IX. leto Poštnina platana v gotovini. Štev. 33. V Ljubljani, dne 30. novembra 1927. Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne St. 1*50 Din. .NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40*— Polletna naročnina.............20*— Četrtletna naročnina. ...» 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku. ......----- Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je a dresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/ I. Vabilo i Podpisana Zveza sklicuje v zmislu sklepa 3. .odborove seje z dne 22. novembra t. 1. na nedeljo, 18. decembra 1927 strokovni svet (čl. 17. pravil) ki se bo bo vršil v sejni dvorani mestnega magistrata. Začetek ob 9. uri. Dnevni t e d: 1. Nagovor načelnikov. 2. 'Pregled Zvezinega delovanja v času od 25. .sept. do 15. dec. 1927. (Poroča tajnik.) 3. Glavne smernice izpreminjevatnih predlogov, ki jih je stavila Zveza k zakonu o civ. uradnikih in ostalih drž. uslužbencih. (Poroča fin. tajnik gosp. ■ dr. Stegenšek.) 4. Določbe predloga finanč. .zakona za leto 1928-29 v zvezi z interesi drž. nameščencev. (Poroča tajnik.) 5. O vprašanju bolniškega zavarovanja za jdirž. nameščence. (Poroča fin. tajnik gosp. dr. Stegenšek.) 6. Došli predlogi in nasveti * Apeliramo na vse pri Zvezi včlanjene orga-nizacfjje, d!a se strokovnega sveta po svojih delegatih zanesljivo in brezpogojno udeleže. Vsaka strokovna (stanovska organizacija) — pristop imajo tudi okrožne skupine — naj Pošlje na strokovni svet po enega delegata oziroma namestnika. Namestniki imajo Pravico, udeleževati se razprav strokovnega sveta, glasujejo pa le tedaj, ako zastopajo odsotne delegate. Naloga strokovnega sveta ie, dajati Zvezinemu odboru v važnejših vprašanjih, ki niso pridržana obč. zboru, stnernice in navodila. -— Organizacije naj javijo Zvezinemu tajništvu delegate ozir. namestnike za strokovni svet VSAJ (DO 14. DECEMBRA t. I. Do istega dne naj se dostavijo tajništvu k točki 6. dnevnega reda tudi event. ----- pismeni predlogi in nasveti.---- ¥ Posebnih vabil na strokovni svet Zveza ne bo razpošiljala. H. Razglas. Jz dnevnikov smo doiznali, da se je v Beo-kradu ustanovil »IProsvetm biro,* ki daje toč-n° m zanesljive informacije, tičoče se raznih ^ersonalniii in materijalnih zadev posameznih Sadnikov. navadne informacije, n. pr. če je akt vtokoiiran, ali 'kaj se je ž rfjint ukrenilo, aeuna »Prosvetni biro« 100 din, za večje m seznejše posle po pogodbi. Ničesar nimamo proti »Prosvetnemu biroju« kot ustanovi. — Smatramo pa za dolžnost drž. oprave, da brezhibno vrši vse posle v svojem 'področju. Ako jih ne vrši, morajo naša centralna organizacija in narodni poslance izposlovati pri ministrstvih, da izmenjajo one uradnike, ki ne izpolnjujejo svojih dolžnosti. Za sramoto državne administracije moramo smatrati, ako se morajo državni nameščenci posluževati privatnih posredovanj, da pridejo do svojih zakonitih pravic. Ako se morda s takšnimi posredovanji reže kruh pravice, ki se po zakonu ne more uveljavljati, je to korupcija. — ■ Na »Prosvetni biro« — morda je v Beogradu še kaj takih zakotnih pisarnic — smo opozorili Glavni Savez s pimom št. 781-27 z dne 28. Oktobra t. 1. — Glavni Savez nas je 11. t. m. prosil za konkretne podatke glede »Prosvetnega biroja«, na kar 'bo vse potrebno ukrenil. Ker konkretnih podatkov naša Zveza nima, prosimo p. n. tovariše oziroma organizacije, da nam jih, ako namreč ž njimi razpolagajo, čim preje zaupno sporeče. Sklepno na obče znanje in ravnanje še zadnji odstavek pisma Glavnega Saveza, ki se glasj; »Odmah, pak, obavestite sve svoje članstvo, da se ne da zavoditi ponudama ove vrste, nego da se za sve intervencije obrača preko Saveza Glavnom Savezu, koji će i pored ozbiljnih teškoća koje za poslove ove vrste postoje (u prvom redu zbog oskudice personala), u svakom konkretnem slučaju posredovati za brzo i uspeštio rešenje.« Zveza državnih nameščencev za Slovenijo. V Ljubljani, dne 15. novembra 1927. Za odbor: J. Bekš, t. č. tajnik; M. Paternoster, t. č. nač. Košačan: Še o korupciji in drugem. Žalostna povojna krilatica, geslo dobičkarjev 'in parvenijev, pa strah in stud socialno in materijalno šibkih slojev je »korupcija«. Dobršen del naših državljanov, tudi nekaj vodilnih mož je do dobra uvidelo, da se moramo 'povspeti ven iz korupcijskega blata in tnlakuže. Da, pripravljali smo že zakon o pobijanju korupcije, sklicevale so se ankete, vlagale Obtožnice proti ministrom, pa vse je '— sladko zaspalo in spi spanje krivičnega. Med tem pa teče dnžavhi voz po razdrapanem kolovozu naprej; naše narodno gospodarstvo je radi negotovosti, nesolidhosti in goljufivosti posameznih elementov v strahoviti krizi, državno gospodarstvo pa je totalno zavoženo. Tako se širi nezaposlenost, beda delavstva in uradništva, državni proračun kaže mesec za mesecem velikanske primanjkljaje, splošna negotovost in bojazen pred bodočnostjo narašča. Ali se je temu čuditi? 'Ne. Saj je bila od Velike noči do danes i Narodna skupščina i osrednja vlada brez pravega dela. Glavni vzrok so bile seveda skupščinske volitve. Toda, ali je pričakovati spričo antagonizma in nasprotovanja med skupščinskimi strankami izboljšanja, resnega, smotrenega dela Narodne skupščine in centralne vlade? Težko, težko. Tako štanje naše notranje politike pa je najboljša voda na korupcijski mlin, najpri-pravnejša podlaga za neštete umazane afere v našem gospodarskem svetu in v naši — upravi. Naj navedemo nekaj dehtečih cvetk! 70 milijonski francoski narod ima — podobno je v drugih državah — 12 ministrstev, naša mlada, 13 milijonska država pa mora 'rediti in plačevati 18 ministrov. In to ne radi večje ekspeditivnosti pri delu in vsesplošnega napredka, ampak zgolj iz partizanskih ozirov in radi tega, da vleče čim več ljudi ministrske plače, dnevnice in pristojbine. Ker pa to še ni dovolj, imamo celo ministre brez portfelja. In potem nam kaka visoka glava še kvasi o štedenju v državni upravi, o potrebi redukcije in zmanjšanja prejemkov državnih nameščencev. Spričo vzdrževanja 18 ministrstev in številnih nepotrebnih državnih podtajnikov je tako govoričenje blasfemija. Zakon o reorganizaciji osrednje uprave, ki mu Ije namen tudi zmanjšanje ministrstev, je pripravljen že delj časa, toda skupščini še ni hil predložen. Sicer pa ni izključeno, da prepreči kaka klika sprejem tudi še potem, ko se •bo tak 'zakon že obravnaval. In potem tisto »postopno« odpravljanje odvišniii ministrstev, ko bi mogli in morali število istih znižati v treh 'tednih na 8 do 10. 'Kaj je z redukcijo po-slanskh dnevnic!? Res, škandalozne razmere. Za napravo smodnika rabimo soliter. Ta se proizvaja v tovarni v Hrastniku in ga mora tovarna dobavljati v poljubni množini. In veste, kaj je napravila osrednja vlada pri nekem državnem podjetju? Solitra ni naročila v 'Hrastniku, ampak iz neke tovarne pri — Hamburgu! Izgovor pri tem je bil, češ da ni hrastniška tovarna dovolj »nacijonqlna«. O seveda, delničarji hamburške tvornice pa so pristni Sumad'inci! Pravi vzrok za gorenji ukrep pa si lahko mislimo. Gre za prevzemanje blaga v inozemstvu po komisijah proti mastnim dnevnicam in morda tudi za provizijo, saj gre za dobavo v velikih množinah. In kdaj bo boljše? V notici »Dvoje goro-stasnosti z dne 10. febr._1927 (Našega Glasa) sem zapisal: Po dosedanjih izkušnjah šele takrat, kadar bomo po zakonu o pobijanju korupcije, ki ga moramo čimpreje dobiti, ma-gari z diktaturo, kaznovali in obešali tudi ta- tove in goljufe na debelo, pa naj bodo to najvišji ali najnižji gospodje. Smrt na vešalih za korupcijske akte, predlaga tudi g. P. R. v članku »Kako dolgo še ...« (Naš Glas z dne 51 okt. t. 1.) Adventna doba, ko čakamo zlasti mi državni uslužbenci na rešitev iz neznosnega stanja, je že res predolga. O kdaj pride Reše-nik z železno voljo in energijo? Nameravajo resno? Notranje ministrstvo je objavilo 27. sept. 1.1. nastopni proglas: »Predsednikiminisbrske-ga svete in minister za notranje zadeve sta obrazovala v notranjem ministrstvu komisijo, ki naj izvrši redukcijo vtem resor tu in izbere iz osobja vse najboljše tako po šolski kvalifikaciji in znanju kakor po. vrednosti upravljanja ter po sposobnosti. Ker se mnogo izpraznjenih mest ne bo zasedlo, zato se bodo v bodoče sprejemale prošnje samo diplomiranih pravnikov, ki se bodo potegovali za službe sreskih poglavarjev, pripravnikov in policijskih uradnikov. Pogoji za sprejem so običajni, kakor diploma, kadrska služba itd. Tak proglas bi bil v drugih državah nepotreben. Nas le veseli, da so merodajni krogi spregledali in da nameravajo — če ni zopet strankarskih spletk — očistiti uradniške vrste od nekvalificiranih elementov. Če je namera resna, se bo 'kvaliteta državne administracije znatno dvignila. Culi smo, da so na jugu naše domovine sreski poglavarji — celo v 3. kategoriji. Vsi pa vemo, kakšno oblast ima okrajni glavar. Partija ga je postavila, za partijo dela, ali: roka roko umiva. Da so v takih okrajih nerednosti, škandali na dnevnem redu, nam ni treba poudarjati. Vsem je še dobro v spominu debata v verifikacijskem odboru, kjer se je prebrala neka imenitna okrožnica, ki je bila razširjena med volilce kot volilni proglas, odnosno kot poziv, osobito na državne nameščence. Prav resno dvomimo in je prav za prav nemogoče, da bi predstojnik vlade ukazal tak proglas. Pač pa je verjetno, da je ta monstrum skrpal sreski poglavar sam kot pristni partijski podrepnik. Take vrste ljudi je treba pognati iz hiše, sicer ti zasmradijo ves dom. Ali nameravajo resno? Vera se nam malce maje, ko slišimo o pogajanjih za ključ, po OBLAČ ILA tvrdke J. MaČelc Ljubljana, Aleksandrova c. 12 so najboljša in najcenejša. Državnim nameščencem plačilne olajšave! August Strindberg: Nadomestilo. Na univerzi je bil nekoč svetal vzor in nihče ni dvomil, da bo še nekaj posebnega iz njega. Toda medtem je moral oditi kot pravni praktikant v iStoicklioim in si poiskati službo. Doktorsko disertacijo je odložil. Bil je zelo častihlepen, ,pa brez premoženja. Zato ie sklenil, da si poišče bogato in. ugledno 'ženo. V Upsali in pozneje v Stockholmu so ga videli vedno v najiboljši družbi. Kot starejši dijak se 'je v Upsali vselej pobratil z novodoišlimi plemenitaši, in ti so se zavoljo znanja s starejšim tovarišem čutili počaščene. Bila so ito »koristna« prijateljstva, ki jih je tako sklepal,- kajti vsako polletje nato je pnebil na gradovih pri starših svojih prijateljev. Tu je bilo .zanj pravo lovišče. Imel je velik dritžatoen talent, igral klavir, pel, znal zabavati dame in radi so ga sprejemali. Njegova obleka je pričala o večji eleganci, nego so mu jo dovo-IjevaTa njegova srcdlsčva; toda nikdar si ni izposojal denarja od plemičev ali prijateljev. Kupil je celo dve ničvredni delnici in nikoli ni pozabil pripovedovati, da »re na delničarsko zborovanje. katerem si naj obe vladajoči parlamentarni skupini razdelita interesno' sfero v političnih oblastvih. Kaj ima vsaka politična stranka kar svojo »garnituro« na tiru, da jo 'porazdeli pod. orla, in vsak trenutek? In: Je li ta'garnitura pristna, čista, študirana? Nekaj misli o naši Nabavljalni zadrugi. Hude čase je preživelo to naše ubogo dete! Dogodki 1. 1925, ko je vodstvo čevljarne zakrivilo občuten deficit, so kaj neugodno upli-vali na razvoj te naše prepotrebne gospodarske institucije in le naporu novega odbora pod predsedstvom nadupravitelja Lillega se imamo zahvaliti, da Zadruga še danes obstoji, da je pokrita vsa 'izguba čevljarne iz leta 1925 in da je Zadruga danes aktivna. Slednje je ugotovil sam revizor Glavnega Saveza po temeljiti Smesečni reviziji vsega poslovanja v prodajalni in čevljarni. Velika pa je bila nevarnost, da zadene zadružnike občutna •zguba ne le z likvidacijo zadruge, temveč tudi s plačilom obveznosti izvirajočih iz jamstva. Da ni bilo v odboru resnih mož, ki so povsem brezplačno opravljali važne posle, bi bile posledice neizogibne. Tako pa so se stare rane prebolele in zadruga more iti nasproti novim, boljšim časom, V dosego tega pa je potrebno, da jo podpremo in da pristopijo novi člani, ki skupno z dosedanjimi krijejo vse 'potrebščine le v naši trgovini! Novi odbor, izpopolnjen po nekaterih odličnih tovariših, nam je zadostno jamstvo, da je Zadruga v pravih rokah. Res je sicer, da se čujejo tudi še zdaj — hvala Bogu vedno 'bolj redke — pritožbe, da ni v Zadrugi mnogo ceneje kot pri trgovcih, da so katere vrste blaga slabe in da Zadruga ne izplačuje že dolgo nobenih dividend. IPomisliti pa je treba, da se v naši prodajalni ne more mnogo ceneje prodajati kakor pri trgovcih, ker moramo jemati blago na kredit in ga istotako, Skoraj brez izjeme kreditirati svojim članom. Da ta faktor upliva na cene blaga, je jasno dovolj. Glede kvalitete blaga pa moramo priznati, da se razmere čezdalje bolj 'boljšajo in da je vedno' manj pritožb. In dividenda! Tovariši! Tovarišice! Bodimo veseli, da se je posrečilo Zadrugo v zadnjih dveh letih sanirati in nam ni bilo treba za uvodoma omenjeno malomarnost doplačevati. Sedanji odbor je zmanjšal režijske Stroške na minimum. Glavne posle opravljata proti malenkostni odškodnini, ki tega imena niti ne zasluži, dva odbornika, kontrola je izredno stroga, tako, da so manipulacije kakor leta 1925 izključene. Ni tedaj nobene nevarnosti za zlorabo zaupanja, ki ga uživata in želita upravni in nadzorni odbor, nasprotno so dani vsi predpogoji za čimvečji razmah. Seveda je pa naša prokleta dolžnost, da‘podpiramo Nabavljalno zadrugo s pridobivanjem novih članov in kupovanjem pri njej ! Vsi na delo za to našo važno gospodarsko institucijo, ki bi se morala ustanoviti, ako bi je še ne bilo, säj je važen regulator cen na našem tržišču! To so čudaki. Vsak dr javni nameščenec, v maši (državi, po-sdbno pa še vsa-k nižji m služben ec je itn oral že zdavnaj spoznati im priti do lastnega prepričanja, kako izredno potrebno je pri na's, da se vsi državni iiairnidščenci strnetno v iinočne in disciplinirane Stanovske organizacije, kjer ne sme manjkati mtibdđe'h stanovski tovariš. Kdor do sedaj še ni spoznal te potrebe ali je iz kateregakoli' vzroka moče priznati in podpirati po svoji' ■stanovski 'dolžnosti, tisti je udarjen z veliko duševno slepoto. Vsako stanovsko 'društvo dela za blagostanje in pridobitev novih upravičenih pravic in Službenih prejemkov vsega ‘stanu in so torej deležni saldu drulštveneiga delovanja vsi pripadniki tistega stanu. Zato pa morajo biti tudi vsi včla-mljemi v 'dnuštvu in kdor ne dela v društvenem vodlsttvu, naj vsaj redno plačuje malenkostne društvene prispevke, ker nobeno Idpuštvo ne more delati in obstati brez denarja. Tudi olika in 'dobra vzgoja 'zahtevata, da se stanovski tovariši v* društvu spoznavajo im podpirajo med seboj 'ter s tem 'tudi na zunaj davno kažejo svojo* stanovsko zavednost in zrelost v sVOjo korist in v kulturno 'dviganje naroda. Nelepo >je torej, da nekateri državni mamc-■ščenici še sedaj mfeo 'vpisani v svojih stanovskih društvih. IV ta nalmcn nočejo žrtvovati malih denarnih prispevkov za članarino in si imisllijo: i»Sai moramo 'tuldi mi dobivati vse kakor drugi, če smo v dnuštvu vpisani ali me.« Ožigosati je treba itistega, kateri se v sili in potrebi obrača na društvo za pomoč im 'ki ipo opravljenem delu pozvan, naj stori svojo stanovsko 'dolžnost, da plača članarino, .zaherga, češ, dajte mi mir, saj še član nisem! Tak žalosten,slučaj se je pripetil te dni »(Društvi u Idavčmih izvrševalcev v 'Ljubljani«. Davčni izrševaloc Franc Tavčar v Kostanjevici je vstopil kot (tak ipri davčnem uradu v drtžavno službo, a prej je bil več 'let orožnik. Zaradi oe vštet ja orožniških let je začel pisariti društvenemu vodstvu in Iga prosil, da posreduje prj 'tukajšnji finančni delegaciji in tam poizve, kaj naj stori, da se mu Vštejejo v novo službo tudi orožniška leta. Dru-Ištveno vodstvo je storilo zanj pri delegaciji vse potrebne korake ter min poročalo. Pri delegacij'! je bil društveni predsednik v tci zadevi (trikrat in tajnik dvakrat. Zdaj je 'Stvar pri ministrstvu v Beogradu, kjer se končno reši. (Vsako stanovsko društvo dela v prvi vrsti za skupne stanovske koriti, a v nujnih in 'težavnih slučajih posreduje na merodajnih imestih tudi z» posamezne člane, Naše društvo je storilo v tem Tavčarjevem 'slučaju pa celo več kakor svojo Dve poletji je dvoril žlahtni gospodični, ki je imela nekaj zemljišč, in govorili so že o dobrih izgledih, ko je nenadoma izginil z obzorja Imenitnikov in so zaročil s siromašnim dekletom, čigar oče je bil sodar, ki ni imel nobene zemljiške posesti v- Prijatelji niso razumeli, zakaj sl Je sam zastavil poit. On, ki je ‘bil vse tako lepo napeljal, on, ki bi bil moral samo še požreti že nabodeni grižljaj! Da: sam ni razumel, kako mu je brhko dekle, katero je enkrat samkrat videl na nekem parniku, moglo prekrižaiti dolgoletne načrte. Bil je začaran, bil je obseden! Povpraševal je svoie Prijatelje, če se jim zdi ona lepa. To se lim, po pravici povedano, ni zdelo. 'Ampak inteligentna je! iSamd njene oči poglejte! Kako govore! -i- (Toda prijatelji niso opazili ničesar in slišali še manj, kajti dekle ni nikdar spregovorilo. 'Vsak 'večer je bil prf starem sodarju, ki je bil, sam vrag vedi!, pameten mož. Na kolenih je klečal, kar, ga je spominjalo na poletne dvorce, in držal prejo v poyewih; pel ji je, Igral, pripovedoval o gledališču In o verskih vprašanjih in bral v njenih očeh vselej 'Pritrdilen odgovor. Zlagal je celö stihe nartjo in položil Ji je k nogam svoje častihlepne načrte, ‘da, celö Švojo doktorsko disertacijo. Nato se jc oženil. Sodar se jc pri poroki napil in klatil de'kictof razne nespodobnosti, toda zet je v obnašani'1 starega našel tolUd» prirodne ljubeznivosti, da je še vspodbujal, naj nadaljuje, mestovda bi ^ pripravil k mo'lčanjuL (Dobro umi je dčto, da je bjj' meid temi preprostimi Ijudimi tajk, kakršen je bi'1-— »1T0 je ljubezen!«, so govorili prijatelji, »P11 je vendar čudovita ta Ijiubezen'!« Bita ‘Sta torej poročena. Mesec, dva. Bil 16 tako srečen! 1 Zvečer sta sedela sama in pel ie »Nondanske rože«. To je bila njena najUjulbša pesem. iGowa ie o gledališču iri o verskih vprašanjih, in ona te sedela poleg njega in zvesto poslušala. Toda n" " dar ni rekla ničesar, tetnvčč vodno je bila iste«* mnenja kot on in kvačkala je prtičke. V tretjem meseciu je po stari navadi spat ber dit po kosilu spat. Zena je hotela sedeti P° blega, ker ni mogla biti sama; toda to ga je ni ^ tilo, kajti čutil je silno potrebo, da bi tol san1 «votjiimi mislimi. n i lOpoldmc mu je žena včasih šla naproti: te ® je bila ponosna, ko se jc ločil od tovarišev / 1 ' 'dolžnost; toda čudežev seveda ne more delati kakor .noben® drUgo društvo ne. Društveni ipredi-sednik je .nato .Tavčarju pisal, maj stori tudi on «vojo stanovsiko dolžnost m apr a m društvu in naj takoj poravna .zaostalo članarino. Naravno, da ga je smatral iza člana, er so edino člani upravičeni zahtevati od društva .pomoči in podpftre. Namesto Članarine je društvo dobilo od Tavčarja to-le pismo z dne 7. H. 't. L: »Dopisnico Od 22. 10. prejel. Čudno se mi zdi, id a se me tinja za članarino, ko nisem niti včlanjen pri društvu in se nisem do sedaj še nikdar izjavil, da na] se me včlani. Tudi sedaj se ne izjavim za včlanje-mje, ker se jaz moram sam boriti za svoj obstoj im vem, da mi v moji zadevi društvo me more nič pomagati. Končno prosim, da se me dalje ne tirja več, iker nisem do sedaj društvu še ničesar dolžan, saj nisem sedaj mikakšen društveni član. Pozdrav« . . . Nadaljno sodbo o tem čutilnem možakarju naj si cenjeni čitatelj sam naredi, a ko to končno še dmenimo, da se je on poročil' z ovdovelo posestnico in se torej ne more izgovarjati s pomanjkanjem. F. R. Priporoča se konfekcijska in modna trgovina Fran Lukič L3UBL3ANA, Stritarjeva ulica 9 Vestnik. Tovariši! Berite »Poziv bi prošnjo« v štev. 31 »Našega Glasa« in javite sc takoj 'kot nabiralci «ovih naročnikov, da Vam pošljemo nabiralne pole. Prošnje za naknadno administrativno uračunan je vojaškega službovanja. Ministrstvo financ v zadnjem času dosledno odbija vSe prošnje1 za administrativno uračunavanje vojaškega službovanja pred vstopom v civilno državno službo za osnovno plačo in pokojnino, kolikor se to uračunavanje ni že zgodilo ob splošni prevedbi odnosno naknadno na podlagi razsodbe Drž. sveta. Tako je generalna direkcija drž. računovodsva v več konkretnih primerih n. pr. pod štev. DR 128.4=87 od 22. oktobra 1927 odločila, da se prošnji za naknadno administrativno uračunavanje vojaškega službovanja pred vstopom v civilno drž. službo ne more ugoditi, ker je prosilec v Smislu čl. 228 uradniškega zakona iimei pravico tožbe na Državni svet tekom 30 dnii po prejemu' razvrstit-venega dekreta, iz katerega je moral razvideti točno čas, ki se mu prizna za napredovanje in pokojnino, odnosno, ki jim se ne prizna, pa bi lahko vložil tožbo na Drž. svet. Radi tega ne more po preteku 2 ali 4 let zahtevati, da mu se prizna čas, ki ga je prebil' v vojaški službi«. Uslužbenci fin. stroke naj torej ne vlagajo več takih prošenj. Razglas del. min fin. Ljubljana št. 474 pr—1927. Iz Nemčije. Nerriški uradniki so zelo delavni v svojih organizacijah. Škoda le, tia so z ozirom na posebne politične razmere, ki so se razvile po Vojni, razdeljeni v dva velika tabora, v dve Zvezi. Ena Zveza se imenuje Nemška uradniška zveza, ki je številno jačia, a nacijonalistična, v sled česar ni zasotopana v uradniški intern aoi-■jonaii; druga zveza je pa Splošna nemška uradniška zveza (Algemeiner Deutscher 'Bearnten-foundi), številno šibkejša, v njej so združeni vsi napredni, demokratični elementi, ki je pa najkrep-kejša opora uradniški mternacijonali. Le-ta poslednja Zveza je imela od 112. do 14. sept. letos svoj kongres v Berlinu. Torej tik pred kongresom mednarodne uradniške zveze v Nfirnbergu v dneh 17. do 20. septembra 1927. V Berlin so bile povabljene vse evropske uradniške Zveze. Tudi naš Gl. ,Savez je bil povabljen v Berlin. Za ta kongres je bili delegiran tajnilk Gl. S. dr. Djordje-Vič, ki je bil siprejet nad vse ljubeznivo. Splošna m. m. zveza (ADBB) je pravzaprav nova organizacija, kajti to je bil od postanka dalje šc-le njen drugi kongres. Vseh članov je več kot 150.000. Veliki so uspehi te organizacije tako v gimotnefm kot im pralne m Oziru za njeno članstvo. Ogromna je zasluga njenega delavnega in izredno nadarjenega predsednika Falkcnberga, minlsterijalnega svetnika. • Ta kongres je bil sklican v najbolj ugodnem, času, tj. takoj po novi regulaciji uradniški li plač. Novi poboljjki so zelo občutni in baš te Zveze največja zasluga je, da so državni nameščenci v Nemlčijn odrezali tako dobro. Novi prejemki se sučejo od 3500 do 1:3.000 mark, a brez doklad za stanovanje in draginjskih. Če prištejemo še te doklade, moramo konstatirati, da so se službeni prejemki nemških drogov povečali za skoro 50 od sto! Naj navedemo samo 'konkreten primer: Mi n M eri jalni svetnik v Nemčiji je po činu enak našim načelnikom v ministrstvih. Nemški kolega prejema mesečno 1=300 do 1350 mark. Preračunjeno po kurzu znaša to 20.000 Din. Po 'indeksu Cen. kakor korektivu, ker je draginja v Nemčiji večja, bi odgovarjala plača našim 16.000 Dira; toliko pa. ne prejema pri nas noben aktiven uradnik! — Ves kongres ie bil ena sama impozantna manifesticija reda, discipline in sploh popolne organizacije. In če tudi so vsa ta svtijstva izrazita last nemškega naroda, vendar je pa nedvomno mnogo pripomogla tudi regulacija plač, ta dosežem uspeh in samozavest, do tako sijajnega nastopa. Ta okolnost je bila tudi povod, da se je pečal kongres s problemi, ki se ne tičejo organizacij neposredno. Med drugimi predavanji je bij na vrsti tudi problem o upravni reformi v Nemčiji. In baš to predavanje ie bilo zelo instruktivno za vse udeležence, saj je osvetli v podrobnem enega najtežjih problemov. Napredovanje v politični in finančni upravi. Naš list je že enlkrat grajal, da je v tem oziru zapostavljen zlasti slovenski politični “in finančni uradnik. Apelirali smo na svoje predstojnike in organizacije. Uspeha ne vidimo nobenega. V vseli drugih upravnih panogah se vrše še 'kaka napredlo vanja, v politični in finančni stroki pa vlada že islkoro eno leto '— glede napredovanja — grobna tišina. Poklicani, storite svojo dolžnost na podlagi predpisov službene pragmatike (člen 57) in 'obstoječih razmer! Kako točno napredujejo n. pr. profesorji, tudi deloma sodniki in drugi! Kdo nosi pri nas krivdo za tako žaljivo postopanje? Upravičeno se nekdo pritožuje v tem oziru v znanem ljubljanskem dnevniku. Torej: cavenant conr s ul es! Odpust iz državne službe ob 21. letu, če ni zadostil vojaški dolžnosti. Glavna kontrola se je pri ministrskem svetu pritožila, da se v državno' Službo 'sprejemajo dijaki, ki so dovršili 21. leto starosti, a niso zadostiti svoji vojaški dolžnosti, ker jim ie bil kadrovski rok odložen na poznejši čas. To nasprotuje členu 102. ustave in členu 4. zakona o državnem prometnem osobju. Vsi šefi železniških službenih edinic so vsled tega dobili nalog, da odpuste iz službe vse one, ki so sicer dovršili 21. leto starosti, niso pa zadostili svoji vojaški dolžnosti ter da v bodoče takih oseb nikakor ne sprejemajo v službo. Pod zadoščenjem1 vbjaških dolžnosti se razume odsluženje kadrovskega roka, osvobojenje od vojaške službe ali pa proglašenje nesposobnosti za vojaško službo. Akademija znanosti in umetnosti se nastane v Narddnem domu. Vsa nadjonalma in. kulturna društva so razposlala lično propagandno bro-šurico med vse sloje, s katero prosijo moralne in materijalne podpore, da se bo zamogla namestitev Umetnin v Nar. domu izvršiti dostojno In po objavljenem načrtu. »Gruda«, mesečnik za ljudsko -prosveto, okt. številka je izšla. Naroča se v Ljubljani, Škofja ui. št. 8. Celoletno stane 30 Dim Pletenine, damsko in moško perilo, rokavice, nogavice, kravate, naramnice, čepice, dežniki, damske torbice, listnice itd. si nabavite po najsolidneji ceni pri p. Stei-k naslednik Miloš Kamioiik Ljubliara, Stari trg 18. jkktograjični, kopirni, računski in povoščeni zvitki 2 za registrirne blagajne in računske stroje, barve, matrice in specijalni papir za razmnoževanje, barvni trakovi PICO in BRACO ter ogljeni papir. L UD. BARAGA, LJUBLJANA, Selenburgova ulica 6, 1. Iz Španije. Vlada razmišlja o načinu, kako bi znatno število umirovljenih častnikov zaprosila v državni administrtivni službi. Pred kratkim se je namreč izvršila velika redukcija častnikov, ki so bili odvisni. Sklenjeno je, da imajo taki častniki prvenstveno pravico do vseh izpraznjenih uradniških mest. Bivši artilerijski in inženjerski častil ilki se bodo zaprosili v tehniških državnih podjetjih. Vlada namerava na ta način razbremeniti državne finance, kajti umirovljeni častniki prejemajo še vedno svoje polne službene prejemke. Pri nameščanju v administrativni službi se bo Prišel k niči. Zmagoslavno ga je peljala domovi; bil jo njen. V četrtem mesecu je začutil 'Utrujenost, kadar ie bilo treba peti »Nord am sik e rože«. Zazdelo se miu je, da je to prazna slama, in vzel je knjigo v moke in molče sta sedela .drug ob drugem. Nekega večera je moral na nekakšno razpravo, kateri j .e sledila pojedina. To Je bilo prvič, da je šel zvečer z doma. Žena naj bi povabila prijateljico k sebi in šla rano spat, kajti ‘prišel bo najfotiž šele pozno domov. Prijateljica je prišla in je odšla ob devetih. Žena se je vsedla v sprejemnico Ln čakala, ker ni hotela iti prej v posteljo, pred no ne pride on. Bila ie preveč nemirna, da bi bila mogla sipati. itn tako ie torej sedela sama v stanovanju. Kaj "aj počne? Služkinja je odšla spat, in postalo je čisto tiho v hiši. Stenska ura je nihala in nihala. Joda bilo ie 'šele deset, ko (ie vsa trudna odlo-kvačkanje. Hodila j c gori in doli, prestavljala vse mogoče ln postajala nervozna. Tako je ^ej, če je človek omožen! iIztrgajo te iz vsakdanje okolice in te posade v troje pustih sob, kjer Pričakuješ, kdaj se mož napol pijan vrne domov. Toda ne, saj jo ljubi in saj ga Je posli ‘sMljer , Prebije večer Izven doma! če tega ne .razume, •te pa ucspametnica. — Ampak, ali jo res še Hu- bi? .AH sc ni branil pred nekaj dnevi, da bi ji držal štreno prediva, kair ie vendar sicer tako rad delal?! Preje, ko še ništa bila poročena?! Ali je ni včeraj sprejel z nezadovoljstvom na obrazu, ko ga je prišla čakat? In če že ima nocoj posle, mu vendar ni treba biti tudi pri večerji! Bito je šele polenajstUi. ko je vse to do kraja ipromislila. Čudila se ie, da se ni že prej domislila ttih reči. In nato Je te mračne misli zvrstila meti seboj in pustila, da so šle še enkrat mimo nje. Toda to pot so postale že jačje. Sedaj je le poredkoma govoril z njo! Pel ni več im klavirja se ni več dotaknil! Lagal je, ko je rekel, da opoldne spi, kajti ležal je tam in bral francoske romane. Nalagal Jo je! Šele poli dvanajstih je bito. Tišina je bila prav neprijetna. 'Odprla je oknice in pogledala na cesto. Spodaj sta sita la dva gospoda hi govorila z dvema ženščinama. Da, taki so moški! In če pomislim, da tudi on morda . . .! Nato ie zaihtela. ižaprla je okna in prižgala visečo svetilko v spalnici. »Človek naj vidi, kaj dola«, Je rekel ob intimni priliki, še je bilo vse tako gladko, tako lepo. Zelena odeja je ležala podobna svežemu travniku. Im bele blazine so počivale koti mačke na travi, potoščeni ‘Urmvatoik se je svetil, zrcalo še ni imelo tistih gndih madežev, ki jih dobi od vodnih kapljic, ln srebro na iščetki, škatljici za lepotilo, na zobmi ščetki, vse je bilo še sveže In svetlo. Njene copatke! so ležale še 'tako nove pred posteljo, kot da niso bile še nikdar pohojene. Vse je bilo še neobrabljeno. in vendar je bilo že staro. Poznala je vse njegove pesmi, vse njegove salonske komade za klavir, vse njegove rečenice, vse njegove misli. Natančno je vedela, kaj bo rekel, ko se opoldne vsede za mizo, vse, kar je govorili, če sta bila zvečer sama doma. iVse to ji je bilo tako vsakdanje, naveličala se je že.'tega. Ga li sploh ljubi? O, seveda! Gotovo ga Jjiulbi. Toda ali je .to vse, so to njene mladostne sanje? To naj bi bilo njeno življenje? Da, Ampak saj pač dobita otroke. Da, toda doslej še ni nobenih znakov za to. Pa če vendar!? Potem ne bo več sama, potem bo lahko šef, kolikorkrat bo te hotel, kajti potem 'bo 'imela mekoga, s komur bo lahko govorila, s komur se bo 'mogla ukvarjati Morda ravno otrok manjka. iMiorda ima pa zakon vendar ie še kak drug namen, razen tega, da ima mož ljubico, ki mu je radi njegovega denarja dana v nemoteno last. O da! Toda M juti iteftiiu bi jo moral Ijnibiti, a om ie ne ljubi. — ln tedaj je zaplakala. (Konec prih.) častnikom izplačevala sanjo razlika med mirovnino in med plačo civinih uradnikov. Iz Poljske. Pred kratkim je neka (deputacija eksekutivneza odbora drž. .uslužbencev poselila podpredsednika vlade, g. Kartela in mu predložila celo vrsto svojih izahtev. Ker je odpustila vlada v decembru lani zbog iproraöunslk.eEa rav- notežja zelo mnogo drž. uslužbencev, je zahtevala delegacija, da se nakloni odpuščenim uslužbencem odškodnina, ozir. odpravnina v višini enomesečne polne plače. Potem je zahtevala, da se vsem ostalim povišajo draginjske doklade za 30% in ne saimo za 10%, kakor 'je odredila vlada. Povijanje so utemeljevali s padcem zlota. 'Pod- predsednik vlade je opozoril deputacijo na finančne tež koče (države; iiaimignM je, da ni dosti upanja na kakišmo poboljšanje plač. Obljtibil pa je, da bo iza odškodnino izdelal načrt zakona o upokojencih. (Nov tečaj za pripravnike finančne kontrole sc vrši letos v Skopiju. Traja dva meseca. C. J. Hamann, Ljubljana Vam nudi naisolidnejši vir nakupa perila» opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskariia modernih ročnih del. Gostilna mi „Kolomar :: Ljubljana, Pred škofijo št. 14 Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno In solidno Najboljši šivalni stroji in kolesa znamk čiltzE Id Mlei ter švicaiski pletilni stroji .Diibied1 za rodbino, obrt In Industiijo Josipa Petelina Ljubljana Ufzi Prdmongi tpemnlki Pouk f vezenju brezplačen. Večletna garancije Delavnica sa popravila. Na veliko Telefon 913 Na malo Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec na$l. K. Soss Ljubjana, Mestni trg 18, 19. Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“. Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi 1 Priporoča se I. ČERNE •o 9 g Q) 9 :q e> Obdržite v spominu *,L%"SSoi»z6.e," kov, čipk. okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov in sploh vseh potrebščin za izpopolnitev damske in moške toalete v modni trgovini T. EGER, Ljubljana, ^Pctra c 2