189 Gospodarske stvari. Poziv c. k. ministerstva kmetijstva, naj gospodarji sadijo beke. C. k. miniaterstvo kmetijstva je naročilo z dopisom od 18. maja t. 1. družbam kmetijskim , naj spodbujajo gospodarje k izrejevanji bek (Korb- oder Bandweide). V tem dopisu priporoča si. ministerstvo bekorejo tako-le: V več dolinah so taka zemljišča, katera so mrzla in vlažna , kjer ne raste rada trava, pa se tudi za njivo s pridom obdelati ne dad6. Taka zemljišča pa, če je njih svet le nekoliko globokeji, se dado z velikim dobičkom zasaditi z bekami. Po bekovih šibah se za pletenino (jerbase, košare itd.) zmirom tudi zunaj dežele toliko poprašuje, da se one lahko in dobro prodad6. Izreja bek in druzih vrb*) ni težka, le iz-branje bekovišč prizadene nekoliko več stroškov; vzdr-žanje bekovišč zahteva le to, da se svet plevela cedi *) Beka spada v vrsto vrb; najimenitniše vrbne sorte so: 1) beka ali košarica, 2) bela ali rumena vrba, 3) rdeča vrba in 4) uhata vrba. in namaka. Dobro obdelano bekovišče daje 10 — 12 let gospodarju dohodkov. Od tretjega leta naprej daje z bekami zasajeni svet toliko dobička, da zato obrnjeni kapital daje vsako leto 20 — 30 odstotkov obresti. Iz tega se razvidi, da dohodki dobro gleštanih bekovisč presegajo dohodke marsikaterega druzega poljedeljstva ali vrtnarstva. Od druge strani pa pletenje jerbasev in druzih reči daje obrtnijsk (rokodelsk) zaslužek rodovinam, katere 80 izurjene v pletenini. Ministerstvo sklepa to naročilo s tem, da ga je volja pospeševati to izrejo s tem, da se na za to pripravnih krajih vpeljejo učilnice in da ga je volja, štipendijo dati izvedenemu gozdarju , da potuje po tujih deželah, kjer se veliko pečajo z umno izrejo bek, in se poduči, kako z bekorejo drugod ravnajo ter da po dovršenem potovanju doma more tudi podučevati umna bekorejo. Ce se kaže, da v kaki deželi se more povzdigniti in razširiti bekoreja, naj družbe kmetijske to minister-stvu poved6 in ob enem nasvetujejo možd, ki bi pripraven bil, na državne stroške podati se na tuje in kar se bo ondi naučil, o tem podučevati domače ljudi. 190