretu) za se zastopit. Na levi pa žagata simbolno mejno 'rampo dva Cenciča, adan iz Robedišč an drugi pa iz Črnega vrha « WjjiP * Četrtek, 10. januarja 2008 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Riviera (13/1) 3. Categoria Azzurra Premariacco - Audace (13/1) Giovanissimi Moimacco - Torre (13/1) Calcetto Merenderos - Varmo (14/1) Paradiso dei golosi - Bunker 3 (16/1) Happy Hour - V-Power (12/1) Pallavolo Maschile Poi. San Leonardo - Ugnano (13/1) Pallavolo Femminile Aurora Volley - Poi. San Leonardo (13/1 ) Classifiche 1. Categoria Maranese 29; Palazzolo 25; Valnatisone, Aurora Buonacquisto Remanzacco 24; La-varian Mortean, Riviera 23; Arteniese 22; Cjarlins Muzane 20; Torreanese 19; Ancona Udine, Reanese 18; OI3, Castionese 14; Tarcentina 13; Medeuzza, Latisana 11. 3. Categoria S. Gottardo 27; Cormòns, Sagrado, Villanova 26; Azzurra Premariacco 24; Rangers 23; Po-cenia 22; Ronchis 21; Poggio 20; Lestizza 19; Pro Farra 18; Audace 17; Moimacco 16; Zom-picchia 14; Trivignano 8; Assosangiorgina 1. JUNIORES Forum Julii 34; Reanese 30*; Bearzi 29; Arteniese* 19; Riviera 18; Venzone 16; Union Martignacco*, Pagnacco 15; Torreanese, Graph. Tavagnacco13; Osoppo* 12; Fortissimi* 11 ; Ragogna 4; Majanese 2. Giovanissimi Itala San Marco 33; Virtus Corno 29; Moimacco 27; Sacilese, Comunale Fiume Veneto Bannia, San Giovanni Trieste 26; Bearzi 13; Cormor 12; Torre 4; Torviscosa 2. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 20; Ziracco, Ba.col Lo-varia 17; Filpa 16; Gunners '95 Povolet-to15; Felettis United, Anni '80 Udine, Flumi-gnano 12; Latteria Tricesimo, 11; Dimensione Giardino, Rott-Ferr 9; Carrozzeria Tarando Tavagnacco, Warriors 7; San Vito al Torre 4. * Una partita in meno Da domenica 13 il ritorno sui campi di calcio e della pallavolo Dilettanti e Amatori Un cambio della staffetta corsa a S. Osvaldo Gsa Mero e Gs Natisene tra le prime a S. Osvaldo Sabato 29 dicembre 2007 nella frazione di Sant’Osval-do ad Udine si ò disputata la “4. Staffetta Memorial Pierino Nobile” alla quale hanno partecipato le società podistiche del Gsa Pulfero e del Gs Natisone di Cividale. La manifestazione, disputata in tre frazioni, ha visto il successo della staffetta dell’Atletica Buja che ha preceduto quella del Gsa Pulfero composta da Daniele e Luca Zamò e da Amedeo Sturam. Al quinto posto si è classificata la staffetta del Gs Natisone con Raffaele Nardini, Marco Busolini e Filippo Pa-gavino. La società ducale ha piazzato inoltre nella classifica generale al decimo posto la staffetta di Alberto Catania, Fabio e Mattia lussa; al quindicesimo Emanuele Mia-ni, Gabriele Snidaro, Lorenzo Paussa; al diciottesimo Stefano Paussa, Fabrizio Pittilino e Andrea Antonutti; al ventiseiesimo Luca Piceno, Riccardo Calderini ed Edoardo Paussa, unica staffetta giovanile, ed al ventinovesimo Ada Cappelli, Marinella Gremese, Gabriella Rodante, seconda staffetta femminile. riprendono alla spicciola Esaurito il riposo legato alle festività natalizie ed al Capodanno, domenica 13 gennaio riprenderanno il loro cammino i campionati di Prima e Terza categoria dilettanti e dei Giovanissimi regionali. La Valnatisone sarà impegnata nel difficile incontro casalingo con il Riviera di Magnano, formazione che nelle partite esterne si è sempre espressa ad alti livelli. Dopo la sconfitta subita a Marano i ragazzi valligiani allenati da Ezio Castagnaviz sono attesi ad un pronto riscatto. In Terza categoria l’Audace di San Leonardo sarà impegnata a Premariacco contro l’Azzurra, formazione che aspira al salto in seconda categoria. La formazione guidata da Robi Caucig, in questa serie di gare che la vedono affrontare le squadre di vertice, sarà certamente capace di ottenere buoni risultati. A quattro giornate dal termine della prima fase del campionato regionale dei Giovanissimi, la formazione del Moimacco, ospitando i pordenonesi del Torre, ha la possibilità di consolidare ulteriormente la sua ottima terza posizione nella classifica del girone B. Riprendono nel prossimo week-end anche i campionati amatoriali di calcio a cinque dell’Eccellenza e di Prima I ** ^ La V-Power ; | K , u jgU" di Cemur ■B AÉL. MT iJÉI rJÈL HPHI di S. Leonardo categoria con le nostre for- ricerca di riconferme positi- nuare la serie di buoni risul- mazioni dei Merenderos e ve, mentre nella categoria in- tati mantenendosi nelle posi- del Paradiso dei golosi di feriore la V-Power di San zioni alte della classifica. San Pietro al Natisone alla Leonardo cercherà di conti- (p.c.) Come ogni anno in occasione delle festività di Natale l'Audace di San Leonardo ha organizzato la tradizionale festa per la categoria Pulcini. Presenti al convivio i genitori dei ragazzini assieme ai dirigenti della società per lo scambio degli auguri Senza confine cambia anche lo scenario dello sport Gli Esordienti dell'Audace sul campo di Tolmino, marzo 1997 Con la caduta dei confini anche lo scenario dal punto di vista sportivo troverà un valore aggiunto. Nonostante ciò, in precedenza, dalle valli del Natisone verso quella dell'Isonzo, in particolare Tolmino e Capo-retto, da diversi anni le nostre squadre giovanili hanno trova- to modo di incontrarsi sia di qua che di là del confine. Ma quando si trattava di organizzare la trasferta a Tolmino, questo a metà degli anni Novanta, erano pochi i nostri ragazzi in possesso del documento di i-dentità valido per l'espatrio e per superare il problema, il commissario di Pubblica Sicurezza dott. Maiova, responsabile del posto di Polizia di Cividale, aveva dato la propria disponibilità per agevolare queste trasferte. La procedura era quella di predisporre un elenco dei giocatori con gli estremi anagrafici, indicando il giorno e gli orari approssimativi di uscita e rientro in Italia. Ma questi orari quasi mai erano rispettati poiché dopo gli incontri di calcio a Tolmino, il compianto cav. Bruno Beuzer, l'altro accompagnatore Giorgio Rucchin con l'allenatore Ivano Martinig e quello locale Marko PitamiC, ci facevano da guida e ci accompagnavano nei locali più caratteristici della zona per la consumazione del pranzo dove il listino prezzi era più che alla portata di tutte le tasche. Ora è acqua passata, e con uno squillo del cellulare e nel giro di pochi minuti sarà possibile accor- darci su eventuali incontri amichevoli, tornei e tutto ciò che concerne l'organizzazione anche di altri eventi sportivi. Ora come ora non è possibile quantificare il volume di questi scambi nei vari livelli, ma sicuramente troveranno forte incremento e soprattutto sembrerà di giocare sempre “in casa”, (bq) ŠPORT PO SLOVENSKO jTRANSKl >0DMjk o SRE DUI NAPADAL [SREDINA: SODNIK VEZNI PROSTI igralec IGRALEC PoLKRlLO [OBRAMBA: branilec VRATAR SRE0NIJ BRANILEC LEVO KRILO NAPADALEC VVRSNA-^ (Levi) KRILNI bran/lec (gyvxBTcr'fS četrtek, 10. januarja 2008 Beneška zvezdica nam je poviedala OVEN Ljubezan - Lietos bo za vas srečno lieto posebno v ljubezni. Tisti, ki sta že v teku lieta 2007 i-miel lepo ljubezensko pravljico, lietos jo bota še lieuš užival. Ce do seda niesta bli srečni v ljubezni, lietos zvezde vam bojo naklonjene. Spoznata puno ljudi an med telimi srečata tudi tistega, ki vam ukrade sarce. Pruot koncu lieta pa se bota muorli v-si nomalo ahtat, ker za vsako mineno stvar se bota radi “kregal”: buojš, de priet ku odpreta usta zaštiejeta do deset... an tudi do dvajst! Dielo an sud - Tele zadnje dvie beta se vam je zadost dobro godlo, vam je šlo zadost vse po pot... lietos se bota muorli potrudit nomalo vič, i-miel pa bota puno parložnosti za dokazat, ki dost sta uriedni. Vam na bojo manjkale parložnosti za zbuojšat vaše finančno stanje, tuole vaja naj če dielata pod gaspodarjam, naj če dielata sami za se. Glede sudu, lietos na stuojta čakat, de vam pridejo kar takuo v gajufe, vam na bojo pa vsegbh manjkal za kar je buj nujnega (urgente). Zdravje - Lietos bota muorli ahtat vič ku po navadi na vaše zdravje. Nič hudega, pa na stuojta odkladat za iti h mie-dihu, če vas bo kje tiščalo. BIK Ljubezan - Tistim, ki je šlo dobro v liete 2007, puode takuo napri tudi v teku lieta 2008. Vsakoantarkaj bota nomalo buj nervozni, ku po navadi an tuole na puode nimar pru vašemu part-neiju, zatuo ahtitase, na stuojta se previč kregat za vsako malenkost! Ce med vam zadnje cajte stvari nieso tekle dobro, bota mogb v-se postrojit, če bota znal nomalo potarpiet an pomučat. Tisti, ki želite oživiet odnose (rapporti) med vam, viedita, de zvezde so na vaši strani! Tuole vaja tudi za tiste, ki so sami an željo ušafat te pravega partneija. Dielo an sud: Za dielo, lieto 2008 bo beto velikih sprememb (cambiamenti). Nie rečeno, de puode vse takuo, ki želta: se bota muorli nomalo potrudit an ne čakat, de stvari vam padejo kar iz nebes. Od aprila napri bota mogli zgrešit ki, bota pa imiel cajt an par miescu za postrojit v-se. Od novemberja napri pa je buojš, de se bota lepuo obnašal s tistimi, ki dielajo kupe z vam. Za kar se tiče sude, vam na bojo manjkal. Se bo moglo zgodit, de kajšan udobi na loterijo, na stuojta pa “pobskat” previč, saj vesta sami, de tisti, ki čejo previe, na koncu morejo tudi zgubit vse. Zdravje: Ahtita se marzlega ajarja an najta hodit, kjer je puno ljudi: lahko de se prehladita an de tuole vas bo maltralo puno cajta. Ce se na bota zdravili takuo, ki gie, bota imiel tudi kake posledice (conseguenze). DVOJCETA Ljubezan - Nie te pravo lieto za vas, narbuj srečni pa bota pru za kar se tiče ljubezan. Ce sta šele sami, lietos bo moglo ra-tat, de bota muorli vebierat med dviemam! Tela je pru velika sreča! Ce imata že kajšne-ga bbzu, lahko de lietos bo lieto vaše poroke. Ce pa tele zadnje cajte stvari nieso tekle takuo, ki muorajo teč, bota imiel parložnost postrojit vse an spet bo vse lepuo, ku na začetku. Dielo an sud - Za kar se tiče dielo, lietos se bota muorli potrudit vič, ku po navadi. Imiel bota puno težav na diele: jih bota muorli rešit če želta, de težave an problemi se na nakopičijo. Kajšan od vas bo muoru tudi iti dielat deleč od duoma, na bo za nimar zatuo, je buojš de sprimeta telo novuost, če-glih vam na gre pru. Za kar se tiče sude, se bota muorli ahtat buj ku po navadi. Vam na bojo manjkal, pa jih bota muorli tudi nucat, more bit za kupit nov avto al pa za postrojit kiek v hiši. Zdravje: Skarbita za vas nomalo vič, ku po navadi. Nič hudega, pa je trieba zdravit tudi mikane malenkosti (malanni minori) če nečeta, de vas bojo nadlegovale puno cajta. RAK Ljubezan - Nie te pravo lieto za ljubezan. Ce tele zadnje cajte (lieta) stvari med vam an vašim partnerjem nieso v idiličnem stanju, lietos bo še slaviš. Je kaka gledat postrojit: kajšan krat je buojš zapriet adne vrata, de se druge odprejo. Ce se parpravjata na žembo, priet, ku porčeta “ja” poštudierita nomalo. Ce sta šele sami, do pomladi bo težkuo, de ušafata kajšnega, buojš bo pruot koncu lieta. Dielo an sud - Za kar se tiče dielo an sude, lietos zvezde vam nieso pru nič naklonjene. Ce dielata kupe z drugimi, na stuojta nimar pravt an kazat, kakuo sta pridni, kakuo sta modri, kakuo znata vse: vam bojo vsi pruot an tuole vam na bo pomagalo. Ce dielata sami za se, na stuojta se troštat Buog vie ki. Bodita zadovoljni (sodisfani) s tistim, kar imata. Tuole vaja an za sude. Ce sta med tistimi, ki igrajo s tisto, da udobijo, lietos na stuojta uagat previč: bo vic zgube, ku kar vam pride v gajufe. Od novemberja napri stvari začnejo teč nomalo buojš. Zdravje - Ce v teku lieta 2007 sta stal dobro, takuo bo an lietos. Ce pa že lansko lieto zdravje nie bluo te prave, bo takuo do pomladi. Ce se bota ahtal an bugal miediha, od pomladi napri bota stal buojš. Navadita pa se pazit vič na vaše zdravje! LEV Ljubezan - Zvezde nam “pravejo”, de za ljubezan je lieto 2008 zlo srečno za vas! Ce sta v paru, puode vse po pot. Se bojo muorli ahtat nomalo buj ku po navadi tisti, ki po navadi mi-slejo, de kar gre pru njim gre pru tudi partnerju. Ce nečeta, de “utečejo” se muorta navast jih poslušat buj, ku po navadi an če zamerkata, de se na pogovarjata ku na začetku, buojš de riešeta telo stvar priet, ku bo prepozno. Ce sta šele sami, lietos se vam na bo posebno huduo zdielo, de sta v telim stanu, saj vaše življenje je vse-glih zlo bogato! Dielo an sud - Začne za vas posebno lieto glede sudu an glede diela. Vse kar sta se tele zadnje lieta navadli, vam bo h-nucu za iti dobro napri naj če dielata pod drugim, naj če dielata sami za se. Ce dielata pod gaspodarjam, lahko de bota i-miel kako napredovanje, pro-moejon. Tisti, ki gledajo dielo, se bojo muorli potrudit za ga ušafat, pa kar ga ušafajo, bo za-ries dobro. Zdravje - Na bota imiel težave, če bota jedli zdravo, če na bota “potiskal” previč, an tuole tudi v športu al pa kar uozeta. Bota imiel zadost energije za spejat do konca vse, kar imata v pamet narest v teku lieta. DEVICA Ljubezan - Dobro lieto za vas v ljubezni. Ce želta se oženit, tudi vaš partner, ki do seda nie biu za tuo, lietos vam porče, de ja. Ce želta iti živet s kajšnim, tuole vam rata an še kakuo lepuo! Ce sta šele sami, na stuojta previč prebierat, na stuojta š-tudierat previč: poslušajta vaše sarce an puode vse po pot. Ce pa je že vič cajta, ki stvari med vam an vašim partnerjem na gredo dobro, lietos ušafata ku-ražo se pustit, pa na bota previč tarpiel saj vesta, de če se zaprejo adne vrata, druge se odprejo. Dielo an sud - Tele zadnje lieta sta se puno trudili, brez de vam je paršlo povamjejo, kar sta s trudom služil. Lietos bota žel vse, kar sta do seda lepuo usjal. Tisti, ki začnejo lietos gledat dielo se bojo muorli na začetku nomalo trudit, an če na vaši poti bojo kake nadliege, na stuojta se ustrašt, na stuojta zgubit kuraže, saj na koncu ušafat glih kar vi želta. Tuole vaja an za tiste, ki se šuolajo: če kajšan krat misleta, de na spejeta šuolskega lieta lepuo do konca, kuražno, potrudita se nomalo an vse puode po pot! Zdravje - Ahtita se prehladu. Biešta h zobozdravniku čeglih se bojta nomalo, saj če se “tra-skurata” škoda bo buj velika! Ahita se kar sta za mizo, jejta buj zdravo, ku po navadi an genjita kadit! TEHTNICA Ljubezan - Ce sta v paru stvari med vam na bojo tekle previč dobro: namest mučat nimar an daržat vse notar, poguorita se. Recita, kar vam na gre pru. Samuo takuo stvari začnejo spet teč takuo, ki gre. Ce je že vič cajta, ki med vam reči na gredo dobro, lietos se vse kupe poderè. Ce sta že sami al pa v teku telega lieta ratata spet “single”, ostaneta v telim stanju vič cajta, saj se vam na bo huduo z-dielo bit buj Traj, ku kar se je v paru. An če bota imiel možnost srečat kajšnega, obedan vam na puode pru, obedan na bo vaša gliha. Riedkim pa rata, de se zagledajo, se zaljubejo an se “denejo h kraju”. Dielo an sud - Ker v teku telega lieta na bota imiel previč opravil z ljubeznijo, bota imiel vič cajta an vič energije za dielo. Na stuojta ostat pa slavo, če na puode vse takuo, ki želta an če ne zastopejo subit, ki dost vajata: priet al potlè vam pride vse po-vamjeno! Za kar se tiče sude, na stuojta jih trosit, če nečeta, de o-staneta brez. Zdravje - Počivajta, spita nomalo vič, ku po navadi. Jejta zdravo an kajšan krat ustanita taz mize še nomalo lačni, če nečeta imiet težave z želodcem. Na stuojta previč trudit vaše oči. ŠKORPIJON Ljubezan - Kar želta, tiste vam rata. Ce sta v paru, se bota ljubila kot parvi dan, če se želta oženit, se oženeta. Ce do seda se nista nimar lepuo zastopila, lietos se bota pogovarjala buj ku po navadi an tuole bo puno pomagalo, de vaša ljubezan bo še buj velika an močna, ku do seda. Ce sta šele sami, srečata te pravega. An tuole vam na bo težkuo, saj bota imiel puno parložnosti za se mešat z ljudmi: hodil bota po sviete, vas bojo vabili na fešte an na razne srečanja... Lieto 2008 je zaries srečno lieto za vas, posebno za kar se tiče ljubezan. An če želta imiet otrokà, lietos bo v vaši družini zibiela tekla. Dielo an sud - Nimar lieuš, nimar buojš: tuole, sevieda, vaja če že dielata. Nove odgovornosti a tudi vič sudu v gajufi. Vse kaže, de bo kajšan od vas muoru tudi iti po sviete, a se mu na bo huduo zdielo, saj tudi tuole bo pomagalo za stat buojš duhovno an materialno. Tisti, ki na bojo “uagal” sparjet nove parložnosti, ostanejo tam kjer so an na koncu se bojo grival tegà. Zvezde so vam naklonjene tudi za kar se tiče sreče v igri: vič ku kajšan krat bota mogli reč:“Kuo san srečan!” Zdravje - Bota stal dobro, an če vas bo kiek “zadielo”, bota i-miel te prave moči za hitro ozdravet. Jejta zdravo an ahtita se, kar vam ponudejo posebne jedi. ••• STRELEC Ljubezan - Ce sta v paru an želta, de stvari puoj-dejo lieuš, ku do seda, se bota muorli potrudit, de vaše sarce bo spet tuklo, ku na začetku. Ce že vič cajta stvari med vam na gredo dobro an niesta vič zaljubljeni, bodita nomalo buj kuražni, ku po navadi an recita “konec”! Bo nomalo težkuo, posebno na začetku, saj vaš partner na bo teu “zapriet”, na koncu pa rata an tuole bo buojš za obadva. Tisti, ki so zaljubljeni že vič cajta, a žive vsak po svojin, višno te lietos začnejo živiet kupe pod tisto strieho. Ce sta šele sami, srečata vič ku kajšnega, ki vam bo všeč: ahtita se, saj nie rečeno, de je te pravi za vas. Od novemberja napri bota i-miel vič parložnosti srečat te pravega. Dielo an sud - V teku telega lieta bota spremenil puno stvari v vašim diele, an tuole vaja naj če dielata pod drugim, naj če dielata sami za se. Na stuojta skarbiet previč, na koncu puode vse po pot an bota služil še vič, ku do seda. Muorta pa uagat. Tuole tudi, če sta šele brez diela al pa ho-deta šele v šuolo. Zdravje - Vičkrat bota zlo trudni: na bo zadost iti na počitnice kak dan, buojš de vsak dan ušafata an par minu-tu za se oddahnit. KOZOROG Ljubezan - Srečno, zlo srečno lieto za vas v ljubezni. Ce do seda sta bli sami al pa sta imiel “žalostne” ljubezenske veze, lieto 2008 vam pamese to pravo ljubezan, tisto ljubezan, ki jo vsi želimo. Počutili se bota zaries dobro an vse puode takuo, ki sanjata. Ce sta že v paru, lietos bo posebno lieto za vas: po-strojeta vse, kar je za postrojit. An če do seda je šlo dobro, od sada napri puode še buojš. Dielo an sud - Posebno srečo za kar se tiče dielo jo bojo i-miel tisti, ki se lietos vešuo-lajo: ušafajo hitro dielo an glih kar željo! Tisti, ki že dielajo zbuojšajo njih stanje an brez se previč trudit, kot je bluo do seda. Kar pa prideta do varha, na stuojta se oddahnit, čene pruot koncu lieta na bo dobro, ku na začetku. An nasvet: na stuojta se špodielat tistim, ki so manj srečni ku vi. Za kar se tiče sude, jih bota imiel vič ku po navadi. More bit, de kajšan vam zapusti ki, al pa de udobta kako posebno loterijo. Zdravje - Bota pun moči an zdravja. Ce bota imiel kako mineno težavo, biešta hitro h miedihu takuo vam na rata nič hudega. VODNAR - Za kar se tiče ljubezan, vi ki sta v paru, nie-mata posebnih težav, muorta pa se potrudit za oživiet vašo ljubezen če nečeta, de puode napri samuo za iti napri. Antà vesta, kuo je: če rata vse navadno, štufno... na kor puno, de se vse kupe podere. Bi bluo zaries škoda. Le če sta v paru, na stuojta študierat samuo na vaše stvari, poslušajta an kar vam prave vaš partner, bodita nomalo buj od-parti do njega, ku po navadi. Ce pa že previč cajta stvari na gredo pru nič dobro, lietos se pustita za nimar. Ce sta sami an želta ušafat kajšnega de bo za nimar, vam bo težkuo uresničit telo željo. Se lahko zaljubeta tu kajšnega, težkuo pa de bo za nimar. Buojš počakat nomalo, manjku do konca lieta. Dielo an sud - Obednih težav za kar se tiče dielo! Bo vse teklo, ku po olju. Na bota imiel liepih presenečenj (sorpež), a tudi sla-vih ne. Ce želta spremenit dielo, če ga niesta že pmot koncu lieta 2007, tuole rata parve miesce lieta 2008. Ce gledata dielo, buojš potarpiet nomalo saj nie rečeno, de kar vam ponudejo bo dobro. Zdravje - Ahtita se na kar jesta, posebno na ribe al zelenjavo, de naj na bojo prestari. Ahtita se tudi na vse, kar se tiče presjon, naj je prevesoka al pa prenizka. RIBA Ljubezan - Naj če se pustita, naj če ušafata drugo ljubezan, za vas bo vse dobro. Ljubezan je zlo važna, iinportant za vas, z-nata uživat a tudi potarpiet, če stvari na gredo takuo, ki želta, saj vesta, de priet al potlè se vse postroje. Ce bota tarpiel, zak vaš partner vas pusti, bota le malo cajta, saj hitro potlè ušafata drugega, ki vam bo znu dat, kar vi želta an sta uriedni. Ce sta sami an želta ušafat kajšnega, lietos vam rata. Za prit do tega puno vam bojo pomagal vaši najdragi paijatelji, ki vam storejo spoznat tistega, ki vam bo stuoru tuč močnuo sarce. Dielo an sud - Vse dobro v telim liete tudi za dielo an sude. Ce že dielata, lahko rata, de vam zvišajo plačo. Ce želta ušafat dielo al pa ga spremenit, vam parskočejo na po-muoč tisti, ki zaries vam morejo puno pomagat pri tem. Ce dielata sami za se, bota i-miel vič uspeha (sučeša), ku do seda. Sud vam na bojo manjkal. Imiel jih bota glih tarkaj, ki vam korjo za kupit, kar želta (tudi hišo, al nov avto!). Sud vam bojo parhajal iz vašega diela, pa bi se moglo tudi zgodit, de vam pridejo blizu kajšni “aretrati” al de kajšan van zapusti ki. Zdravje - Tudi za vas vaja, kar vaja za druge: zdravo življenje je narbuojša medeži-na za vaše teluo! Stimmi VREMENSKA N APOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KR AJINO SPLOSNA SLIKA ČETRTEK, 10. JANUARJA PETEK, 11. JANUARJA OBETI Povečini bo spremenljivo, več sončnega vremena bo v Alpah, ob morju pa* bo prevladovalo vlažno in bolj oblačno vreme. V južnejših nižinskih predelih in ob morju bo predvsem ponoči zamegljeno. Najnttja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 1/4 9/11 Obala 5/8 9/11 2°C -3°C Pretežno oblačno bo, na Trbiškem bo v popoldanskih urah predvidoma še nekaj sončnega vremena. Cez dan se bodo v vzhodnih predelih in v predalpah začele pojavljati prve šibke padavine, ki se bodo nato razširile. Zvečer se bodo pojavljale povečini zmerne padavine. Ob morju bo zapihal jugo. Meja sneženja bo nad okrog 1200 m. Najnižja temperatura (°C) Najvisja temperatura (°C) Srednja temperatura na 1000 m: Srednja temperatura na 2000 m: Nižina 3/6 8/11 Obala 6/9 8/11 2°C -4°C V soboto bo pretežno oblačno, ob morju bo pihal močan jugo. Pojavljale se bodo zmerne padavine. V nižinah bodo močne, v gorah in predvsem v predalpah obilne. V gorah nad okrog 1500 m bo močno snežilo. CLENTA - KLENJE S. ANTONIO ABATE - SVET ANTONIH Giovedì 17 gennaio ore 19.00 Messa cantata dal coro Tre valli di Graverò ore 19.30 Concerto sacro eseguito dal soprano Milena Ermacora e dal maestro Gianluca Micheioni ore 20.00 Premiazione gara strucchi. Intervengono Alessandro Tesini, Furio Honsell, Tiziano Manzini ore 20.30 Degustazione menù tradizionale di S. Antonio accompagnato dal concerto di scampanottatori (tonkati) e dalla musica delle fisarmoniche Comitato Pro Clenia - Komitato za Klenje Planinska družina Benečije Tečaj smučanja in snowboard 4 nedelje v Podkloštru (Amoldstein - A) 27. januarja - 3., 10. in 17. februarja 7.00: zbirališče v Spetru (srednja Sola) / ritrovo S. Pietro (piazzale scuola media) - 7.15: odhod iz Spetra / partenza da S. Pietro - 7.20: Čedad (železniška postaja) / Cividale (stazione treni) - 10.00 / 13.00: tečaj smučanja / corso sci -16.30: zbirališče pri avtobusu in odhod proti domu / ritrovo presso pullman e partenza da Arnoldstein - 19.00: povratek v Speter / rientro a S. Pietro vpisovanje/potrditev do četrtka 17. januarja (od tega datuma dalje pridejo v poste v nova vpisovanja) - iscrizioni/conferma entro giovedì 17 gennaio (da quella data verranno prese in considerazione le nuove iscrizioni) za informacije: Daniela 0432/714303 (v večernih urah) ali 04321731190 - Flavia 0432/727631 (v večernih urah) * ** Sobota 12. / nedelja 13. januarja Dražgoše: spominski nočni pohod inf o: Giampaolo 34812299255 - Igor 0432/727631 (v večernih urah) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 11. DO 17. JANUARJA Cedad (Minisini) tel. 731163 Tarbiž tel. 0428/2046 DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.tvg.itslovensko@osmer.fvg.it četrtek, 10. januarja 2008 Kries v Ruoncu: 2008 bo dobro lieto Je navada, de na zadnji dan lieta v Ruoncu pozdravejo na posebno vižo staro lieto, ki gre, an te nove, ki parhaja. Paržgejo an liep kries an takuo zažgejo vse te stare stvari, ki poberejo po vaseh tiste miesce priet, sevieda, tiste ki se morejo zažgat! Po dolinah so ri-edki kriesi za zadnji dan lieta, v Ruoncu je adan od telih. Paržigajo ga že dvajst liet. Za tuole se puno potrudi Moz, pred njim Buog vie, kaj jih je bluo! “Je bla sedma an pu zvičer, kar blizu kriesa se je začelo zbierat puno ljudi. Je bluo zlo mraz, pa dobar brulé je poma-gu ugriet sarce, pete an roke. Za de na da previe v glavo so poskarbiel an za gubanco, panettone an gorak čaj (the). Gledal so na ker kraj gre ka-diž... so jal pruot jugu (sud). Pravejo, de tuole pamaša dobre. Mah! TroStimo se de bo zaries takuo! Posebne uoščila za srečno lieto 2008 vsiem tistim, ki prebierajo Novi Matajur, tistim, ki so tle doma an tistim, ki so po sviete.” (Moz) Božič v V četrtek bo v nožjih slojih pritekal od zahoda vlažen zrak. V petek se bo našim krajem približala atlantska fronta, ki bo proti nam preusmerjala zelo vlažen sredozemski zrak. Duh Božiča nieso butige, ki nas vabijo kupavat vsega an za vsakega, nieso reklame po televižjone, ki nam pravejo, de nie pravi Božič, če na kupes, kar ti kažejo. Duh Božiča so devetice, ki jih molimo po naših vaseh, so jaslica (presepi), ki naši otroc parpravjajo po hišah, duh Božiča so jaslica, ki smo jih videli po naših vaseh... V Dolenjim Tarbju, v prestoru ki mu pravejo Opočinca, v adni maj-hani jami blizu cieste, ki iz Sriednjega peje do Cierkunce an potlè v vas zagledaš jaslica, ki so na fotografiji an zaries te prime ki par sarcu. Napravle so jih dvie mlade nevieste, ki so paršle živet kako lieto od tega v Dolenj Tar-bi, Sara an Loredana. Bohloni drage nevieste! Kronaka ~ Dolenjim Tarbju Dante, na moreš pru bit žalostan! Kje ušafaš tako ženo, ku toja Mariza, de ti nardi tajšan liep šenk za rojstni dan? Lepo križarjanje po čistem muorju an de se na boš ču previč sam, tudi simpatična an liepa družba... Kje ušafaš take parjatelje, ki zastopejo, de na moreš bit sam v taki posebni parložnosti an ti stoje blizu z vsiem njih moči? Vemo, de Renzo je za tuole pustu par kraj puno opravil, ma kaj se na nardi za adnega parjatelja “v težavah”! Ceglih s kajšnim miescam zamude vsi toji parjatelji vzdignemo kozarce an na toje zdravje ti veselo zapojemo: “Tol’ko kaplic, tol’ko let... !” Ure sonca iati» imamo okl sprtmtnlj. oti lačno O Halva« C? 0-12 01 0-0 On 5-0 Srednji veter Pada\4ne (od potnoò do 246) Maini močan a/ 5-0 nv» t/ >4 mA 4 4 5-10 mm NeMhta 444 444 >50 mm 0-5 mm