ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON KAY 22,1918.
Štev. 22.—No. 22.
JOUET. ILL., 31.. MAJA (MAY) 1922.
Leto VOL — Volnme VIIL
Razne vesti« Voditelj unijskih premogarjev
AJ1.,	, .. * .	v W. Va. oproščen.
(Mlikovan slovenski dijak. ^^^ w> Va., 27. ma-
^asa sirom države znana ja _ » že na večer je bil
Jolietska mestna vi^a sola t,	\ ,	i-.
/ti* * t* i- ti- 1 oi n Mm. Blizzard. mladi voditelj Joliet Township High School) .. ,	. ,
. .. . , . j j | | /T> unijskih premogarjev od poro-lma svoj posebni oddelek (K. . * - n " .
L-	^ . te oproščen. Porotniki so se
C.) kjer se dijaki vseh 4; r .	, . „
**	m *\A.H»A* At»tt ■ k ^V AhtAOAn/»A«TI ZA'
O. T
, * .1 ' M •	- !posvetovali o obtožencevi i
letnikov vezbajo po vojaškem. ..... ,	, n
Winn Pro,! »MW.kn»n v.n- devi P^Wizno 4 nre; ob 9:
zvečer so se pa gkide liekrivde zedinili.
Blizzard je bil obtožen izdaj-
naeinu. Pred zaključkom vsa kega šolskega leta se vrše tekmovalne vaje za pridobitev razpisanih nasrrad.
Kakor je med odlikovane! I?1™ napram	W. Va. ker
lansko leto dobil prvo nagrado J° lan*ko P°letJe z vecJim stevi-Slovenec Jolm Zel ko, ki bo le- \om	premogarjev
tos dovršil zadnji letnik; tako;korakal v okra' Lo^an P°v°-je tudi letos, dne 26. maja pri aom znane stavke. Pri obrav-teh vajah Slovenec odnesel le- navi Je obtoženec dokazal, da po odlikovanje, bronasto kolaj- m nameraval pri tem izvršiti no. dar Jolietske trgovske zbor- nikakega izdajskega dejanja, nice; isto je dobil 14 letni Mike ampak je hotel ki tamošnje ne-Godič, korporal stotin je C. ki junijske premogarje pregovori-bo letos dovršil n. razred gori navedene višje šole. Sodniki so lemtr
ti, da naj prenehajo z delom.
Med obtoženimi unijskimi premogarji js bil mladi Blizzard prvi zaslišan, na vrsti je pa še nad 100 njegovih sodru-gov, ki bodo skoraj goto tudi
malemtr in mlademu Miku v-sled tega priznali prvo nagrado, ker je pri vajah kot posameznik v vrsti najboljše nastopal. Xaj še pri tem amenimo, vsi oproščeni.
da je Mike Godič med \lsemi	_
dijaki jolietske višje šole naj-,	Vaina resolucija,
manjši in tudi najmlajši. Vrle- Washington. D C maja i mi-Miku iskrene čestitke! I JT^nS gabath iz Chi-*
caga je danes v kongresni z-zemljo. bomici predložil svojo resolu-
Zborovanje suhačev.
Milwaukee, Wis. 26. maja.—!	le plače.
V našem mestu se je vršila več Chicago, 111. 29. maja. —Ka-dni trajajajoča konferenca o- kor se iz Washingtona brzo-krožne Protisalonske lige. Xa javnim potom poroča, je želez-zaključni seji danes je bila z ni«ki delavski svet sklenil s 1.
Železnice bodo delavcem zniža-1 Nemci ponujajo Rusom ogrom- Francija se ne bo udeležila ha-
no posojilo.	aške konference.
Berlin, 30. maja. — Ruski v-j ?ariz> 27. maja. — Dasirav-ladm zastopnik M. Krasni no si angleški ministrski pred-pogaja z nekim bogatim kon- sednik prizadeva na vse načine zorcijem nemških finančnikov do8e^ na konferenci v Haajru
veliko večino sprejeta resolii-j julijem t. 1. vsem železniškim! in bankirjem za nabavo poso- najv^ Mpehov 'se mu lo po c.ja, da h ga s podvojeno silo dela vem znižati plačo od 1 do! jila Rusiji v znesku sto milijo- d a ih okoliščinah ne bo posre-deluje za zopetno izvolitev) cdst. na uro; zelezmske dru- nov zlatih mark ($25,000,000). L iIo j7 «-««,1=™« v* ^
minnesotskega kongresnika Volsteada, očeta prohibicije.
Svojo pomoč v tej kampani-ji so obljubili suhaški zastopniki iz sledečih 11 držav: Wisconsin Minnesota, Illinois, Ohio, Indiana, Kentucky, Iowa, Nebraska, Michigan in obe Da kot L
R. R. Hutton, uradnik suha-
žbe bodo imele vsled tega na | To posojilo odobravata leto nad 48 milijonov dolarjev
poleg
čilo. Iz zanesljivega vira se namreč poroča, da bo Francija
tem.
navedenih finančnikov tudi gl.!s]e<lHa izgledu \merike s prihranjenih. Doslej so preje-l ravnatelj Kruppovih tovarn da ^ te ^mfemice ne bo ude-mali navadni železniški delavci j Dr. Otto Wiedfeldt, ^»ii Jeiila • o tej zadevi ie francoska od 28 do 40c plače na uro; po| poslanik Združenih držav in;vlada* že ^žene države ob-novi ta belici bo pa znašala njih! pa znani nemški multimilijo- y^^
plača od 23 do 35c.
Število prebivalstva Jugoslavije.
Lusitanijo" bodo dvignili
Iz Londona se poroča, da na-ške lige iz W i sons i na zatrjuje, j mera v a neka posebna družba
da so to najbolj nevarne drla- j dvigniti velik potniški parnik L^	^nefa^ri-	T'
VP tWhn treba energično na- "I n^itaniio" katero *o Vem .	»Je. z "eKai." di Francija m Amerika
ve, Kjer bo trtt>a enerpno na i,u>iuunjo katero to ^em- m liasimi državami v Ameriki. ta lm nVl 7Jiiitousln:
stopiti. Sovražniki A olsteada ci tekom vojne potopih. Druž- nmiiaidpmo da ie W^laviia	J zastopam.
bi radi prohibicijo odpravili rboho imela 80 odst. deleža od ^roTX veHto kakor drža Ministrski predsednik Poin-
psihologičnega stališča. Dalje vrednosti dvignjenega blaga va ()re ker meri 95 6o8 ;tir. care ter justični minister Bart-
l	'	*	iilou 8ta mnenja, da bodo Rusi
nar Hugo Stinnes.	VHM	_
__; Aenavzoenost Francije na
nameravani konferenci ne bo delala drugim državam nobene |zapreke; konferenca se bo vm-Ako primerjamo površino o-'>no pri^]a dne 15 junija> ,viu-
ne bos-
se je zveznemu senatorju I^a Folletteju predbacivalo, da je največji sovražnik prohibicije v Združenih državah.
Davek na neobdelano
Notranji tajnik mehiške re-!cijo, da naj bi vlada vrnila ves publike je te dni na nekem kon- denar ter lastnino, katero je te-gresu županov priporočal svoj kom vojne zasegla tu živečim zakonski načrt, da naj država j sovražnikom podanikom: Xem-primerno obdači vse one kme- cem in Avstrijcem, te, ki nočejo svoje zemlje obde- Kougresnrk Sabath se prito- Pn'° nagrado v znesku $35.iM>. l*vati po gotovem pretlpisanem žuje, čemu ne vrne oskrbnik	. ^^
načrtu. V Sonori, kjer je ta za- tujega imetja prizadetim de- Stroški Zdr. držav na razoro-kon že uveljavljen se pridela narja nazaj, kajti mirovna re-» veliko več žita kot v drugih
* Avtomobilska dirka. Indianapolis, Ind. 31. maja. — Xad stotisoč gledalcev je bilo danes prisotnih pri ^u s<4n0sti dvigali. Razni mornariš
zlata, biserov
. kozuhoVine- jarkih milj. Nadalje bi glede	, .. . .
Kakor znano je bilo na tem po-; ' ^ vzem!ja iz Jugoslavije 1!a1 ^nhodnjl k^1fefeilCl ZC[ft topljenem parniku za 10 mili- lahko naiedilif drzavo NVw delali ovire, vsW ^<ar ne bo
jonov vrednosti zlata.	york jn Ki,ituckv.	mogotce kaj defitmiega na isti
V svrho dviga "Lusitanije" y inieri z drhiV(} 0regoin8kleniti-išče zdaj družba 40 potoplja-; |ma	več železnici Namft(V "a k<>nfei^nco v
čev, ki naj bi 280 čevljev globo-	miij>. Oregon samo!Haa^ bn ^ traucoskl mimf5'
ko v m^rju iz parnika dragoce- 3315 Po ^tevj|u prebivalstva,trski predsetlnik Pomcare dne
...... *	ima ' Jugoslavija 11,337^86v London, ko se bodo
ški častniki in veščaki zatrju- dn- ali toriko^ kakor država vrš,le velike slavnosti j>ovo-
vrseci mednarodni dirki z avtomobili. V tej dirki je zmagal James Murphy iz Kalifornije ker je prevozil 500 milj v 5 u-rah in 17 minutah, ali 94.48 milj na uro. Med ostalimi 27 dirkači je dobil torej Murphy
državah, ker se farmarji boje plačevati posebni davek na neobdelano zemljo.
Sodba Amerike o bodoči konferenci v Haagu.
Washington, D C. 27. maja. — Povodom bližajoče se gospodarske konferenc:« v Haagu, vlada v tukajšnjih višjih uradnih krogih občna sodba, da se tndi na tej konferenci ne bo loseglo za žel je nega uspeha. Francija ima prav, ker bo škodila izgledu Amerike s tem, da se ne bo oficijelno udeležila nameravane konference. Rusi bodo nedvomno na konferenci v Haagu isrtotako nastopili, kakor so v Genovi in ne bodo hoteli svojega stališča premeniti.
jejo. da bo ta načrt nemogoče Xew York in o^gon skupaj. | izvršiti vsled prevelikega zrač-	__
nega pritiska v toliki morski	premogarji odklonili
globocim.	|	pogajanje.
dom obletnice verdunske zma-
Zgodovinski parnik "Leviathan."
Kaznjenci študirajo.
državni ječi Sing Sing se
Springfield, HI. 25. maja. — Uradniki premogarske unije i nahaja 4M kaznjencev, ki >o v-,
w^hin^n^nT" K,r n države Illinois si» dam* mlklo- j P^ v korespondeneni tc'aj, IS ™ ~ n" šinili Ponudbo operatorjev, da bi Columbia univer^ Največ iz-
ka **T pviathan" \sU>7'a orekr-l86 ž niim ^^ im konferenci in j me&l ka Leviathaii^ istega prekr ^	m poljedelstvo za
mti
je izbralo lekarstvn voj bodoči {
hoteli lastniki znanega parni- —----■ , r - . .	t^u
ževalni konferenci. 1	„ nua un
solucija je bila že pred 11 me- Washington, D. C. — Skup seci sprejeta. Tako sta Avstri- ni stroški minule razoroževalne
ja in Nemčija že davno oblju- ,konference, katere je morala j ta načrt in ponudbo nvaiezno	UI1,J - ^ w diplomo, da >e l*f»do v novem
bile vrniti vse zaseženo blago vlada Združenih dižav plačati, j odklonil. Predsednik pravi, da [odklonitev priporočal pravi, da j	,ahko preživijaH.
tudi podanikom Združenih dr-lznašajo $252,002 —	^ —- ^ illtnmiki momo^r.. na mvi
nti na ime "Pre^hnt Hard- ^^ ^^stevke.	p<> ^^ ^
ing-, je predsednik Harding. Frank Fanrmgton, predsed-^	^^ trebllo
ta načrt in ponudbo hvaležno mk premogarske uni^, ki je to 1	, , ,
za v.
Za plačo j delegatom se je izdalo $68.689.; za najemnino $44^19.; za poročila sej $29.358; za tiskovine $20.844.—; za prestave $29.726
Razstrelba v smodnišnici.
Lock Hav:n Pa. 25. maja. V smodnišnici Linnamahon- m za zabavo $3o6.
ing. Pa., 30 milj južno oddalje-	. .
no od EmJjoriuma se je danes Za zmzanje pristojbine post-
pripetila velika razstrelba. Za	nihVizejev.
časa katastrofe je bilo v smod- Pariz, 26. maja. — Ameriški nišnici zaposlenih 50 delavcev; državni department je poslal v-devet izmed teh je bilo na me ; sem evropskim državam nljud-stali so pa ne-;no prošnjo, da naj bi znižale
naj uosi "Leviathan" še svoje se illinoiški premogarji na no-staro ime, ki bo ostalo zapisa- ben način ne morejo sami jK»ga-; no v zgodovini minule svetov- j jati v zadevi določitve nove ne vojne. Kakor znano, se je na plačilne lestvice, kajti njih dol- j tem parniku na evropsko fron- žnost jet da se držijo načel
Nesreča v rudniku. Birmingham, Ala. 26. maja.
stu usmrčenih, ostali — ,------.
varno ranjeni. Porušeno tovar-; pristojbino pri vidiranju jx>t- svojo last. no smodnika je lastovala nih listov za potujoče Američa-Graesselli kemična družba v ne z $10.00 na $1.00, kakor to Clevelandu, O. •	računa ameriška vlada onim
__potnikom, ki potujejo čez Zdru-
Rusko—Italijanska pogodba žene države.
Genova, 24. maja. — Jurij Danes morajo ameriški pot-0 i čer in, načelnik ruske delega- niki plačati $70.00 za vizije, a-
Počitnice za delavce. Varšava. — V poljski narodni zbornici je bil te dni sp-
to in nazaj prepeljalo skoro 3[mednarodne premogarske unr! ikonski načrt, da se mo-J r K	1	ra dovoliti delavcem vseh in-
dustrijskih strok vsako leto
no največji nerjiki parnik z- Vstrajen igralec na klavir, dvotedenski dopn.t s polno p-
nan pod imenom "Imperator".! Mesto Cleveland, Ohio se po- a< po izbruhu vojne z Xemčijo, so naša z najbolj vstrajnim igral-j ga Združene države v Newleem na klavir v celi Ameriki. Yorkn zaplenile iz obdržale kot' Ta mojster je Wm. E. Arnold';
milijone ameriških vojakov, je. "Leviathan" je bil pred voj-
Konferenca Lige narodov.
London, 282. maja. — Tukaj-organist nekega gledališča, ki;;njj jjS| Times" pon^a. da bo
__je te dni neprestano na klavir- ]ctos začetkom septembra zo-
Rekord največjega brzo- ju igral štiriii-štirideset ur in J>et sklicana konferenca Lige parnika.	42 minut.	narodov. Na isti se bo dolo-
Dne 12. maja t. 1. je iz Cher- Po doseženem rekordu se je čilo glede pristopa Nemčije v burga v Xew York prispel naj- igralec s cigareto v ustih zgla- to ligo. Xa zadnji vršeči m? večji in najhitrejši parnik ce-isil v ravuaieljevi pisarni tr-jkonferenci Lige narodov je bi-lega sveta, "Mauretania", deč, da se počuti dobro; bil je j0 glede te zad ve že debatira-last Cunard parobrodue druž- pa v resnici že popolnoma one- no. na isti so zavezniki pred-
— V rovn št V Apnvirin knlcije na bivši mednarodni gos- ko potujejo iz Pariza do Can - last Cunard parol	I
terena lastnVdrn^! Ab,^" podarski konferenci se je vče-!grada, ne da bi se v kaki drža- be. Mauretania je na tem potu mogel. Mr. Arnold je ta cas iog za pristop Nemčije v Ligo in n Fuel & Iron ConiDan v i ie ^j posvetoval z italijanskimi vi kaj ustavili. Samo Franci- dosegla svetovni rekord, ker pre igral 28o raznd. klavirskih !liarodov podpisali, toda pod dane- vnel m™ ^Mn Zed begati v svrho sklepa rusko-ja, Belgija, Holandska in švi- je križala ocean v 5 /Ineh, 8 u- točk; med temi tud, neko tezko{^tovimi pridržki. Ako bo česar ie nastala grozna' razst italijanske pogodbe. Tozadev- ca imajo za Amerikance nekoli- rah in 56 sekundah. Brzopar j ogrsko rapsodijo.	^Nemčija pokazala svo^o dobro
relba- de«et pretno^aHev je bi ^ letine so že izgotovljene;!ko nižje pristojbino vizejev. j nik "Majestic" last 'White'	_—	voljo v tej zadevi in če bo do
a^^fil treba je na njih samo še pLpCl	--^tar^ parobrodue družbe je Subskripaja čehoslov^kega ^ maja pla, la prepisani de-
io uiKoj upi ti n, enega pa »e po-, *	t L ,	Krat/mi«! dno lfi	nravnril tn r^rtn državnega posojila v . lez vojne odškodnin-', bo let»»-
Ameriki.	na jesen tu^li lahko postala čla-.
Skoro v vset večjih ameriš- nica Lige narodov.
gresajo. Za časa nesreče je v označenemu rovu delalo 80 premogarjev.
sa zastopnikov obeh držav.
Nesreča pri strelnih vajah.
--Fayetteville, N. C. 25. maja
Berger bo zopet kandidiral, j— Na vojaškem strelišču v za skupen rokopis njegove nove
Bivši kajzer piše svoj životopis i dne 16 .maja prevozil to črto London. — Neka znana an- v 5 dneh, 14 urah in 45 minu-gleška založniška družba je po- tah nudila bivšemu nemškemu cesarju Viljemu milijon dolarjev
kih listih je citati poziv čeho-
Milwaukee, Wis. 25. maja. — Camp Bragg se je danes pripe-Danes je bilo na shodn socialis- tila velika nesreča pri strelnih tične stranke sklenjeno, da bo vajah s tem, da je topovska letos pri jesenskih volitvah Vi-; krogla zadela neko drevo; pri ktor L. Berger zop:t kandidat tem so bili od drobcev krogle te stranke za državnega kon- na mestu ubiti trije vojaki, tri-gresnika. Kakor znano, je bil; je pa nevarno ranjeni. Med Berger že dvakrat ^,s.led m van- lunjenci se nahaja tudi M. A. ja proti državi izključen iz kon- .Davison, stotnik baterije E. 5. grešne zbornice.	poljske artilerije.
knjige o svojem življenju. Kaj-zerjeva knjiga bo izšla najprvo v nemščini.; označena družba jo pa namerava prestaviti v vse svetovne jezike.
današnjem kurzu nemške marke, bo dobil Viljem Hohenzole-rški okrog tristo nfilijonov mark honorarja za svoje delo.
Skregan gluhonemi zakonski slovaške republike k podpiso- Francija odlikovala bivšega a-
par.	vanju državnega posojila v ob-	mer. poslanika.
Dallas, Texas. — Pred tukaj- liki zlatih boudov, ki l>odo v-šnjim sodnikom sta te dni sta- pijači ji vi leta 1951. Ti bondi
' bodo donašali čistih 8.10 obresti. Izplačilo jamči Čehoslova-
la gluhonemi Moda Mum in njegova, istotako gluhonema žena. Vložila sta prošnjo da se
Pariz. — Francoski ministrski predsednik je po naročilu svoje vlade pred kratkem izročil James W. Gerardu red
Ako se računa $1,000,000 pojnaj ju sodnijsko razporoči. in
kija z vso svojo davčno močjo j Francoske častne legije za zas-
čistim prebitkom pri tobač- luge katere si je Gerard iztekel
Mrs. Mum svojemu možu pred-baciva,' da je presurov človek, ker jo je že večkrat z grdimi imeni nazm al.
nem monopolu. Podpisovan ju j v minuli svetovni vojni kot a
ima v oskrbi družba. National City Company Xew Torku.
The
meriški poslanik v Berlinu napram fraccskim vojnim ujetnikom.

Društvenanaznanila in dopisi
1z urada tajnika dr. sv. Jožefa št. 2, Joliet, m.
Da mi bo mogoče pravočasno sestaviti in na pristojno mesto odposlati poročilo o o-pravljeni verski dolžnosti čiatr stva našega društva, prosim tem potom vse one, ki mi dose-daj šoniso doposlali, ali izročili »povednih listkov; da to iz-vrše do prihodnje mesečne seje, dne 4. junija t. 1. ali na prihodnji seji.
V tej zadevi se bom ravnal strogo po pravilih in ne bom jaz odgvoren za morebitne posledice, ki zadenejo onega, ki krši tozadevna pravila. Toliko v blagohotno naznanilo in v ravnanje!
8 sobratskim pozdravom John Plut, tajnik.
Jz urada dr. sv. Jožefa št. 16, Virginia, Minn.
Tem potom naznanjam vsem onim članom (icam) našega društva, ki so plačevali asesment br. Math Kostajnšeku, društv. zastopniku, da naj od sedaj naprej pošiljajo asesment društv. predsedniku ali pa tajniku, ker je te dni br. Kostajnšek odpotoval v staro domovino za nedoločen čas.
Dalje opominjam tudi vse o-ne Člane, ki so zaostali z ases-menti, da naj svoj dolg kmalu poravnajo, kajti v nasprotnem slučaju bodo na podlagi pravil suspendirani. Vpoštevajte to-r.j ta opomin, ter ravnajte se po Jednotinih in društvenih pravilih, da ne bo potem kakega nepotrebnega govoričenja. Jaz se bom odslej strogo tega držal, kar pravila določujejo. S sobratskim pozdravom
4 Frank Laurič, tajnik.
no zborovali v Ewing dvorani je bilo sklenjeno na zadnji mesecu! seji. Toliko v blagohotno naznanilo.
Vabim (in opominjam Vas, da bi se prihodnje Seje vdeleži-li v obilnem številu, ker bo več važnih točk na dnevnem rodu. Opominjam tudi vso one olane (ice), ki se niste oddali tajniku spovednih listkov, da to kmalu storite, kajti v nasprotnem slučaju se bo s prizadetimi ravnalo po društv. in Jednotinih pravilih.
S sobratskim pozdravom John Likovič, tajijik.
VABILO NA SEJO. Iz urada dr. Sv. Srca Jezusovega št. 54, Chisholm, Minn.
Tem potom ste vabljeni vsi člani našega društva, da se polnoštevilno udeležite prih. redne mesečne seje dne 4. junija ob pol 10. uri dop. Na dnevnem redu bo več važnih točk.
Opominjam tudi člane, ki še niste oddali spovednih listkov, da to storite na prihodnji seji, ker priliko izvršiti versko dolžnost je imel vsakdo povodom minulega sv. misijona. Jaz moram po seji odposlati tozadevno poročilo na duh. vodjo K.S.K.J. Prosim Vas ponov no, da se polnoštevilno udeleži Je prihodnje seje
Sobratski pozdrav
Frank Okoren, tajnik.
VABILO
na prvi izlet, ali piknik
katerega priredi Društvo Marije Device št. 33 K. S. K. J. Pittsburgh, Pa. v nedeljo-dne 4. junija 1.1. na Thomasovi farmi v Dorseyville, Pa.
Tem potom v imenu našega društva uljudno vabim vse cenj. naše občinstvo, da se <v-deleži tega izleta, ker bo dosti zabave za mlade in stare. Igrala bo dobro izurjena domača godba; tako bosta na tem izletu tudi nastopila si. pevska društva "Bratska Sloga'' in "Prešem."
Kakor je vam večinoma z-nano, je znana Thoinasova farma, najbolj primerna za piknike ker ima svoje izletniške prostore povsem pod streho, da so gostje v slučaju dežja na varnem. Nikomur se torej ni treba bati, da se bo n. pr. zmočil pri Tliomasu; pa tudi suše mu tam ne bo treba trpeti, ker bo naš veselični odbor za krep-čila skrbel. Naši vrli trgovci bodo pa nekaj okusnega "lun-clia" prispevali.
Vstopnice lahko kupite na dan piknika na avtomobilih, ali na piknikovem prostoru. Avtomobili bodo vozili od 9. ure zjutraj do 1. ure popoldne in vožnja bo popolnoma prosta. Zatorej kličem vsem skupaj: na veselo svidenje v nedeljo« dne 4. junija v Dorseyville. Za dobro postrežbo in protinak-lonjenost jamči odbor.
V imenu društva Marije Device »t. 33 K. S. K. J.
Math. Pavlakovich,
dr. tajnik.
Za odbor dr. sv. Jan. Krst. Št. 143.
Steve G. Vertin, tajnik. Joliet. 111., 25. maja 1922.
;o SI DOBIVA PATENT?
I z urada tajnika dr. Vit. Sv.
Florijana št. 44, So. Chicago, HI. •
Vsem članom gorinavedene-ga društva se naznanja, da bo prihodnja redna mesečna seja prvo nedeljo v juniju .točno ob 2. m i popoldne v Ewing dvorani na 9485 Ewing Ave. in ne več v Shlitzevi clvorani kot do-Da bomo zanaprej red-
NAZNANILO članicam društva Sv. Genove fe št. 108 Joliet, IU.
S tem opozarjam one članice, ki še niso izvršile svoje velikonočne dolžnosti ,da naj to storijo v kratkem, da mi bo mogoče pravočasno oddati spo-vedne listke na pravo mesto.
Dalje prosim vse one članice, ki so društvu na dolgu, da 3tvar prej ko mogoče poravnajo. V tej zadevi se bom jaz ravnala strogo po pravilih.
Še nekaj bi rada omenila. Žal, da se nekatere naše slovenske matere nič ne brigajo za svoje hčere, če so pri kaki katoliški Jednoti, ali net Pri tem le gledajo na to, da plačujejo par centov na mesec manj ases-menta. Nič se ne zmenijo, če se kaj o katoliški veri govori, ali uči, ali če njena hči velikonočno dolžnost opravit To je slab t izgled za našo mladino.
Tem potom vas tudi prosim, da se kolikor mogoče v velikem številu vdeležite prihodnje d ruš t. seje dne 4. junija, na ka teri bo več važnih točk na dne ftiem redu, tako tudi glede nase vdeležbe pri jubilejni slav-nosti našega župnika Rev. John Plevnika.
S sosestrskim pozdravom Catherine Zadel, tajnica.
ZAHVALA.
Med jolietskimi novicami je bilo že v "Glasilu'' poročano, ►da je naše društvo Sv. Janeza Krstnika št. 143 odkar obstoja te dni za vedno izgubilo prvič enega izmed svojih članov; to je bil naš sobrat Frank Pa pež, katerega smo dne 20. ma ja spremili k večnemu počitku.
Pokojnik je spadal k društvu od ustanovitve, torej celih enajst let, ves ta čas je bil v odboru kot reditelj; zavarovanje bil pri K. S. K. za/ $1000. po-smrtnine.
Dne 20. maja eno uro po dovršenem pogrebu tega člana je naše društvo že prejelo iz gl. urada K. S. K. J. ček za $1000, katerega smo takoj pokojnikovim starišem izročili.
Podpisani se v imenu pokojnikovih staršev in v imenu našega društva cenj. gl. .odboru K. S. K. J. lepo zahrvaljuje za tako hitro izplačilo.
New York (J. O. F. L. I. S.) Med našim narodom v Ameriki imamo razmeroma precejšnje število izumiteljev, ki so izumili to ali eno pripravo oziroma delajo ob kakem izumu in ki seveda hočejo imeti primerno korist od svoje iznajdbe. Kakor -znano, prvi pogoj za iz korišČanje vsakega izuma je, da se ga da patentirati. Pa tentni urad (Patent office) v Washingtonu je nedavno izdal malo knjižico, naslovljeno 14 Rules of Practice in the United States Patent Office" (pra vila o poslovanju patentnega urada Združenih držav). Sledeči izvleček iz te knjižice bo radi tega zanimal .mnogo naših rojakov:
Patent more dobiti vstt^a o-seba, ki je izumila ali odkrila katerosibodi novo in koristno pripravo, stroj ali sestavo snovi oziroma kako novo iu koristno zboljšanje na istih. ' Kdor hoče dobiti patentno listino za Združene države (letters patent of the United States), se mora obrniti na Commiissioner of Patents. Treba plačati prvo pristojbino od, vložiti pismeno prošnjo, opis izuma in zapriseženo izjavo; na zahtevo treba priložiti tudi risbe. Prošnja, opis in zaprise-na izjava morajo biti spisani v angleščini.	1 *
Strokovnjaki potentnega u-rada pregledajo vsako vlogo za dovoljenje novega patenta, da določijo, ali gre zares za koristno iznajdbo in ali se ta iznajdba zadosti razlikuje od prejšnjih, da zasluži biti uvrščena kot iz-' najdba.,,, Moixla je «nogo prejšnjih, sličnih iznajdb. Novo iznajdbo treba primerjati s prejšnjimi, predno se dovoli ali traja dostikrat mnogo časa.
Dostikrat mora izumitelj sam primerjati svojo iznajdbo z o-nimi, napravljenimi poprej v isti stroki. To je marsikdaj odieče patent. To postopanje jako težka stvar, ker je morda
podjetja, ki imajo monopol za kak izdelefk, kupijo nov patent, ne da bi ga vporabila, d asi gre morda za jako dobro iznajdbo. Razlog utegne biti, da bi stari stroji vsled nove iznajdbe spadali med staro šaro. Monopoli preprečijo to potom nakupa nove iznajdbe, tako da nihče drugi je ne more rabiti, in rešijo s tem zastarele stroje, dokler se jim poljubi zamenjati jifc. To postopanje seveda utegne biti v škodo za obče do"bro.
Za vse te težkoče ni seveda kriv patentni zakon. Kakršnekoli naj bodo težkoče, je razvidno, da se Združene države prizadevajo pomagati vsakemu, ki ima zdrave in koristne ideje in braniti njegove pravice, kakor tudi da se najde prava pot, da javnost čim prej u živa dobroto teh iznajdb.
JAVNI NOTARJI.
..New York,. (Jugoslovanski Oddelejk F. L. I. S.) frovodo-šlec v Združene države se dostikrat čuti nad velikim številom javnih notarjev (Notary Public.), ki jih tukaj imamo, posebno čudno se mu zdi, da so notarji dostikrat štacunarji, trgovski ali bančni uradniki, pogrebniki, najemni in železniški agentje in drugi trgovci. Tam, od koder je on prišel, i-majo navadno le po enega notarja za vsak sodni okraj in le v večjih mestih jih je nekoliko
več, in ti so izučeni in izurjeni pravniki in dokaj važni dostojanstveniki is svoji sosrt-flkL • Opravilo javnega notarja ob Mtoja v tem, da overuje javne listine, t. j. s svojim podpisom in pečatom jamči, da je prava oseba podpisala dokument. Razun teh legalizacij spada v delokrog notarja zapriženje strank, ki imajo podati kako zapriseženo izjavo (affidavit). ►Oli tudi protestira zapadle menice. Pravico ima izvrševati svojo službo v onem kraju (County) v katerem je bil imenovan za notarja; mora opravljati notarske posle tudi v dru gih Counties, ako se prijavi sodnemu tajniku v dotični County. Da dokaže svojo notarsko pravico, mora pod svojim
poslati pismeno pritožbo na govemorja države.
Javno notarstvo j© jako gta-. ra ustanova. Celo stari Grki in Rimljani so imeli svoje no-iai^e, ali njihov delokrog bi se dal bolje priravnati onemu sodnega klerk-a. V srednjem veku je bil notar v katoliških državah uradnik cerkvenega sodišča iii je bil imenovan naravnost od papeža. Na Francoskem so bili vedno notarji jato ugledne osebe in niso le sestavljali, ampak tudi čuvali pri sebi vse važne dokumente. Francoski notar je vedno pravnik in vrši nekatera opravila, ki jih drugje opravlja sodišče. Na Angleškem notar dandanes le legalizira trgovske papirje in protestira zapadle menice. Na Nemškem le pravniki morejo biti notarji. Ravnotako v bivši Avstriji, kjer je bilo njihovo število jako omejeno.
podpisom zaznamovati s poseb-nekoliko prejšnjih iznajdb, kot j,,^ iig(>m ime County, za ka-n. pr. v slučaju predilnih stro-|'tero je opravičen opravljati jev za bombaž ali parnih stro- Ilotamke posle, in rok, ko po-
jev itd. Iznajditelj se v takih slučajih navadno poslužuje patentnega odvetnika (patent attorney). To so pravniki, ki so posebno izurjeni za strokovnja-škši nasvet v patentnih stvareh.	' L : I
Ako patentni urad določi, da je izuirl vreden patenta, mora izumitelj plačati nadaljuo pristojbino od $20 in izda se mu patent, ki mu daje izključno pravico do rabe svojega patenta za dobo 17 let oziroma da prodaje svojih pravic komu drugemu za isto dobo let. Nihče drugi ne sme rabiti njegove iznajdbe brez njegovega dovoljenja; izumitelj daje navadno to dovoljenje proti plačilu odškodnine, ki se imenuje f. royalty." Ako kdo vzkrati njegovo pravico, izumitelj sme tožiti in/ sodišče mu prisodi odškodnino.
Rečeno je dostikrat, da so patentni zakoni Združenih držav najbolj liberalni na svetu in da vsled tega Združene države prednjačijo v iznajdbah. Ali dostikrat izumitelj si je zagotovil patent, mu je težko spraviti svojo iznajdbo na trg. Dostikrat nastanejo težkoče radi nasprotnih interesov drugih iznajditeljev in sledijo dol-•ge. pravde z vporabo patentnih odvetnikov in z obsežnimi preiskavami. Težko je za iznaj-ditelja, ako nima potrebnega kapitala ali pa si ga ne more preskrbeti drugje. Pripetilo se je dostikrat, da so iznajditelji prodali svoj patent za jako nizko ceno, dočim so kupci na-? pravili na njem velikanske svote. Dogaja se tudi, da ve-
tečo njegovo notarstvo. Zraven podpisa mora tudi pritisniti svoj uradni pečat.
Vsak ameriški državljan lepega značaja, tukaj rojen ali naturaliziran, ki jo dobro poznan v svoji občini, sme zaprositi govemorja države, naj ga imenuje javnim notarjem. A-ko governor smatra, da je sposoben za ta posel,* ga imenuje za dve leti ali 4 leta, kakor po posameznih državah določeno. Novoimenovani notar mora tedaj položiti uradno prisego in v nekaterih državah mora tudi položiti jamščino (bond) kot poroštvo za pošteno izvrševanje notarskih dolžnosti. Ako se pregreši proti svoji prisegi, je podvržen kriminalnemu postopanju/ Inozemec ne more postati notar, j V nekaterih državah more tudi ženska biti imenovana, ali ne v vseh.
1 Zakon določa, koliko smo no-,tar računati za svoje pcfcle. V Večini držav sme zahtevati 25 • od vsake osebe, ki jo zaprise-
že ali katera podpis poverja. Ako je več podpisov na isti listini strošek znaša navadno nekoliko manj za nadaljne pod-pice. Ali ako notar opravlja pravniška dela, kot sestavo kake izjave ali affidavit ali pa izpolnitev kakega formularja oziroma vsako drugo vrsto pravniškega opravka, potem sme zahtevati vsako pošteno plačilo za svoje delo. Nekate-rr no.tarji so tudi pravniki in znajo opravljati odvetniške posle.
, Ako je kdo mnenja, da mu je notar preveč zaračunal, sme
n. IZKAZ DAROVALCEV Za cerkfev sv. Vida v Slanini vasi pri Metliki
'Darovalci iz Joliieta, 111: John Težalk No. 2, daroval $2.00.— Po $1.00: Joe Panian, John Jerman, Matija Vivoda, Fred Trope, John Petric, Jernej Muc, Marko Nemanich, Anton Pezdirc, Geo. Weselich in Peter Verderbar. Po 50c: Matija Terdich, Joe Muc. Bara Aguich, Marija Dragovan, in Anton Sodeč. — Joe Skoff daroval 25c. — Anton Male-sich Chicago, 111. daroval $1. Iskrena hvala vsem darovalcem! Vsega skupaj se je nabralo $85.35. Nabiralec i Anton Zugel, 1008 N. Broadway Joliet, 111. Opomba: V prvem izkateu so bila pomotoma izpuščena i-mena treh darovalcev iz Jolie-ta, ki so prispevali po $5.00 in sicer: Frank Nemanich, Martin Tomec in»Joe Kochevar.
Ker odpotujem dne 31. t. m. v staro domovino, naj se izvoli morebitne nadaljne prispevke pošiljati rojaku: Frank Nemanich, 1109 N. Chicago St. Joliet. 111.
(Advertisement.)
Pozdravi iz New Yorka.
Prod odhodom na parnik še enkrat pozdravljam na Cliis-holmu, Minn., moža in otroke Blatnik, sestro in brate, kakor tudi njihove družine, dalje tudi druge znance in rojake na Chisholinu in ostalem Rangu ter širom Amerike. Vsem kličem pozdravljeni in na svidenje. — Ob tej priliki se tudi
želim zahvaliti tvrdki Zakraj-šek in Češark, od katerih smo bili tako prijazno sprejeti in dobro postreženi. Zato to tvrdko tudi drugim priporočam. — Margareta Blatnik in sin John.
•
Ko zapuščam Ameriko in odhajam v Jugoslavijo na obisk na. parniku La France pozdravljam še . enkrat svoje prijatelje in znance v Elbert, W. Va., kakor tudi vse rojake po celi Ameriki. Vsem priporo-v m tvrdko Zakrajšek & Če-šark v New York. Alojzij Hiti.
r • > < M
ptBit v
Predno se podam na široko morje na parniku La France se tem potom še enkrat poslovim od svojih prijateljev in drugih rojakov v Chicagi in drugod. Živeli vsi skupaj dokler se zopet ne vidimo 1 Jaz potujem skozi tvrdko Zakrajšek in Ce-šark, ker sem bil jaz z njeno postrežbo zadovoljen, to tvrdko tudi drugim priporočam. — S pozdravi na vse John Hermans.	(Advertisement.)
Zavrsnika pri Litiji za dolg na hrani in stanovanju, za $350.00. Da pa ne bo kdo mislil, da ga tožim po krivem, naznanjam, da mi je Frank Pla-ninsek posodil $350.00 na 6% obresti proti dolžnem pismu. Ker pa je on prišel k meni na bord, smo se pogodili, da on ne bo rabil tako dolgo plačevati borda, da se mu bo izplačal dolg na^ia način. To je teklo 9 mesecev, da ni plačal niti e-nega centa in tako mu je bil dolg izplačan, potem je pa odšel od mene, in ko sem potem zahteval od njega dolžno pismo in pobotnico, da je napla-čam, se je pa napravil neumnega in ni hotel ničesar pripozua-ti. Dokler je bil pri meni je vse pripoznaval, a ko je šel od mene, pa je vse utajil. On ve prav dobro da sem mu pošteno vse izplačal, vendar je potem rekel, da mu naj pokažem režite, katerih mu nisem mogel pokazati, ker jih nisem od njega žal nikdar zahteval. Bila sva vedno prijatelja, skupaj doma, iu on je brat pok. soproga moje žene, zato sem mu zaupal. Moral sem potem svoje težko prislužene denarje od njega na sodniji iskati, a on je potem na sodniji zopet s prisego vse utajil, akoravno ve prav dobro, da ni 9 mesecev borda plačal niti centa. Imel sem priče, pa vse ni nič pomagalo ker nisem imel rezitov, a on je imel zadolžno pismo od mene. Moral sem torej mu še enkrat plačati $350.00, ker na sodniji beseda ne velja nič, le 41 črno na belem.'' Poleg tega sem imel še sodnijske stroške. Sodniki človeku ne morejo videti v srce, zato zahtevajo pismene izkaze.
Upam, da pa bo on enkrat že prišel do pravične sodbe, ako mi ne poplača. Bog ga bo sodil. Bog, ki je pravičen i«'vseveden. .	*	. I
Rojake pa svarim, da naj bodo previdnejši kot sem bil jaz in naj nikomur lie zaupajo ničesar, da ne bodo oškodovani kakor jaz. Vedno zahtevajte režite od vSakogar, za vsak cent, ako nočete imeti sitnosti in nepotrebnih stroškov, potem pa še ob svoj težko prislu-žen denar, kakor sem sedaj jaz.
Toliko v tej zadevi v naznanilo, a rojakom pa v svarilo.
Jožef Bučar,
704 N. Ottawa St., Joliet, 111.
(Advertis.)
V NAJEM
se odda prostor za grocerijo in pekarijo na 1106 N. Chicago Str., Joliet, 111.
Vprašajte pri lastniku: Matt Krasovich, 409 Russell St. JoUet, HI.
NAZNANILO IN SVARILO.
S tem naj bode javnosti pojasnjeno, da jaz, Jos. Bučar rodom iz Zavrsnika, pri Litiji tožim rojaka Franka Pla ninška iz Jolieta, 111., doma iz \
Importirane KRANJSKE KOSE
iz najboljšega jekla. Dolgost 35 in 70 cent imet rov. Cena $2.00—z rinko. MATH PEZDIR Box 772, City Hall Sta. New York, N. Y.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE 1 1 !
Izdelujem sledeča najbolj uspe-ma zdravila: Alpentinkturo za rast in proti izpadanju last. Brus-lin tinkturo za sive lase od katere vam postanejo lasje popolnoma natumi kakor v mladosti, tinkturo za prahute na glavi od katere *e prahute hitro odstranijo, po-tnado zarast moških brk, wahcic Fluid za revmatizem, ali trganje v rokah, nogah in v križcih, ravno tako za otekline, rozenm&zilo za rane, opekline bule, ture, kraste, ?rinte in lišaje, mozolce pege na )brazu in srbeeine na koži, kurje oci, bradovice, potne noge, azeb-tine, debelo kožo na nogah in o-febline. Pišite takoj po cenik, ki ?a pošljem zastonj.
Jakob Wahcic
6702 Bonna Av«. N. E.
CLEVELAND, OHIO.
ZA RESNICO.
Osemnajst obrambnih gdvorov. V stolni cerkvi sv. Nikolaja v
Ljubljani govoril dr. Mihael Opeka
stolni kanonik
Iz zbirke: "Za resnico" v Ljubljani 1921. Založba prodajalne K. T. D. H. Ničman.
NEUMRJOČI. I.
Tisti, ki z modrostjo v. srcu opazujejo in premišljujejo, kako ljudje dandanes živimo, pravijo z učeno besedo, da je sedanji čas anthropocentričen. Anthropos pomeni človeka, in centrum je središče; človek, pravijo, je dandanes središče vsega —: vse mišljenje, hotenje, prizadevanje, pričakovanje, vsi načrti, vse skrbi, vse delo, ves strah in up.... z eno besedo, vse življenje človeško se vrti samo okrog človeka. Človek je postal samemu sebi začetek in konec, prvi in zadnji namen. V tem, kol so se včasih — v manj prosvetlje-liih, a bolj vernih stoletjih — ljudje v vsem svojem dejanju in nehanju zmerom spet vračali k Bogu kot središču in zadnjemu namenu vsega stvarstva, se steka zdaj vse človeško pojmovanje, modrovanje, delovanje nazaj k človeku. Samo da je človeku prav, samo da je dosežena človekova čast, človekova korist, človekovo u-ž i vanje, človekova kakršnakoli zemeljska sreča.... Človek je pustil vnemar Boga, zato da je naredil sebe za boga; pogled je obrnil od neba čisto k zemlji, od potov nebeških zvez?d do samih posvetnih cest — — Zakaj je ,to tako prišlo! To je prišlo zato, ker je legla na človeštvo velika pozaba tega, kar pride — po smrti! Kar pride po smrti! . Ah, ali mar človek, prosvetljeni in v to zemljo zatopljen človek današnjega časa, še veruje, da sploh kaj pride po smrti! Ali ni vera v posmrtno življenje že davno spravila med preživele bajke» rekoč: Pustite- da pijemo iz-vrhane čaše to zemeljsko življenje, zakaj s smrtjo je tako vsega konec: mrtev je mrtev.... Žalibog, da je lo pre-pogostokrat tako!' Svet ne veru je*, svet dvomi.... In vendar: Ali ste že videli človeka umirati! Ali niste imeli občutka, kakor da vsak umir rajoči govori in priča o večnosti? Tisto oko, ki se pomegli in ostekli in nepremični zazre predse — ali ne pravi: Zdaj-zdaj se odprem na široko in o-
strmim v večnosti!____ Tisto
uho, ki postaja gluho za.vzdihe in jok teh, ki se poslavljajo — ali ni, kakor bi napeto pos-luhnilo proti večnosti: Zdaj pride od tam in me pokliče z mogočnim glasom!.... In ro-
Pred vsem: Kako je mogoče tajiti to ali dvomiti o tem, kar je globoko prepričanje vesoljnega človeškega rodu! Ves človeški rod namreč veruje, da je smrt začetek drugega, 011-stranskega življenja., Berite egodovino narodov! Kakoi-koli so si že različna poganska [ljudstva vseh časov predstav -ljala svet onkraj groba (Grki in Rimljani, Perzijci in E-gipčani in nešteti barbarski rodovi ter današnja divja ljudstva v Afriki, Polineziji, i.t.d.)
—	eno stoji: Ljudstva vseh časov in krajev so verovala in verujejo, da s smrtjo ni vsega konec m da ni resničen tisti mrzli in odurni stavek: mrtev je mrtev! Stari poganski narodi so pošiljali duše umrlih pred sodnike, kakor Minos in Radamantus; mislili so si jih na dobrem in zlem kraju — v Eliziju in Tartaru; dajali so jim s seboj na pot jedi in pijače; darovali so zanje daritve, opravljali mrtvaške slovesnosti. Kitajci, stavijo umrlim dedom oltarje in časte njihov spomin; pri Indijancih in Pe-ruancih se žene žrtvujejo smrti, da gredo za umrlimi možmi in družinskimi očeti.... in tako dalje brez konca: povsod jasno izraženo prepričanje življenja po smrti. In nikdar ne recite, da je bila to samo vo ra nižjih, popolnoma neizobraženih ljudskih mas! Ne, ravno najboljši in najbolj prosvetljeni možje starega poganstva so to vero najjasneje izrekali. Najbolj sloveči modrijani grške zemlje: Pitagoras, Sok-rates, Plato in drugi poudarjajo to vero, in Kato, slavni Rimljan, klice poln navdušenja:
—	O srečni dan, ko zapustim to zemljo in se dvignem k nebeškemu Eboru duhov, ki so šli odtod že pred menoj! — Tisti, ki so v vseh časih tajili ali po bijali vero v posmrtnost — pri Bogu, da niso bili to zmerom najplemenitejši ljudje, a pustimo to! — tisti torej so bili v primeri z vesoljnim človeštvom pač le posamezniki. Če pa je temu tako — in tako je, zgodovina in narodnopisna z-nanost pričata! — potem vprašam: Ali more biti napačna vera, ki je od začetka sveta lastna vsemu celokupnemu človeštvu, ki se je živo in neizbri-sljivo dedovala od rodu do rodu in je vsi viharji časov in preobrati narodov niso mogli zadušiti! Ne, kar je tako sp-
ke, te roke, ki nemirno iščejo in lošna last človeštva, kakor ve-grabijo po posteljni odeji — j ra v posmrtno življenje, to mo-ali ni, kakor bi hotele še zad- ia biti zrašceno s človeško na-11 ji trenutek zaseči nekaj dra-'ravo samo, to mora biti vcep-gocenega, da ne pridejo praz-jljeno od njega samega, ki je 1:9 in uboge pred vrata večno- Stvarnik narave, mora biti po-
sti!____O prijatelji, to ne gre
kar tako — tajiti večnost naše duše, dvomiti o neusmiljenosti
temtaketa — resnično.
In kako tajiti vero v posmrtno življenje, kako dvomiti o
njeni! Kaj pa, če se motijo nji, če pa to vero neizprosno
.tisti, ki ta je in dvomijo!____Izahteva naša najgloblja not-
Poglejmo le, če se res ne moti- Jranjost! Dve stvari sta v jo!	|nas, ki ju ne moremo nikoli ni-
Ne bom vam suhoparno raz- (kjer zatajiti: brezdanje hre-kladal, kako je naša duša spo- ipenenje po sreči in tenak čut sobna, da tudi po smrti brez'za pravičnost. — Hrepenenje
telesa naprej živi, ker je čisto po sreči----O, ali ni vse naše
drugačna kakor n. pr. duša ži-1 življenje takorekoč samo to vali, ker je i\iena delavnost, j hrepenenje! Ali ni vse, kar dasi navezana na telo, vendar premišljujemo, snujemo, želi-
tudi čisto breztelesna —, in ka- jmo, delamo----samo to in nič
ko človeške duše ni mogoče u- |drugega nego to — hrepenen-moriti ali ubiti ali razkrojiti a- je po sreči! Kaj drugega je li karkoli drugače uničiti, ker vse began je za slavo, za boga-ni tvarina, marveč duh.,.. V-'stvom, za uživanjem sveta sega tega vam ne bom razlagal, (če ne koprneje po veliki sreči, ker si mislim, da vi teh nekoli- po vsestranskem, popolnem
ko mrtvih strokovnjaških do-jblaženstvu, po sreči neizrek-kazovanj od mene ne zahteva-' ljivi, neusahljivi, iz zarje ^ v te in bi se tudi dolgočasili pri zarjo se prilivajoči, neskončni,
njih. Ampak premišljeval večni!----O, aH niso vsa na-
bom z vami nekatere! druge st- ša pota po zemlji samotezen-vari.__j je do nje, vsi utripi naših src
samo klici za njo! . Ali niso od hrepenenja po sreči vse izmučene in kakor s trnjem raz-bodene naše glave! Ali niso od tega hrepenenja vsa različici naša srca, vse ranjene in krvaveče naše noge! Kje ga ni — .tega hrepenenja! Po svetlih palačah valovi in se preliva, in po bornih kočah ždi in se sramežljivo skriva; po širokih, šumnih cestah hodi
in po tihih, ozkih stezah----
Sreča! sreča! kličemo vsi in v-se suher je naše grlo od žeje* po
sreči____ In -sreča — kje je!
Ali je je kaj na zemlji! Ah, sled sence zarje komaj! In še ta sled: pokaže se in spet
zabriše____žarek pogleda skoz
oblake — in se skrije.. Nikoli ni naše srce celo obsejano od sreče. Na dnu srca so zmerom temni koti: kakor leži v globokih dolinah sencai, tudi če zlati jutranje solnce vrhove gora____Zmerom neki
strah, neka bojazen, neko tre-petanje, da nam uide še tisto malo sreče, kar smo je dosegli ____O, in srce koprni vendar
po popolni sreči — vsako slef-herno srce! Kaj — ali je ne bomo nikdar dosegli! Na zemlji nikdar! — In ko izgine izpred naših oči ta zemlja! ko se oko »zatisne v smrt! Gorje, če pravite: Tudi potem ne! Gorje, če mi pravite: Potem je vsega konec, mrtev je
mrtev!____ Ne, strašna je ta
beseda! — Tedaj je vse hreper nenje za srečo zastonj! Zastonj vse upanje! Zastonj vsC pričakovanje! Tedaj nam je Stvarnik (kdo drugo pa — če je zopet to hrepenenje splošno-človeško!) vsadil v prsi to hrepenenje samo za.to, da nas biča, tepe1, trapi, muči, mori.... da nas dela nesrečne, neizmerno revne — veliko nesrečnej-še in revnejše od vseh drugih
bitij na zemlji!----O, to bi bil
trinoški Bog — a to ne mora biti, in to ni — ne trinog, ne mučitelj, ne, ne: Oče si ti, o preljubeznivi Stvarnik, Oče si in Dobrotnik, zato pa vemo — in naše od tebe ustvarjeno hrepenenje po sreči nam priča — da s smrtjo ni vsega konec, da mora biti, da je še drugo življenje, kjer bo hrepenenje izpolnjeno* kjer bo ugašena žeja naših src po popolni, nekaljeni sreči, kjer bodo počile nemirne naše duše in se neminljivo blažene potopile vate, o Gospod, ki si Oče in Dobrotnik, ki si morje vse blaženosti! —
Morje vse blaženosti nam boš v večnosti, Gospod — če bodo naše duše, iščoč na zemlji sreče, hotele po sledovih tvoje pravice. Drugače pa bodo pahnjene od tebe na vekomaj! Tudi to je gotovo, tudi to govori naša plemenitejša notranjost. V nas, predragi, je tudi čut za pravičnost. In tudi ta čut neprekljicljivo terja,da mora biti tista beseda: mrtev je mrtev, s smrtjo je vsega konec! Ne sme biti konec! Zakaj ne! Zato ne, ker s smrtjo niso poravnani računi. Pregreha moja imeti drugačen račun nego krepost. Usmiljena ljubezen, ki po bolnišnicah oti-ra solze bolnikom, ki se kakor goreča sveča použiva y bdenju, v odpovedi in trpljenju za bližnjega, mora priti v računski knjigi na drugo stran nego — sovraštvo, ki ubija, lakomnost, ki stika in izmozgava, zavist, ki se veseli nesreče, po-žrešnost, kateri je uživanje bog.... Zapeljivec, ki pogub-lja po blatu grdih želja in strasti, mora na drug računski list nego čista duša, ki kakor lilija dehti k svojemu Stvarniku, k nebeškemu svojemu Ženinu. Mora! mora! —r Ali pa se to tudi zares zmerom tako dogaja na zemlji? pred smrtjo! Ali je tu na zemlji res zmerom krepost poplačana! hudobija kaznovana! O, če ne vidimo, da je mnogokrat narobe — ravno narobe! Pregreha je
oboževana, je bogata, dviga odpreti božji milosti, da bo os-
glavo, se, ponaša, se šopiri, uži va — čednost pa hodi omaho-vajc pod križem trnjevo pot... Ali naj pri tem ostane! Ne
more! ne sme! Kar se ne zravna v življenju, se mora zrav nati po smrti zakaj Ti nisi samo Oče in Dobrotnik, o Gospod, Ti si tudi pravični Sodnik svojega ljudstva! Zato vemo, da je večnost,* kjer bomo prejeli sleherni po svojih detlih! —
Vemo in nič ne dvomimo! Zakaj tudi če bi bilo goljufivo prepričanje vsega vesolnega človeštva, tudi če bi nas varalo naše koprnenje po popolni Ln stalni sreči, tudi če bi se mo-
vežena spet zadihala svojemu Bogu nasproti: vse mišljenje, pričakovanje, prizadevanje, v-se načrte človeške, vse skrbi, delo, ves up in strah.... je treba od človeka, ki jim je zdaj središče, zopet naravnati k Bogu, ki je vsemu pravi cilj in konec Quid hoc ad aetednita-tera? — Koli'ko velja to za večnost! se je pri vsaki stvari, "pri vsakem koraku življenja vpraševal sv. Stanislav Kostka, o-trok po letih, mož po mislih. Vprašujmo se tudi mi tako pri vsem, kar delamo in opuščamo: quid hoc ad aeternitatem! — koliko je vredno to za večnost! Kakor velikanski ža-
—------------j---- - _ *—- ------ ------------ —
til v nas naš čut za pravičnost romet naj meče večnost svojo
naših dejanj —: eno še ostane in to se ne omaja in ne zgane, in to je beseda Gospodova. — Nebo in zemlja bosta prešla, njegove besede pa ne bodo prešle! (Mat. 24, 35.) In kaj govori Gospod naš, Jezus! Že Sv. Pismo Starega ^zakona nam na vsakem listu razodeva vero v posmrtno življenje — Gospod Jezus Kristus pa, ki je prišel dopblnit postavo in preroke, nam to vero še vse bolj zatrjuje. Zopet in zopet nas
luč na vse življenje. In potem prosimo: Gospod, daj, da v tej luči izpregledamo ! (Luk. 18, 41.) Amen.
VABILO NA NAROČBO.
Iz upravništva "Angelčka."
Ker z mesecem junijem t. 1. večinoma vsem naročnikom naročnina na "Angelčka" poteče, smo zadnje dni is,tim razposlali posebne prošnje za obnovitev. Na te prošnje se pa
žal še niso vsi odzvali, spominja večnosti, njene rado- Ker je '4Angelček*' prvi in e-
sti, ki je oko ni videlo in uho ni slišalo in nobeno srce občutilo
dini slovensko-angleški nabožni mesečnik za mladino v Ame-— pa tudi njene strašne bole-'riki, katerega izdaja s svrho čine na kraju, ki je pripravljen j svoje agitacije Mladinski od-hudobnemu duhu in njegovim dolek K.S.K. Jednote; apeli-
angelom; spominja nas Gospod tiste velike odločitve ob smrtni uri in nepreplačljive cene
ramo še na tem mestu na vse c. staflet naročnike '' Angelčka' da naj kmalu svojo naročnino
naših duš, rekoč: — Kaj poma- ^obnovijo. Ista zndša samo ga človeku, če ves svet pridobi, $1.00 za vse leto; za pol leta pa svojo dušo pa pogubi! (Mat. |60c. Prihodnja (junijska) 16, 26.) Zakaj duša ne umr- številka bo razposlana še vsem je, duša roma v brezbrežno da- starim naročnikom; ustavili
ljo, da živi vekomaj________jim bomo pa julijsko, ako do
Vem, kaj bi nemara še hotel tedaj ne obnove naročnine.
kdo: -Da pride kateri mrtvih nazaj in nam pove vso resnico. i.. Nemara ste kdaj to mislili, ko ste kropili mrtvega: Če bi vstal ta le in bi nam po-povedal____— Ni treba, predragi, tega ni treba! Mrlič na mrtvaškem odru drži v rokah križ: .Tisti, ki je pribit na križu, je vstal od mrtvih in nam povedal dovolj.... Nekaj drugega nam je treba o človeški otroci! Spričo čisto gotove večnosti je treba odvrniti pogled od zemlje in ga spet upreti proti nebesom in proti večnosti. Srce je treba odtrgati od samega sebe in ga dati spet Bogu nazaj.... Dušo, hre-penečo po večni sreči, je treba
K sklopu se še obračamo do vseh č. sobr. duhovnikov, čast. slov. šolskih sester, sobr. tajnikov in tajnic krajevnih društev K.S.K.K., da naj naš edini mladinski nabožni mesečnik "Angelček" za naročbo priporočajo.
Upravništvo "Angelčka" 1004 N. Chicogo St.
Joliet, m.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Na razna vprašanja, če že " Glasilo v zopet pošiljamo v Jugoslavijo, odgovarjamo, da še ne. Še začetkom februarja t. 1. smo se pismeno obrnili na jugoslovanskega poslanika v Washingtonu, D.C., da naj'mišljenja.
nam naznani, čemu je poštna uprava v Belgrad naš list v
Jugoslavijo zabranila ? Dasiravno so od tedaj potekli že štiri meseci, še do danes nismo prejeli zaprošenega odgovora. Komentarja k temu ne bomo pristavljali.
Da pa pridemo zadevi do čistega, smo naprosili našega duhovnega vodjo, brata Rev. Fr. Ažbeta, da naj se povodom o-bisika v stari domovini zglasi še v Beigradu in osebno uredi to zadevo. Čast. sobr. duh. vodja je nam obljubil, da bo to izvršil in upravništvo takoj o uspehu obvestil.
Kakor že enkrat omenjeno, bomo potem vsem starokrajs-kim naročnikom naročnino za toliko časa podaljšali, kolikor časa niso lista prejemali. Tako bomo tudi takoj na tem mestu poročali, ko bo "Glasilu" poštni debit v Jug<*slavijo zopci, dovoljen.
KITAJSKI NAČRT.
Na Kitajskem navadno plačujejo zdravnika, da pazi da ste zdravi in kadar kdo oboli se zdravnikova plača preneha. Ta "Kitajski načrt" je gotovo pravilen v principu in kolikor se tega tiče imamo mi A-merikanci uprežen voz pred konji. Kitajski sistem je samo praktičen v tem, da se reče v splošnem napredku današnjega življenja kakor pravi star izrek ena unča varnosti ob pravem času je več vredna kot cel funt zdravila". Tri-nerjevo grenko vino se popolnoma vjema s tem k tajskim načrtom. To zelravilo vam o-čisti vaš želodec in vse prebavne organe, ter iste drži čiste in s tem odžene marsikatero nevarno bolezen, ki bi se drugače zelo težko ubranila. Ako se nebi odstranilo toksina ali druge stupe kateri se stalno zbirajo v človeškem telesu, ki ni zdrav. Naši oeljemalci popolnoma razumejo to vrednost. Dobroznani 'lekarnar v South Bend, Ind.. nam je pisal z dne 4 maja, t. 1.: "Trinerjevo grenko vino je izvrsten produkt in ljudje ga ljubijo. Mi imamo odjemalce, ki javno povedo, da je to edino zdravilo, ki jih drži zdrave njim daje moč in slast do jedil. In kajpak želimo vedno prodati našim odjemalcem kar je najboljše.' ' Drugi lekarnarji in trgovci z zdravili so enakega (Adv.)
brea
Rabite Carnation mleko ko pripravljate kavo za zajtrk; tudi cerealije in sadje polite s tem mlekom dajo izboren okus. Pri kuhi, lai če pijete samo mleko, pridenite mu enakomerno količino vode; čim bolj redko hočete imeti mleko; tem več vode mu prilij te. To mleko je zelo pripravno in ga rabijo že vse ekonomične gospodinje vsled čistoče. Pri vsaki hiši bi se moralo torej rabiti edinole Carnation mleko. To fino mleko dobite pri vsakem grocerju v kang-ljah ki imajo rdeč in bel napis s tremi vtisnjenimi nageljni. Pišite nam po brezplačno kuharsko knjigo.
Carnation Milk Products Company 2103 Consumers Bldg., Chicago.
(a'inalicn
BRAND
Carnation
Milk
Od zdravih krav. Napis na skatlji je rdeč in bel.
NEKAJ NAVODIL ZA PRIPRAVO ZAJTRKA.
Carnation kot smetana v kavi.
J)a boste imeli skodelico tečne kave z lepo zlatorumeno barvo, prilijte ji nekaj naravnega Carnation mleka iz kanglje. Ena ča-jeva čličica zadostuje; na željo ga pa prilijete lahko tudi več.
Sladko pecivo.
1	žličico soli, 1 jajce, 2 skodelici moke, 2 žlic. praska za peko, pol skodelice Carnation mleka, 1 škod. vode. Zmešaj moko, sol in prašek za peko, prilij mleko in stepi vanj jajce. Puščaj z žlico na gorko železno kožico namazano z mastjo. Naj se to pecivo praži na eni strani, potem pa zopet na drugi. To zadostuje za 6oseb.
Francoski toast.
2	jajca, pol žlicice soli, četrt kupe Carnation mleka, pol kupe vode; zreži star kruh v kosce, pomešaj jih v razbita jajca, prideni soli in moke. Namaži ponev z mastjo in ko je gorka opaži dobro kose kruha na obeh straneh. To zadostuje za 6 oseb.
Omelete s Carnation mlekom.
4 jajca, 1 žličico praška za peko, 4 žlicice škrobe (Constach' 1 žlic. soli, 1 časo Carnation mleka, pomešano s 4 žlicami vode. Razbij rumenjak da se malo strdi, prideni mu škrobe in soli ter prilij mrzlo mleko. Nato stepi še beljak, prideni mu praška za peko, vse to pa deni v prvo mešanico že toplo omeleto pomaži s surovim maslom ; prideni mešanico in postavi na peč, da se počasi spraži. To zadostuje za 6 oseb.
Pri kuhi vedno prideni Carnation mleku nekaj vode in vse dobro zmešaj.
Carnation kuharska knjiga vsebuje nad 100 pripravnih navodil za razna jedila. To knjigo vam doposljemo brezplačno. Pišite po-njo se danes.
Carnation Milk Products Companv 2102 Consumers Bldg. Chicago, 111.
'
»
Izhaja
sredo.
'Kranjsko-Sloreoske KatoUJ^Jedoote ? Združenih državah
M. Chicago St
Uredailtro in nprarniitro: Telefon i04«.
JOLIET, ILL.
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.		
1004 N. Chics ko St	OFFICE: Phone: 1048.	JOLIET, ILL.
V or If embers ocr Year	Subscription price:	
		
For Foreign Countries ..	• «••▼«• ai. . . ..."..... ..•» v.t||».|. •K..II. af . .ft. • •	
		
$• K
1. MAJA Igft
Nova naturalizacijska postava.
Iz Washingtona se poroča, da ima vlada že do cela izdelali nov zakonski načrt, tikajoč bc dobave amer. državljanske pravice od strani inozemcev»| ali naturalizacije. Nofvi zakon, ki bo skoro gotovo sprejet v obeli zbornicah vsebuje določbe glede registracije in izobrazbe inozemcev, kar bo mnogo pripomoglo k takozvani amerikanizaciji:
O tem jo delavski tajnik Davis te dni senatorja Shortridge iz Kalifornije obvestil, kajti navedeni senator je v zbornici predložil tozadevni zakonski načrt. »
Novi naturalizacijski zakon vsebuje sledeče glavne določbe:
1.)	Zahtevano naobrazbo od strani prosilca za državljanski papir.
2.)	Znanje deželnega (angleškega) jezika. S tem se hoče uvesti za vsakega državljana način* in priložnost, da bo lahko s svojim sodržavljanom občeval; da bo razumel svojo delo in predpise glede varnosti pri delu; da bo im^l več prilike iskati zabave in razvedrila med svojimi sodržavljani in da se bo na ta način lahko v celoti posluževal vseh pravic, udobnosti in koristi ameriškega državljana.
3.)	Pri naturalizaciji se bo uvedlo nekaj važnih izprememb v olajšavo prosilcu. Pred vsem mu ne bo treba več imeti prič, ki sta ga poznali celih 5 let. Ker morata priče dvakrat s prosilcem hoditi na sodnijo, ima navadno pri tem prosilec dr-žavlj. papirja dosti neprilik, pa tudi gmotno škodo, da jima plačuje zamujeno delo. Vlada je izračunala, da si bodo prosilci po novi naturalizac. postavi vsako leto prihranili okrog 4 milijone dolarjev.
4.)	Vlada bo veliko bolj skrbela za naturaliziranega državljana kot je dosedaj, v slučaju da postane popolnoma nezmožen za delo. Tako bo pomagala tudi njegovi družini v slučaju njegove smrti, če se družina ne bo zamogla sama preživljati.
5.)	V svrho izvedbe te nove postave in v kritje potrebnih stroškov se bo naturaliziranim državljanom vsako leto naložilo nekaj malenkostnega davka. Tozadevna svota še ni določena.
Delavski tajnik zatrjuje, da bo novi naturalizacijski zakon v resnici v korist inozemcem. O tem se je Mr. Davis sledeče izjavil:
" Jaz izprevidim, da bo ta zakon1 dal vsakemu inozemcu priložnost da postane ne samo dober državljan, ki se bo svojih pravic tudi zavedal, ampak da bo tak državljan de cela tudi u-meval kaj je Amerika in kakšna so njena*načela!"
Nova naturalizacijska postava bo tudi vsled tega narejena, da se onemogoči prihod nezaželjenim oseham v našo deželo. Anarhistom, komunistom in elementom, ki skušajo način naše annriške vlade predrugačiti, ali isto celo strmoglaviti bo prihod v Ameriko naravnost nemogoč, kajti take nepridiprave bodo oblasti takoj pri prihodu deportirale, ali pa tudi čez čas. Naravno, da vlada takim osebam tudi ne podeljuje državljanstva.
Vlada Združenih držav namerava s to novo postavo vse tu živeče narode seznaniti z angleškim jezikom da bi se v javnosti labilo samo en deželni jezik, ki bo služil vsakemu posamezniku v vsakdanjem življenju. Na ta način hoče Amerika uvesti pravo medsebojno bratsko zastopnost in odpraviti vsako mednarodno sovraštvo ali nesporazum, ki sta glavni povod nezadovoljstva, sporov in tudi vojna *
Delavski tajnik, v kojega področje spada nova naturalizacijska postava vendar pravi, da odpravo kakega drugega (tujega) jezika on ne odobrava. Kaj takega bi bilo preveč za ino-zemca,k'akor bi mu kdo odvzel njegovega najboljšega prijatelja. Inozemec čisla svoj jezik, svojo pesem, svojo literaturo, šege in običaje; vse to naj mu ostane sveto ter dratgo."
Tukaj navajamo še tabelico, ki nam kaže kako se naši ino-zemci zanimajo za državljanstvo. Iz okraja Wales na Angleškem je 74.4 % že naturaliziranih državljanov. Nemcev 73.6%; Luksemburžanov 73.4%; Dancev 70.5%; Švedov 70.00; Norvežanov 68.2%; Ircev 66.1%; Angležev 65.4%; Škotov 62.9%; Kanadčanov 61.7%; Mehikancev 5.5%; Albancev
17.4%; Slovencev, ali Jugoslovanov 11 !!
zgradile velika industrije, od prle globoke rudnike, zgradile le velike železnice, vstanovile mesta in postavile ogromne palače.
Jaz som postavil temelj vsa ke sreče v Ameriki od Rocke-fellerja nizdol.
Sloveči možje so meni dolžni največ hvale.
Jaz sem prijatelj in vodnik vsakega vrednega mladeniča in mladenke. Kdor se mene oprime, ne bo padel; kdor se me pa ogiba, bo trpel lakoto.
Jaz sem edina lestvica ki vodi v deželo uspeha.
Kdor mene ljubi ter spoštuje, temu sladira življenje.
Norci mo sovražijo; pametni pa ljubijo.
Jaz pripravljam predsedniške stole pri raznih podjetjih.
Mladeniču jaz veliko laže pomagam do uspeha, kot njegovi lastni starši, če so še tudi tako k bogati.
Jaz podpiram na milijone ljudstva; indirektno pa podpiram ves svet.
Jaz sem stvaritelj vsega kapitala in bogastva.
Mene najdete kot zastopnika pri vsakem hlebu kruha f pri vsakem vl^ku, pri vsakem parniku in pri vsakem časniku.
V Ameriki mene» bolj svet ljubi, kot po vseh drugih državah, osobito — bogatini.
Vsi, ki mi vsako leto v velikih masah sledijo, postajajo vedno bolj in bolj močni; moji pristaši že vodijo vlade in strmoglavijo dinastije. Jaz sem mati demokracije. . Ves napredek je od mene odvisen.
Kdor mi je neprijatelj, ne more iti daleč in ostati, sam. Kdor me pa ljubi, temu je od prt ves svet. Kdo sem jaz? Kaj sem jaz ? Jaz sem DELO.
Krni širom Amerike. Zdaj ima jo tamošnji rojaki že kar Štiri svoja Posojilna in stavbinska društva. Pa ljudstvo tarna o slabih časih!
Škoda da nismo mogli pri-sostovati na minulih narodnih svečanostih v Cleveiandu, O., povodom velikega semnja. Ra*> di bi namreč videli in slišali nastop pevskega društ. "Grča". —Ali bi ne bila lepša imena: "Hlod", "Deska", "Veja". "Palica", ali "Kol"! *
Nedavno smo videli v nekem listu zanimivo sliko nekega iz-učenega kužeta, ki lika perilo. Morda še doživimo čas, ko bodo psi po krojačnicah tudi šivali obleko?
♦
Izdelovalec Trinerjeveggi vi-na je odpotoval v staro domovino. Zglasil se bo tudi v Jugoslaviji glede ustanovitve Svojih podružnic. Srečni Slovenci! Vse politične nerede in zabaisanosti boste lahko po
tem s Triiurjem pregnali. *
V nekem amer. slovenskem dnevniku je citati zanimiv o-glas o prodaji starokranjskih kos. Radovedni smo, kako izgledajo novo, ali mladokranj
ske kose, ali pa belokranjske! •
Ravno v istem listu so pričeli zadnji čas priobčevati po cele kolone novic (oglasov), da je kaka "napredna" žena za pustila svojega moža, ali na-obratno. Take stvari menda dosti pripomorejo k prosveti naprednih čitateljev glasila podporne organizacije?
CT!
Slavospev delu.
Jaz sem temelj vse trgovine.
Jaz sem studenec vse pros-peritete.
Jaz sem oče in pospeševalec genijev.
Jaz sem sol, ki daje slast življenju.
Jaz sem opora revnih.
Bogatin, ki se me ogiba, postaja slabši, omaguje in se zvrne v prerani grob.
Jaz sem prvotna steza življenja; kdor hodi po tej stezi, nikdar ne strada.
In vendar me ljudstvo preklinja, dasiravno ne more biti nobeni zdrav človek brez mene srečen.
Narodi, ki me ljubijo, — napredujejo. kdor me pa zaničuje — pade in umre.
Jaz sem ono, kar je Združene države spravilo na tako ugledno stališče. Moje roke so
Paberki.
Slovenskim socialistom v A meriki prede vedno bolj in bol, trda; ni torej čudno, da imajo izmed 250,000 ameriških Slo vencev samo sedemsto (700!) svojih pristašev pod rdečo zastavo.
Da zanimanje za socializem peša, potrjuje slovensko glasilo Jugoslovanske socijalistične z-veze. Nedavno ^e je upravnik tega, že zadolženega glasila sledeče pritožil:
"Kadar poteče delavcu na ročnina na kapitalistični in švigašvagarski list, jo bo brez obotavljanja ponovil. Kadar mu poteče naročnina na socialistični list, se marsikdo niti na tirjatev ne oglasi. In ljudje se čudijo, zakaj socializem tako počasi napreduje. Sami sebe naj vprašajo. Če njihovi možgani količkaj mislijo, bodo našli odgovor. Vzrok počasnemu napredovanju je v delavstvu, ker se iroče učiti v zadostni meri, ker je brezbrižno in leno za delo *v socialističnih organizacijah."
Ni čuda! Bivši nadpastir Etbin je svojo čredo zapustil, ker je šel streljat kozle <v Bel-grad in poljubovat roke njega Veličanstvu.
Nedavno so prijatelji kraljevine S. H. S. v Chicagu priredili veliko odhodnico bivšemu S. H. S. gen. konzulu. V imenu Slovencev je pri tej priliki govoril Bivši član eksekutive J. R. Z. in vedno potujoči urednik Zvcnko. — V resnic^ časi in nazori posameznikov se spreminjajo. Ali tudi navedena dva slovenska govornika pričakujeta iz Belgrada red sv. Save, kakoršnega že ima glavni
prireditelj te odhodnice! *
Slovenska naselbina v Chicagu ja gotovo najbolj varčna ter šteuljiva med vsemi osta-
Senator Orlando Ricci, italijanski poslanik v Washingto-nu potuje sedaj po Združenih državah in vleče svoje polen t ar je za nos. V Chicagu je na p odklonil sprejem ali depu-facije na kolodvoru; tu pri nas v Jolietu so ga tudi z velikim sijajem pričakovali; napovedan mu je bil v počast banket in velik sprejem v neki dvora ni. Že zadnjo minuto je Ricci v
Joliet brzojavil da ga— ne bo. •
•Radovt;dni smo kako bo v ječi obhajal dan kraljeve poroke rojak Josip Podlipnik iz Polja, ki je bil nedavno v smislu par. 91 srbskega kaz. zakona, zaradi žaljenja kraljevega
roditelja obsojen na 1 leto ječe! •
Največja izmed, v Združenih državah se nahajajočimi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami Narodna Hr-vatstka Zajednica .izkazuje v s-vojem zadnjem glasilu, da znaša njena sol/ventnost 93.17 %. V tem pogjedu mi Slovenci
prekašamo naše brate Hrvate. •
Fordova tovarna izdela vsa kili 7 sekund.en nov avtomobil; tekoči mesec jih je spravila na trg 120,000. Ali imate tudi že vi Fordovo "Lizo" v svoji garaži!
V državni zakladnici v Washingtonu imajo v shrambi za
tri bilijone dolarjev vrednosti zlata. V resnici imamo zelo bogatega strica Sama; žal da dosti njegovih nečakov in nečakinj nima niti centa v žepu.
Zopet je nastopila doba izletov ali piknikov, toda žal bolj suhih, ozir. z mehko pijačo. Nekateri naši rojaki pišejo: pitnik eni pa piknik. Meflda je oboje pravilno? Po našem je prva označba bolj primerna, ker tolmači glavno dejanje izleta. Pijem, piti pitnik.
Besedo piknik pa 'lahko tudi tolmačimo iz debla pikati, ali jika. Marsikje cenjene izletnike na pikniku komarji pikajo. - Ako se n. pr. kak član ka~ ega, društva nalašč ne udeleži, kakor sklenjeno na seji, mu Hajnik naredi piko v knjigi, da mora plačati predpisano globo.
Fran Lavtižar:
Društvo a mladinske domove v Ljubljani.
Posnetek iz letnega poročila za upravno dobo do 31. decembra 1921. Ob zaključku svetovne vojne se je pokazala živ$ potreba ustanovitve naprav, ki naj zbirajo mladino, katera nima doma zadostnega nadzorstva in je vsled tega izpostavljena pohajkovanju, ulici ter s tem združenim nevarnostim — telesnim in dušnim. —
Ustanovilo se je proti koncu leta 1919. "Društvo za mla dinske domove v Ljubljani."
Glasom društvenih pravil je namen društva:
a') na versko-moralni in narodni podlagi ustanavljati Mladinske domove po celi Slovenji;
b) V Mladinskih domovih zbirati ob nedeljah in praznikih ter ob šoleprostem času mladino ki je brez nadzorstva prepuščena sama sebi na cesti, ki doma nima zadostnega nadzorstva ali primerne vzgoje ter je izpostavljena nevarnostim ulice; tu naj poleg dela in razvedrila dohi primerno .versko, nravno, telesno in domoljubno vzgojo;
c Mladinskim domovom pri-klopljati primerne' skrbstvene naprave, kjer naj dobi najrevnejša mladina tudi prehrano..
Potrebna gmotna sredstva si društivo pridobiva:
a)	s podporami državnih in drugih javnih oblasti;
b)	• doneski svojih članov;
c)	z nabiranjem darov, milo-darov ter prebitki mladinskih prireditev.
Takoj po oblastveni odob ritvi' društvenih pravil se je društvo lotilo dela ter pričelo staviti prvi Mladinski dom na Kodeljevem v Ljubljani. V ta namen je izprosilo v last oi Gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo ter vojaške oblasti pet barak, bivših konjskih hlevov, ob vojaškem oskrboval išču na Kodeljevem. Zemljišče, na katerem barake stoje, je last "Društva za bolne na pljučih", katero ga je oddalo Društvu za mlad in. domove v najem. l)a se je dobil materi jal za adaptacije, je bilo tre ha 2 baraki takoj podreti. Os tale tri pa so se popravile in priredile za kapelico, gledališ ško dvorano in stanovanjsko barako. Obsežno dvorišče se je nasulo ter priredilo za telova-dišče. Koncem novembra 1919 so se naselili v Domu gg. sale-zijanci, katerim je društvo izročilo vodstvo in oskrbo Mla dinskega doma. Ko se je za silo priredila in opremila gledališka dvorana, je bilo mogoče, da se je zavod mogel dne 8. .decembra 1919 že z deško gledališko predstavo" slovesno ot-voriti. Le vztrajnemu, nesebič nemu delu se je posrečilo, da se je iz zapuščenih barak in razvalin dvignil hram —četudi skromen—za vzgojo> izobrazbo ter v zaščito nege in nadzorstva potrebne dece. Temeljni kamen novemu zavodu sta položila zgoraj omenjena darovalca barak in pa družba sv. Vincencija Pavlanskega za pro stovoljno oskrbo siromakov in za varstvo mladine,ki je z znatnim darom prva omogočila, da se je pričelo z delom. Pri po-četnih delili je drage volje sodelovala vojaška komanda L-jubljane, zdravstveni referat dravske divizijske oblasti in pa gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani. Podpirali so društvo pri začetnih delili tudi razni mladinolju'bi iz Ljubljane iz Most in z dežele. Dečki- do-movci samo so pomagali pri ročnih delih| Notranjo kapelič-no cerkveno opremo so oskrbeli z milodari dobrih src in darežljivih rok salezijanci sami in pa neutrudne nabiralke sale-zijanske sotrudniee, ki jo tudi brez pomoči sami in same os-
krbujejo in vzdržujejo. In g, dr. Srečko Zamjen! Vse ig povsod —za Mladinski dom!
Prvi Mladinski dom stoji, posluje, procvita in rodi lepe sadohre! Njegovo delo se splošno priznava, Deca in mladež, b roječa že do 250 glav in glavic, iz šentpeterskega predme-gtja, iz Vodmata, Most, Sela in Zelene jame« se zbira vsak dan tu. Dečki: srednješolci, o-brtni naraščaj, ljudskošolski in manjši so to, ki prihajajo semkaj da se pod skrbnim nadzorstvom vzgajajo, uče, ponavljajo učno tvarino in izdelujejo šoflske naloge, se pripravljajo za deklainacije in gledališke predstave, obiskujejo pevske in godbene vaje, se zabavajo, goje telovadbo in športne igre. Najrevnejša deca dobiva v zavodu tudi prehrano.
Računski zaključek za leto 1921. izkazuje 290,027.21 kron dohodkov ter 197.154.25 kron izdatkov.
• K prejemkom so prispevali; ustanovni člani 19,280 K. redni člani 990 K, podporni člani 321 K. Vincencijeva družba 19,000 K. vrli ameriški rojaki po dr. Srečku Zamjenu 110.000 K. ministrstvo za socialno politiko 4000 K. predsedstvo deželne v-lade za Slovenijo 80,000 K. po-verjeništvo za socialno skrb 20,000 K. odsek ministrstva za prehrano 5000 K. Škofijsko d-društvo za varstvo sirot 9000 K. Krščansko žensko društvo v Ljubljani 800 K. gospodarski in denarni zavodi Ljubljanski 15,100 K. in razni dobrotniki &r>36.21 K.
Vsem oblastem, društivenim članom, dobrotnikom in prijateljem bodi izrečena tudi na tem mestu naj iskrene jša zahvala! .
Za bodoče pa čakajo društvo ogromni milijonski izdatki. V Mladinskem domu na Kodeljevem se bolj in bolj pojavljajo občutni nedostatki. Največje zlo pa se tiči v tem, da odpovedujejo stavbe. Leseni temelji trolmijo in barake se vsedajo. Ni več daleč čas, ko jih bo treba zapustiti in se izseliti.
Vsled tega se je Društvo za mladinske domove kljub vsem neprilikam in težavam odločilo,- da postavi nov Mladinski dom. Za stavbo, ki bo stala čez deset milijonv kron se načrti že izdelujejo. Potrebno s-tavbišče za zgradbo v obsegu 10.000 štirj. metrov je društvo kupilo na Kodeljevem. Društveni tajnik g. Srečko Zamjen se mudi že več mesecev v Ameriki, da zbira podpore in darove vrlih ameriških mladino-ljubov.
Mnogo denarja pa bo treba zbirati doma. Zato se obraša Društvo za mladinske domove na vse dosedanje podpiratelje in prijatelje z najvludnejšo prošnjo, naj ohranijo svojo blagonaklonjenost društvenim skrbstvenim napravam tudi v jodoče. Socialno in mladinsko skrbstveno delo je, ki ga društvo vrši! V interesu človeške družbe našega naroda in naše države je, da s pričetim delom vztrajno nadaljujemo.
Zato je gotovo upravičeno, če pričakujemo, da nas bodo pri prostovoljno vršeči zaščiti dece in mladine podpirale naše oblasti in vsa naša javnost.
Podpore in milodare hvaležno sprejema: Društvo za mladinske domove v Ljubljani, Mestni trg št. št. 8|I., Jugoslavia. Opomba:
V imenu dobre človekoljubne stvari priporočava plemenito akcijo g. Dr. Rev Srečko Zam-.ena- ki se nudi sedaj na svo-em potovanju po Ameriki, v-semu članstvu in krajevnim društvom K. S. K. J. Idite mu na roke in pomagajte mu po svoji najboljši moči! Joliet, 111., 26. maja 1922. Josip Sitar, gl. predsed. K. S. K. J. Josip Zalar, gl. tajnik.
K. S. K. J.
da v Ljubljani zabavala! Za Sket-Wester, 1913. Str. 101.
kongres je bilo v Ljubljani več Anton SSupančič: Ruski car
Ustanovljen*
Jolietn, 111., One 2. aprila 1994. Inlcorporira* m l . državi Illinois, dne 12L januarja, 1M, QLAVNI URAD: JOUST, ILL, Telefon 1MC
od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845..
GLAVNI URADNIKI: Dkvni predsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IU I. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Col* IL podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S Pittsburgh, Pa.
Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St, Joliet, 111, Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joiiet, 111. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10th St, Waukegan, IU. Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittaburgk, Pa
NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IU. Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Zulich, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. Anton Netnanich st 1000 N. Chicago St Joliet, III
POROTNI ODBOR: Martin Težak, 1201 N. Hickory St Joliet, I1L Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IU
PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IU	. ,
John Detman. Box 529 Fcrest City, Pa.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JBDNOTB": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet III Telefon Chicago 104*,
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave; So. Chicago, lit Vsa pisma in denarne'zadeve, tikajoče se Jednote naj s« poiiljajo na »lavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, lil, dopis«, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILO" K. & K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St., Joliet, I1L
\ i
i
i. if >
Ljubljanski kongres I,
\ 1821.
Ko je bil Napoleon I. leta
1814.	pregnan na otok Elbo, so se pričeli zavezniki pogajati in so sklenilr30. maja 1814. pariški mir. Dalj časa so potem trajala pogajanja na Dunaju (od septembra 1814. do junija
1815.).	Osebno so se udeležili tega sestanka avstrijski ce-car, ruski car, kralj pruski
danski, bavarski, virtemberški poleg večine drugih nemških knezov.
Napoleon I. se je pa 1. 1815. zopet vrnil v Pariz in pričel novo vojno zoper zaveznike, toda vojna sreča mu ni bila mi la. Po porazih pri Waterlou in Belle-Alianci (18. junija 18-15.) se je odpovedal prestolu in Angleži so ga odpeljali na samotni otok Sv. Helene, kjer je 5. maja 1821. umrl.
Da bi se politične razmere, ki .so jih Napoleonove vojske tako razburile, zopet uredile, so se iznova pričeli sestanki vladarjev in njih svetovalcev: v Achenu, v Opavi, v Ljubljani in v Veroni. Za nas je gotovo najbolj važen ljubljanski sestanek aH kongres, ker se je vršil v naši domovini. Uprav lani smo obhajali spomin tega važnega zgodovinskega dogodka, po katerem nosi še vedno ime največji trg v Ljubljani — Kongresni trg.
Ljubljanski kongres je bil sklican radi uporov v Neapolu in Piemontu.' Notranji potek kongresa ni še docela znan, zato naj se naš spomin na ta zgodovinski sestanek omeji bolj na zunanjo stran, v kolikor so jo mogli opazovati tedanji .Ljubljančanje.
Avstrijski cesar, ruski car in pruski kralj so po slavni zmagi pri Lipskem 1. 1813 živeli v tesni zvezi in v zvestem prijateljstvu. Ruski car Aleksander I. je 26. septembra 1. 1815. v Parizu svetoval, naj ti vladarji sklenejo svojo zvezo (sveto alianco) da se ohrani evropski mir. Ta nasvet jc vsem ugajal in sveti.zvezi so se pridružile potem še 3koro vse druge evropske države.. Toda miru ni bilo. Nemiri so se pojavljali leta 1821 na Španskem, na Neapolskem in Portugalskem. Sveta zveza je bila prisiljena posredovati. Zato so se vladarji in zastopniki raznih držav zbrali v Opavi
in so sklenili, da bo 11 sveta zveza* ' ščitila evropski mir proti vsaki revoluciji z mirnim posredovanjem ali pa če bo treba, z orožjem. V Neapolu je tedaj vladal burbonec Ferdi-
nand, tast cesarja Franca I. Prisiljen je zaprisegel po španskem uzoru sestavfieno ustavo, ki mu je vzela skoro vso moč.
*'Sveta zveza'' je menila, da mu je treba pomagati. Povabili so ga na sestanek v Ljubljano.
Diplomati so si izbrali malo Ljubljano iz dveh razlogov za svoj sestanek. Prepričali so se, da velika mesta kakor Pariz in Dunaj niso pripravna za take shode, ker se v njih preveč časa trati z zunanjimi prireditvami, z obveznimi uljud-nostmi in pogostimi zabavami. Tudi niso hoteli vzbuditi sur ma, da se posamezni državi dovoljuje preveč ugleda, ko vse le žele prijateljskega stika v ta namen, da se ohrani tako težko zaželjeni mir.
Diplomati, ki so bili v Opavi, so si želeli spremembe. 0-pava se jim je zdela predolgo-časna, in tudi premrzla. Mislili so na Gorico, toda dobili so obvestilo, da je premajhna za toliko število oseb. Zedi-nili so se pa za Ljubljano, ki je dovolj velika in leži bolj južno ter ob vhodu v Italijo.
Ljubljana je štela tedaj te daj okoli 12.000 duš. Hiše so >ile dokaj čedne. Mnogo ple-monitasev je imelo svojo hišo v Ljubljani, čeprav so sicer živeli po svojih graščinah. Te palače so prav lahko oddali v najem diplomatom, ali so se. pa sami nekoliko omejili in o-stale prostore oddali v najem diplomatskim zastopnikom za dober denar. Samo za mesec januar so prijeli najemnine 70.000 gld., kar je tedaj že ne-iaj pomenilo. Navzlic temu se pa v mestu najemnina za domače stranke ni povišala in tudi hrana se ni podražila. Nekaj priglašenih sob je ostalo celo praznih, čeprav se je'nabralo v Ljubljani več tujcev ko ob kateremkoli prejšnjem kongresu 4'svete zveze". Tujcev se je nabralo nad 500. S cenami s«o bili popolnoma zadovoljni. Henrik Costa pripoveduje, da je pri njegovem očetu na Starem trgu v II. nadstropju št. 35 stanoval generalni lajtenant in pruski poslanik na avstrijskem dvoru >aron Konsenmark. Plačeval e za štiri opravljene sobe, za snaženje, kurjavo, razsvetljavo in tedensko pranje postelj-bili v Ljubljani sploh zadovoljni. Imenovali so jo lepo in snažno mesto. Metternich pise, da so Ljubljano diplomati z žalostjo zapustili. Celo cesar Franc I. je bil rad v Ljubljani.
Kako se je ta visoka gospo-
plesnih veselic, n. pr. 29. januarja, 5., 19., 26. februarja. Te veselice so prirejali ali plemeni taši ali meščani. Nekaj razvedrila je nudilo tudi deželno gledališče. Za to priliko so1 zgradbo nekoliko popravili. Igrali eo nemške igre; toda že med kongresom je došla tudi laška opera. Razvajeni knez Metternioh piše 18. marca: "Moje edino veselje je laška o-pera, ki je poslala po mnogih osebnih spremembah naposled le dobra. Peli so Rossinijevo Edvardo e Cristina, ki jo smemo gotovo šteti med njegova najboljša dela. Tudi "Cene-rentolo" (pepelčico) so peli, in sicer zelo dobro.
Na sprehod je hodila gospoda najrajši v Lattermannov d-revored, vozila pa s je v Me-
Aleksander v Ljubljani.
Car Aleksander je hodil okoli več j ided sam, v meščanski o-bleki, brez vsakega znamenja svojega visokega stanu. Skrbno je opazoval obrtnika in rokodelca pri delu, kmeta na po-
imate tu tako dobrega V* Naglo m oglasi najbolj jezična med njimi: "Gospod, pokusite, pa boste videli, kakšno je kislo mleko!''
Gospod se nasmeje, res seže po žlico in pokusi. "To je dobro!0 odgovori in se začne smoje s spremljevalcem nekaj
lju, nagovoril tega ali onega in j meniti. Oba stopita v vežo, se priljudno pogovarjal z njim: jkjer se prikaže oče gospodar v
vs«e to pa le tedaj, če ga niso poznali ali mu vsaj niso kazali da ga poznajo: če ga je pa kdo nagovoril s pravim imenom, se je brž poslovil in odšel.
Mnogo vedo ljudje okoli mesta še sedaj o njem: kako je. temu ali onemu pomagal iz stiske, nadlege in sirohiaštva, o-biskal to ali ono hišo in se pomenkoval z ljudmi. Od vseh teh pripovedk podajmo tu le malo kopico, ki pa že zadostno kaže priljubljenost pa blago in
stni log, kjer nas na kongres dobro grce Alekiandrovo. spominja se ohranjen gro-
rietelj".. Cesar Franc se je peljal včasih tudi na Golovec, tiče streljat s cesarico pa na Rož nik in na Šmarno goro. Cerkvene slovesnosti in vojaške parade so zlasti dopoldne vladarjem krajšale čas.
Med diplomati je imel največ posla knez Meternich, ki je tudi sicer znan kot zelo marljiv delavec. Večkrat toži v svoje dnevniku, kako strašno je zaposlen, kako mu primanjkuje časa, da bi si ogledal ljubljansko okolico. Poleg njega je imel težko nalogo baron Gentz. Cesar Franc je imel poleg skrbi za zunanje razmere,
še obila dela z notranjimi državnimi posli. Neki dan je bil 6 ur pri gubernijalni seji. Ogledal si je: tudi vse urade, zavode, celo ječe.
Oglejmo si najvažnejše osebe tega kongresa:-
1. Cesar Franc I. Prišel
1. Ljubljanska okolica se je bila carju tako prikupila, da je sedaj peš, sedaj na konju, sedaj v kočiji, obiskoval bližnje in dalnje njene kraje, če so mu le dopuščala opravila in vreme. Nekega popoldne ga
v jame v Štepanji vasi dež; vr-
belem slamniku, z malo pipico v ustih. Poprosita ga kislega mleka. Gospodar ju pelje v izbo in jima kmalu postreže o-če gospodar in s črnim kruhom. Dobro jima jo dišalo, končno se zahvalita In odideta. Ko pa seže mati mlinarica po latvico, najde pod njo velik tolar. Pozneje zvedo, kdo sta bila gosta. Mlinarjevi so pozneje kaj radi pripovedovlai, kako je jedeil pri njih ruski car kislo mleko.
4. Nekaj dni je deževalo in ceste so bile blatnate. V Gornji Šiški se je dvoje kljuset napenjalo in napenjalo, da bi zvleklo na klanec težak z lesom naložen voz. Voznik se za vozom togoti in ropota, z bičem šviga in vpije; kofijiča kraspata, prhata in kincata z
ne se torej v kočiji proti mestu, glavama — pa le ne gre. Kar
Ko pride do hiš, ki so Golovcu na podložju sezidane, zagleda na strmem griču nad hišami starčka, ki je kopal štore posekanih dreves iz zemlje. Ravno je starček zamahnil z vso močjo, kar mu spolzi in sivo-glavček se zatrklja daleč doli po strmem bregu med goščavo. Ko car to vidi, migne kočijažuj da postane in gleda, kaj bo z možem. Starček kobaca po gostem grmovju, pa le ne more kvšku. Oar skoči iz kočije hiti pod breg — ne dolgo in ruski vladar izvleče lastnoročno starčka iz grmovja in mu potisne nekaj v roko. Moži-
pridrdra od žadaj lepa kočija: čila konjiča jo vlečeta. Gospoda v nji nekaj časa gledata muko ubogih vprežencev, potem pa eden izmed njiju nekaj kočijažu veli. Ta odsede, reče vozniku, naj odpreže kljuse-ti; sam pa tudi izpreže konja in v trenutku sta stala krasna ko-j poseti t i Pija VTI., prav tako nja pred kmečkim vozom ter leta 1824. Leon XII., pa ni ga kaj lahko potegnila vrli utegnil. Umrl je 1. decembra
gla dati. Cital je sv. pismo, zlasti psa Ime, ki jih je sam nase vprilikoval; radi tega so se
mu zelo priljubili. V zadnjih letih se je vedno bolj nagibal h katoliški veri. O tem priča poleg mnogih drugih prič tudi list, ki ga je poslal neki diplomat 8. V. 1821. iz Ljubljane kardinalu Consalviju. V tem pismu omenja tudi list, ki ga je pisal ljubljanski škof Avguštin Gruber svojemu prijatelju. Car Aleksander je stanoval tedaj v škofiji. Že v Opavi, še bolj pa v Ljubljani je. gledal potek dogodkov v popolnoma drugi luči kot liberalni' duhovi. Uvidela da daje podlago prestolom le trdna vera, ki pa ne more biti brez prave cerkve. Car je razkol nik, pa se želi povrniti k pravi cerkvi; hoče svojo cerkev zediniti z rimsko in je to zedinjenje v srcu že izvršil: skrival je to sporočilo sv. očetu. Po srečnem i aključju sem od druge strani, seveda pod strogo molčečnostjo to izvedel, kako je car svoj sklep prijavil sv. očetu.
Carjevo življenje je zelo redno, skoro spodbudno. Vsak dan gre na kratek sprehod; nikdar ne gre v gledališče ali v družbo; ves dan neumorno dela ali čita. Cesarja avstrijskega zelo spoštuje in pravi, da je pripravljen vse storiti, kar bi ta želel.
Leta 1822 je želel car iz Ve-rone, kjer je bil zopet kongres,
je v Ljubljano 6. januarja 1821. j^ek se zahvaljuje, kakor ve in obenem s cesarico Karolino, na ,zlla> imenitni dobrotnik pa od-
katero nas spominja š# Karo linsika zemlja, ki nosi po njej svoje ime. S cesarjem je prišel tudi ves dvor poleg cesarske tajne pisarne. Cesar je i-mel s seboj za postrežbo 12 o-seb, cesarica pa 40. Tajna državna pisama je štela 18 u-radnikov. Na čelu ji je stal knez Metternich kot "hišni, dvorni, državni in konferenčni minister". Nekaj dni po ljubljanskem kongresu ga je hvaležni cesar imenoval za tajnega državnega kanclerja.
Dvor je v januarju plačal za stanarino 23.371 goldinarjev, dasi je imel brezplačne prostore v deželnemu dvorcu. Cesar je razpolagal s 120 konji in 22 gala-vozovi; dvorilo mu je 30 služabnikov.
2. Ruski car Aleksander I. Dospel je v Ljubljano 7. januarja 1821. Bival je v škofijskemu dvorcu v 2. nadstropju. Henrik Costa sporoča, da so se Ljubljančanje za carja prav posebno zanimali. V preprosti meščanski obleki je pohajal po mestu in predmestjih ter se zanimal za vse, kar se mu je zdelo pozornosti vrediio. Posebno ga je osupnila podobnost slovenskega jezika ruskemu. Car je imel s seboj 7 generalnih pribočnikov najvišje vrste poleg 12 drugih generalov in štabnih Častnikov. Med njimi je bil pozneje na Balkanu prosluli zmagovalec Dibič. Med 36 dvorjani je bil tudi ar-himanddrit Berlinsky z osmimi cerkvenimi pevci. Od državne pisarne je semkaj prišlo 18 uradnikov; najvišja med njimi sta bila knez Nesselro-de in Capodistrias. Car je plačal za svoje spremstvo v januarju 14.300 goldinarjev najemnine brez stanarine v škofiji.
O carju Aleksandru se je o-hranilo mnogo spominov. Nekaj naj jih tu navedemo:
Slovenski glasnik 1865, str, 315—317. — Slovenska čitanka za prvi razred srednjih šol.
drdra. Ko pogleda starček v roko se mu zaleskečejo na dlani trije zlati. Pozneje šele je mož zvedel, kdo je bil njegov dobrotnik in rešitelj.
2. Nekega dne jo je mahal car sam v meščanski obleki po Tržaški cesti, kar mu pride naproti stara sključena ženica in ga poprosi daru. Car se ustavi seže v žep , pa nič ne najde: tipi je in tiplje — vse prazno: " Počakajte 1" jo nagovori in stopi v hišo, pred katero je ravno stal. Bila je veli
klanca. Mož se je zahvaljeval dobrotnima gospodoma — menda ni vedel, da je stal pred ruskim cesarjem.
5. "Tako dobro menda nihče ne pomni ruskega cesarja,
1825. v Paganragu ob Azovs-kem morju. Zgodovinar Moroni je od pap. Gregorija XVI. samega izvedel, da je Aleksander od papeža zahteval katoliškega duhovnika in da je brž-
kakor jaz," s° mi pripovedo- ko'ie kot katoličan umrl." vali L-ov 6če. "Kako to?" sem ; 3. Pruski kralj Friderik vprašal radovedno. "KeT me Viljem III. je bil pač na konje bil enkrat praV po postavah Igresu v Opavi in v Veroni, v zlasal." so mi odgovorili. Ko Ljubljani ga pa ni bilo, čeprav so pa videli, da neverjetno z so mu že pripravili stan v Au-glavo zmajujem, so dalje pri-lespergovi palači na Turjaškem povedovali: "Neki dan semjtrgn. Pruski državni kance-gori na Viču pasel po pokoše- lar knez Hardenberg je dobil liih senožetih in dve pastarici od kralja povelje, naj z gro-z menoj. Ne vem, kaj nam Ifom Bernstoffom odputuje v
je prišlo navzkriž. Kot močnejši, ker sem hlače nosil, z-
jLjubljauo. Stanoval je v hiši barona Rastnerja (hiša P. Ga-
grabim kmalo eno za lase in briela Gruberja), sedaj v Zvez-jo začnem prav veselo bunka- darski ulici, ti po hrbtu. Kar me nekdo 4. Neapolski kralj Ferdi-zadaj za kuštre zgrabi in menand IV. je bival v Ljubljani prav vrlo strese. Ko se plaš- jod 8. I. do 3. 5. 1821. Stauo-ka krčma. Mati krčmarica no ozrem, ostrmim, ker me je j val je v Lepuščevi hiši v Gos-
..~* .1 „	I ya Pinii rlrvul iri i«»7lln dpdfll nnfilri liliji	Ril in tmlui
pribiti urno v vežo, da bi po- j za čop držal in jezno gledal poski ulici. Bil je tedaj že stregla gospodu; ta pa jo pop- j prav tisti gospod, ki so mi ga 6J let kralj in v svojem 70. le-
večkrat kazali, češ to je ruski tu Cesarica Karolina je bila cesar."	(njegova hči.
6. Franc Sever pripoveduje 5. Vojvoda modenskiFranc j (Ljuli. Zvon. 1887.413), da je IV. je bil tudi navzoč na Eliza Bezljajeva( pozneje mati1 kongresu in je stanoval
rosi, naj mu posodi nekaj vinarjev. Žena je imenitnega gosta menda že poznala, zakaj urno je izvlekla iz žepa pest drobiža. Car namigne bera-čici in veli, naj nastavi predpasnik, krčmarica pa ji vsuje drobiža vanj. "Še!" pravi gospod in zopet prinese krčmarica pest denarjev na dan. Beračica ogleduje neizrečno spoštljivo gospoda, kar tanieii-da zapazi, zakaj smehljaje se zopet veli: "Še, še!" Mati krčmarica je že nekoliko v zadregi, a da pokaže gospodu svojo dobro voljo, obrne vse žepe tako da zazvenče zadnji vinarji starki v predpasnik. Beračica veselja ne ve, kaj bi počela: kaj takega se ji še ni prigodilo vse žive dni. Car o-dide. Drugi dan pa prinese bogato opravljeni carjev stre-žaj krčmarici posojeni denar seveda z bogatimi obrestmi vred.
3. Ne daleč od Ljubljane je ob Gradaščiei mlin. Vroče je
pripekalo solnce, ko sta se bli
našega Frana Erjavca) prala perilo na Ljubljanici ter si po dovršenem delu umivala obraz.
Kar pride mimo ruski car A-leksander I. s svojim adjutan-tom. Ko car ugleda cvetočo
pri
grofu Vajkartu Auerspergu.
6.	Francozi so odposlali 11 diplomatov pod vodstvom poslanika markiza Caramana in vojvoda Blacasa.
7.	Britanijo je zastopol
perico, se ustavi , potegne iz Lord Stewart, žepa rdež svilen robec ter ga V Ljubljani so se zbrali tudi smehljaje pomoli lepi deklici, Ue zastopniki Sardinije. Tos-
da si obriše z njim mokri obrazek. Stanovala je na Poljanski cesti št. 26 (sedaj 49) nasproti Marijanišča.
7. Ed pl. Strah 1 pripoveduje (Die Kunstzustande Krains, str. 38), da je car naročil pri ljubljanskem slikarju Janezu Potočniku sliko za svojo kapelo: ni pa znano, jeli Potočnik izvršil to naročilo in ali je car sliko s seboj vzel, ali ne.
kane, Portugalske, Hanoveran-ske. Danske in sv. stolice, ki jo je zastopal boloni^fd škof kardinal Spina s škofom Maz-zom. Poleg teh se je nabralo še mnogo drugih odposlancev in odločnih oseb, n. pr.: zagreb-niški škof Vrhovne, goriški škof Walland, senjski škof I-van Jesih pl. Jesen i k, beneški patriarh in pesnik Ladislav Pvrker,krški škof kardinal
carju list "Stimmen der Ze~ it" (1913, str. 228 sq): Car Aleksander je bil vzgojen v žala mlinu gori ob vodi dva ftousseanjevem duhu. Po mi gospoda. Pod hladno senco j stopil vlade se je nekoliko po-košate hruške sede okoli mizejrcsnil, o kaki verski poglobit-tri dekle in hite zajemati iz vi pa ni mogoče govoriti ob la-mogočne zelene sklede. Smeh; hkomiselnem življenju petro-
Zanimivo je tudi, kar piše o jgrof Salm, general Giulav i.t.d.
m šale jim slade jed. Ko se gospoda približata stopi — bil je car — k mizi in nagovori dekle z umljivimi besedami:
grajskega dvora. Toda bojno leto 1812 ga je znatno spremenilo. V teh strašnih vojnih izkušnjah je iskal tolažbo,
Vam se ne godi slabo: kaj pa ki je pa plitva modrost ni mo-
Av strijski in neapolski dvor se je pripeljal vsak dan zjutraj k sv. maši. Potem so sledile vojaške parade. V Ljubljano so tedaj pozvali mnogo vojaštva. Na glavnem trgu je bilo postavljenih 10 lesenih stražnic, v Gosposki ulici 5. na Novem (Turjaškem) trgu so bile 4, ob Čevljarskem (Hra-deckega) mostu dve. Ob men-ji stražnikov je kar gomazelo vojaštva po ulicah.
Iftfcb
in knefcjim osebam, ki so se tedaj zbrale v Ljubljani, je bi-la sedaj vendar najvažnejša knez Metternieh, avstrijski državni minister. Ta je vodil vse konference, vse obravnave in je obenem izvrševal vse sklepe. Knez Metternieh sam pi-Se: "Z Dunaja sem se odpeljal 1. jan. 1821 ob 15 stopinjah mraza. Do kranjske meje je mraz naraščal, na južnih ob-
robkih gora, ki ločijo Štajersko od Kranjske je pa zapihlja-la topla južna sapa. Danes sem še sam v Ljubljani, jutri že prigrmi plaz državnikov, ki nt? prinese nobenega veselja. S svojim stanovanjem (na Bregu v Zoisovi hiši) sem dos ti zadovoljen."
Skupna posvetovanja so se vršila bržjkone pri cesarju v dvorcu (sedaj Turjaški trg št. 3). Metternieh si je 6. jan. 1821 zapisal v dnevnik: "Moj
škofa posvetil v škofa spovednika neapolskega kralja. Dan
pozneje je bil rojstni dan cesarja Franca. Slovesnost so presegale tiste z dne 8.februarja.
V februarju so diplomati dovršil i svoje drlo. Xletternich je govoril 28. februarja poslovni govor. Mnogo jih je odpotovalo, vendar pa se kongres še ni končal. Saj so se nemiri v Italiji ponavljali na raznih krajih zlasti v Piemontu. Tokia avstrijske čete so^ pomirile upornike v veliko zadovoljnost kongresnrkov.
Car je obedoval vsako nedeljo pri cesarju Francu. Metternieh pa je hodil skoro vsak večer k carju na čaj. Car je Metternicha zelo cenil. Znana sta bila že prej, saj je dobival Metternieh že od 1. 1815. od carja vsakoletno nagrado 90. 1000 cekinov. — (13» marca se je peljala cesarica v Škofjo Loko obiskat ur-
....
spremstvu radovl, čaka grofa Thurna tem se- preko Korena povrnem na Dunaj." — Tako se je res tudi zgodilo. Preko Korena, Celovca, Knittelfelda in Brucka, se je napotil v šesterovpre-žnem vozu na Dunaj, kamor je prispel v 4 dneh.
V spomin na svetovni kongres je imenovalo ljubljansko
vrta dogodek spomenik, namreč
na marmornatem podstavu se dvigajoč obelisk z basreliefom iz vlitega železa in s tremi napisi. Proračun se je glasil na 10.918 gl. V kratkem so nabrali skoro vse ta znesek, spomenika pa niso postavili. Zakaj ne ? Zgodovinarji tega niso zaznamovali. Morda zato, ker so nekaj let pozneje postavili dva spomenika v spo-
mesto trg, kjer so se za kongre- ^min na osuševanje ljubljanske sa vršile tolike slavnosti Kon-(ga bajerja. Osuševanje ba-gresni trg. Nameravali so jjerja je bilo posledica prisotno-tudi še postaviti v spomin na s.ti cesarja Franca.
1 VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
cesar je danes dospel. * Izza jšuljsko šolo. 8. aprila so v mnogih mesecev sem en sam j Ljubljani slovesno praznovali dan mirno preživel, namreč v- j zmago nad italijanskimi upor-čerajšnji dan. Take dneve si niki. moral v svojem življenju zaz- ničli:
namov^ti. Jutri pride car A- Ljubljana kakor izumrla. K-
Smrtna kosa.
Iz Krškega poročajo: Po daljši in mučni bolezni je umrl na gradu Mokrice Krsto Sto-par, državni gozdar pri ravnateljstvu državnih gozdov in domen v Ljubljani. /Pokojnik, ki je bil vseskozi značajna, •mirna in zlata narodna duša, je
18. aprila piše Mctter-1"! "m !!	v A
V kakih treh tednih bo tlJdl/n1a *rtev> kl 80
morale težko občutiti pest in
nasilje italijanskih okupacijskih oblasti. Zapustiti je moral rodno grudo in pobegniti v
v šes-1 pa je res sedaj, ko vse zeleni in J««°?layija. na Primon-je na- obrobljajo visoki sneženi vrho- kem f.^loval pokojnik v vseh „i____i ,:	narodnih, prosvetnih in nevs-
malo za lastavicami se bomo na Dunaj povrnili. Žal mi je, da
Le-
leksander in pojutrišnjem kralj neapolski."
Ko je dospel 7. jan. 1821 car zapustimi to lepo deželo. Aleksander v Ljubljano terovprežnem vozu, se
stanil v škofiji. Pričakoval jfi alp dalje obzorje. |
ga je ondi cesar Franc z najvi- Veliki teden se je udeleževali ... ... v	;r"----
š ji m komomikom grofom Wr dvor vseh pretresljivih obre- '{f'^ljen m vobce spoštovan. k'„u „	v i,.;«; i« vio.fi	|P» tudi v svoji novi domovini
narodnih, prosvetnih in pevs kih društvih, bil je povsod jako
xe ueuma v zanva- 7. . ...............' ,r f .
vrnil v škofijo. Tisti "dan je I Jo Bogu za uspeh nad uporniki ' jev \n	GozdarJl 111
bila nedelja.' Dopoldne Se je If Italiji.	iz krškega m brežiške-
avstrijski dvor udeležil sv. ma- 22. aprila jo obhajal dvor v,?a ?kra.Ja 80 no8,h v še pri ukšulinkah, ki je postala f:ofijii svoj velikonočni praz- številne v za kongresno dobo dvorna cer- n k. Tudi pravoslavni grani-kev. Maševal je škof Avguš- čar ji so bili povabljeni, tin Gruber. Pondeljek 8. jan. | Metteniich je 1. maja zapise je«*Ipeljal cesar do Vrhnika 3-1 v svoj dnevnik: "Pokra-naproti svojemu tastu, neapol	1—
špalirju eno?, a improvizirani kvartet mu je zapel žalosti liki "Blagor mu" in "Vig-red se povrne".
splitski čevljar Franc Miloše* vič dobil te dni uradno obvestilo, da mu je stric, ki je že dolgo časa živel v Ameriki, zapustil 40.000 dolarjev, kar zna-aš približno 12 milijonov kron. Čevljar se je takoj odpeljal v Ameriko, da prevzame bogato dedšeino.
Prenos telesnih ostankov Fr. Maslja-Podlimbarskega. Dne
19. septembra 1917 je nenadoma zagrnil tuji grob v Palkavi znanega mučenika-v naše narodne ideje: Franca Maslja-Podlimbarskega. Ž njim smo izgubili odličnega pisatelja, ki nam je zapustil dela trajne v-rednosti, da cenimo le klasični, za ranjkega tako usodepolni roman "Gospod in Fran jo". Pcdlimbarski je bil našim narodnim društ. radodaren podpornik in delaven odbornik; z ljubeznijo se je uvrstil med požrtvovalne obrambnike, ki so se zbirali okoli naše šolske družbe sv. Cirila in Mcitoda. Zato smatra šentpeterska podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za svojo častno dol-
bankoveev. V sredi aprila je bilo v pregnetu za 322 milijard kron bankovcev.
20 Jugoslovanov se je 25. a-
prila vrnilo iz ruskega ujetnit-va. Sedem med njimi jih je pripeljalo s seboj žene.
Za vojne ujetnike. Poslanec SLS g. Skoberne je vložil na zunanjga ministra zahtevo, naj se takoj pobriga za naše vojne ujetnike v Rusiji in Italiji.
10 parov konj. Za kraljevo poroko je bila, poslana iz Bel-grada komisija, da nakupi konj za kraljevo poroko. Hodila je po celi državi in p oinozemstvu, kupila pa ni ničesar. Pač pa so gospodje člani veliko zaslužili. Končno sta dobili ljubljanska in zagrebška žrebčarna ukaz, naj takoj vsaka 10 najlepših konj odpošljeta v Belgrad. In zgodilo se je.
Balkanska zgodba. Minister za pošte in brzojav Miladi-novič je o Veliki noči poslal u-jradni avtomobil s šoferjem na dom svoje žene,-da se je z njim vozila. Račun je prišel na dr-
žavno blagajno. Uradnik pa rji hotel plačati računa češ, da za privatne vožnje ne sme izplačati državnega denarja. Nato prihrumi sam gospod postni minister k uradniku, ga zgrabi in ga vrže iz sobe z besedami: Marš ven. — Zato pa je tako. Ne čudimo se aamostojnežem, da so šli v tako druščino. Cisto zraven spadajo.
;._Smrtno se ponesrečil. 13
letni Vladko Semen v Kranju je v kuhinji pričel piti iz lonca, v katerem ja mislil, da je mleko, pa je bil vrel krop. Fant se jo polil ter za opeklinami u-mrl.
Umrl je v Kranju vpokojni župnik g. Alojzij Kummer, star 79 let.
Kanal .. Donava-Solun. Iz
Belgrada poročajo, da obstoji načrt, zgraditi kanal, ki bi vezal Donavo s Solunom. Kanal bi bil dolg 600 km. Po njem bi mogle voziti ladje, ki im nosijo več bremena kot 1500. Zgradbo kanala bodo najbrže financirali ameriški kapitalisti.
skemu kralju. Ob pol ene sta prišla v Ljubljano. Posveti so se bržkone precej
.»»v. j.v^t« V Kokarjih pri Mozirju je 14. jlna je vedno lepša;»diplomati »P«la umrl veleposestnik, go- žnost, da oskrbi svojemu mno-r.upravljajo dalnje izlete* Vče- '»tilničar in trgovec Jožef Praz- goletnemu marljivemu članu i raj sem tudi jaz prvič mogel	j* inteligenten, de- prenos njegovih zemeljskih os-
ibleteti. Izginil stni z malim (laven in blag mož. #ato pa jG tankov#v domovino, po kateri — _„	o	'tudi deloval uspešno v mnogih '.M toliko hrepenel in za katero
-, i V prognan-
živ-
je bilo milo in jasno in je kar vabilo na sprehod. Ruski car in neapolski kralj sta se okoli . poldne sprehajala v Latterma-novem drevoredu. Cesar in cesarica sta si ogledala slap na Ljubljanci v Fužinah.
Precej prve dni so na kongresu sklenili, da pošljejo čete v Neapol, da pomire upornike in pripravijo povratek kralju.
Cesar in neapolski kralj sta bila 17: jan. na Gradu. Kral, se je spomnil, da je bil pred 30 leti na lovu pri Auerspergu na Igu.
Neapolska kraljica z 2 prin resama je prispela v Ljubljano 29. januarja. Naslednji dan je bila vojaška parada na poravnanem kapucinskenr trgu (sedaj Kongresni trg). Cesar in modenski vojvoda sta prijahala z blišeečim spremstvom, ruski car v uniformi svojega avstr. polka, cesarica pa se je pripeljala s svojim očetom neap, kraljem. Zvečer je šla vsa ta gospoda poslušat opero "Seviljevskega brivca*' ki so jo peli nemški pevci. •
Vojaštvo, ki mu je bilo naročeno, da mora v Neapel odpotovati, je jelo od severa prihajati. Kadar je večja četa došla, je bila parada, tako 1., 2. in 3. febr.
Metternieh piše 7. februarja: "Danes je prekoračilo reko Po. 60.000 vojakov. Da-|či. nes me navdaja isto čustvo kot 15. avgusta 1813; Čut, da sloni armada na tvojih ramah, vendarle tlači." Ko je bil 8. februarja cesa-
likokrat dejansko svojo ljubezen in hvaležnost do nepozabnega Podlimbarskega.
Glasovanje . o avtonomiji v julijski deželni posvetovalni komisiji. Dne 22. aprila se je v seji deželne posvetovalne komisijo za Julijsko Krajino kon-
12. maja je bil pri ruskem'. flau okrajnega šolskega sveta carju poslovilni dan; 13. maja ul ^ Pa član okr. odbora, se je pa odpeljal. Škofu Gru- ,^ot župan aei je z vso odločno-berju je izročil v spomin z gra- (8tJ° potegoval za enakoprav-gocenimi kamni okrašen napr- !I10^t slovenskega jezika. Za-stni križ z verižico. / to pa je bil sedaj tudi vedno v-Metternich piše 15. maja:,net zagovornik državne edino-Dospel sem na visoko goro, od- sti m bratske slog>a..	ijki tj t« v WIIJM1VV/ iVltl 11 liv/ x\. V^IJL
koder vidiš \x>c mil daleč naj- j V Ljubljani je umrl 18. apri- j eno vršilo glasovanje o avtono-lepše pokrajine. Če t ogle-(la davčni oficial v pokoju Fri- jm>ji. Podanih je bilo o pred-dam, se vedno vprašujem: ka ,derik Bukvič v visoki starosti metu troje predlogov: proti av-ko se je mogoče udomačiti v 80 let. Pri kvartanju ga je v tonomiji, za avtonomijo in po-kaki grdi deželi f Diplomati [družbi prijateljev zadel kap. jsredovalen predlog dr. Pettari-so žalostno odpotovali, jug vie-1 Rudarska akademija v Mari- jua, ki je v bistvu protiav.tono-če pač nase in to pojasnjuje 1 koru ministrstvo za šume in mističen. Prvi predlog je pro-marsikaj v zgodovini.	jrr.de je sklenilo, da se v Mari- packi z 10 proti 17 glasovom,
16. maja je Metternieh zau- boru otvori rudarska akademi-pal svojemu dnevniku tele be-'ja. To bo edina akademija te
Imamo ravno to, kar ste iskali.
Ekstrakt za RUM, BOROVICKO, KI-MLOVEC VISKO (RŽENO) IN TOR-KOLY SLIVOVKO.
Pošljite naročilo danes, nakar vam bomo poslali najboljše vrste in najbolj čiste dišeče ekstrakte.
1 steklenica dpvolj za 2 galone tekičine____________________________$ 1.35
5 steklenic vsakovrstnega ekstrakta ______________________ 5.50
10 steklenic vsakovrstnega ekstrakta __________________________10.50
Zavarovalnina in poštnina znaša še I5c posebej. Zavitke pošiljamo na željo tudi C. O. D., ali po povzetju.
MUTUAL FLAVOR COMPANY
P. O. Box 997	Dept K. L.	Pittsburgh, Pa.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMgNIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik.
Nadalje imam v zalogi tudi prave
STAROKRAJSKE KOSE
kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOF iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:
Posamezna kosa z rinko in ključem......................$2 50
Sest kos skupaj ali več........................2.00
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura.. •............................ j 25
BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... i 00
Motilre ........................$1.00	Srpi ...................... i.oo
. Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-slati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene.
323 Epsilon Place
ALOIS SKULJ,
Brooklyn, N. Y.:
sode: 44Mesto je postalo vas; ulice so prazne; vse mine, tudi vel i čast Ljubljane.,,
Cesar in cesarica sta se dne
vrste v vsej državi.
Utopljenec. Dne 20. aprila 1922 so našli pri Leskovčevein mlinu v Savodju v vodi mrtve-
20. maja udeležila sv. maše pri ga posestnika in krojača Miha uršulinkah; obiskala sta nato |ela Peternelja. Utopljenca so samostan, se pozneje poslovila pokopali na pokopališču v No-
vseh civilnih in vojaških vi Oslici, zastopnikov in odšla naposled! 203.000 Cehoslovakov v naši na sprehod v Lattermanov ^državi. V Zagrebu izhaja češ-drevored. Zvečer je bila še koslovaški tednik "Hlas" gla-aška opera "Eduardo e Cri- 'silo Čehov in Slovakov, ki žive stina", toda samo drugo de-j v Jugoslaviji. Kakjr piše i-janje in potem burka "Du- menovani lict, živi v naši drža-
rando,^ Prihodnji dan, 21. maja, je deževalo in cesar se je cesarico odpeljal preko Ce
vi 203.000 oseb češke in slovaške narodnosti. Doslej se je sodilo, da živi v naši državi ka
ovca na Dunaj. Šolarji so vi- (kih 150.000 Cehoslovakov, a soko dvojico pozdravljali z ze- .zadnje ljudsko štetje jih je po-"enimi vejicami in belimi prti- kazalo 53.000 več.
Električno železnico v Ljub-Mettemich se je odpeljal 22. ljani nameravajo razširiti na maja. Na predvečer je pisal ,Vič, v Moste in v Šiško. Sta-pismo, kjer pravi: 4'Ločiti lo bi to 48 milijonov kron. Pre-se mi je od tega dobrega in le- Jdlog občinskega sveta pa je, da pega mesta, ki je napravilo izpelje električna železnica
ričin rojstni dan, je prišel rus- ,med svetom toliko vrišča. Ne- po ee(li ljubljanski okolici in naj
L- i noi- /•out! ta t r Tn<vlpi TW»m>jVi TT1 i 7111 i ir nn in nartnli Slfr^vili KI nm	____i.____ ■»
ki car čestitat v modri nemški civilni suknji in je ostal ondi pri obedu. Zvečer je bila slovesna razsvetljava. Kardinal Spina je 11. febr. ob asistenci
minljiv pa je uspeh. Storili (bi pri .tem sodelovale vse oko-smo veliko dobrega. Ljudje ^iške občine. Ljubljanski žu-sicer tega ne bodo uvideli, ker (pan je dobil nalogo, da stopi v se človek bolj boji osemdnev-(ta namen v stik s okoliškimi ne mrzlice, kakor se pa veseli občinami.
Ijpma J * J.X. iciu. VI/ UUIUUW.V. --------uv	Itawi WUWllOUU.
zagrebškega in ljubljanskega J osemletnega zdravja. Jutri! Stric iz Amerike. Ubožen
dr. Pettarinov , posredovalni predlog pa je propadel z 10 pro ti 14 glasovom. Končno je propadel tudi- avtonomističen predlog z 11 proti 13 glasovom; zanj so poleg slovanskih članov glasovali Bombig, Bonne, In-winkel, Pettarin in Rinaldini. Glasovanja sio se vzdržali Pu-echer, Chersich in Sbisa.
— Nekoliko statistike o ruskih beguncih v Jugoslaviji. Točnega števila o ruskih beguncih v Jugoslaviji ni mogeče zanesljivo dognati, razen onih, ki vživajo državno podporo. Od beguncev jih je največ ostalo v Srbiji, namreč 29 odstotkov, v Vojvodini 16—20 odstotkov, v Bosnii 11—15 odstotkov, vHr-vatski, Dalmaciji, Črni gori in južni Srbiji 6—10 odstbtkov, v Slavoniji in Sloveniji 5 odstotkov. Od teh jih je 11.251 sposobnih samo za pisarniška dela, 6784 za vsako delo, 2959 samo za ročno delo. Visokošolcev | in dijakov sploh je 18.000, otrok pa 4074.
Velikansko naraščanje bankovcev v Avstriji V drugem tednu meseca aprila se je povišalo število bankovcev v Avstriji za 14 milijard. Vsak dan so torej dali v promet za 2 milijardi
DENARNE FOŠILJATVE.
Jugoslavija:	Italija:
1000 kron za----$ 4.50 100 lir za.....$ 6.00
10000 kron za.... 40.00 1000 lir za.....56.00
NOTARSKA DELA.
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj.
Prošnje za pridobitev sv ojcev iz stare domovine.
Posoja jemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na
MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HI.
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Botj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti rsled večje množine denarja med ljudstvom delaju ipekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Naš denarni zarod je zanesljiv in poznan med narodom po sto)? uljudni in hitri postrežbi
"1 Mi pl*£oj*mo u hranilno vloto
po 3 odst.
ki jih pripišemo k flamid ako jih oe dvignete.
Naša banka je pod nazorat-▼om vlade Združenih držav ki članica federalnega cezerm«-ga sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jn-go slavij o bodite previdni Brezvestni meietarji na • ta vi-Ijajo sedaj kronam visoke ce-ae, ker se hočejo okoristiti s
- nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas aa nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim of-nja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačne
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	Prebitek 1360,000.00
k
ker moj stari gospodar je bil zelo zvit, poleg tega pa še občinski tajnik. Tdrej previdnosti Ko je prišla nedelja, za katero sva se z Mihajltfvičetn dogovorila sem jo mahnil kmalu po obedu po vasi proti hiši, kjer se je vršilo vaško zborovanje; seveda v hišo nisem takoj stopil, dokler nisem bil poklican.
V oni hiti so imeli med zborovanjem najprvo uradne zadeve na dnefvnem redu; potem pa župan »proži točko glede
Avstrijcev ter vpraša gospodarje, če bodo še naprej obdržali avstrijske vojne ujetnfke in če ne, se jih lahko premesti na njih željo. Možaki so seveda zatrjevali, da so zadovoljni z Avstrijci in tudi oni ž njimi.
Moj gospodar se je izjavil:
"Da, z našim Josipom (menoj) smo prav zadolvoljni iu tudi on nič ne godrnja; mislim da mu pri nas ugaja!"
"Pa bi ga bi-lo dobro vprašati", meni župan ter veli: 'Pokličite ga notri P
Takoj je prišel eden izmed mož po mene, da naj grem na občinsko sejo. Vstopivši v sobo me župan vpraša:,
: "No, Josip, si li voljan o-stati še nadalje pri starem gospodarju!"
"Ne, nič več ne ostanem pri njem. Prosim, da me premestite kam drugam."
Gospodar ki je prej mirno sedel za mizo je pri teh besedah postal rdeč kot kuhan rak; župan pa je nadaljeval, da naj se me premesti drugam, kjer je bolj potreba delavcev.—Temu ni nikdo ugovarjal.
Moj gospodar, spoznaivši da bo ob hlapca je pričel apelirati na župana ter občinske odbornike, da naj ostanem pri njem saj še 1 teden. — To prošnjo 90 mu *udi drugi odobravali, ali potrdili, ali jaz sem pri tem »poznal nakano mojega gospodarja. Vedel sem, če ostanem pri njem še 1 teden, bom pri-moran ostati še naprej vse leto in zopet biti v strahu pred volkovi zunaj na polju. Čemu se torej brez potrebe podajati v tako nevarnost! Vsled tega sem vpričo vseh navzočih izjavil, da tudi en teden .več ne ostanem pri njem. Rekel sem celo, če mi tega možje ne dovolijo, bom šel pa v Urjupino na poveljništvo. Povedal sem jim tudi da se bojim volkov na samotnem polju.
"Z bičem jih je treba te Avstrijce, ker ne ubogajo", je rekel moj gospodar.
Zdaj pa se oglasi župan in par možakov češ, da ni treba Avstrijcev pretepati saj ubogajo in pridno delajo. Župan je pa gospodarju še nadaljeval:
44Dovo-lj ti je Josip delal; preveč. Veš li» kako si ga vedno gonil na polje. Dovolj je ga; zdaj gre lahko drugam in mi mu dovolimo.— Možaki so z veliko večino županu potrdili, izvzemši par prijateljev mojega gospodarja; pa vse to ni nič izdalo. Večina je bila le z županom in moj gospodar se je moral udati, da lahko grem v drugo službo. Zdaj so me še v-prašali, k komu žeiim iti; na to sem jim odgovoril, da grem rad povsod, kamor me dodelijo ali, da sem jim v temu ozirii pokoren.
Zatem so mi določili službo pri nekem -malem kmetu, ter me vprašali, če sem zadovoljen! — Gotovo, da sem. — Ko je bilo moje vprašanje na občinski seji rešeno, sem odšel domov, da poberem svoje stvari. Ker sem bil v gospodarjevih škornjih mi je le ta ukčt-zal, da naj jih takoj sezujem. Svoje sem pri njem čez leto raztrgal, in mislil, da dobim nove, pa sem se varal.
"V hišo pojdi, pa sezuj Čevlje!" mi veli.
4 4 Pustite mi jih še za toliko časa, da pridem k novemu gospodarju; potem vam jih vrnem; pustite mi jih Še za toli-
ko časa, da ne bom šel bos, kajti moji so preveč raztrgani" mu velim.
Vse moje moledovanje ni nič pomagalo. — Sezul sem nato gospodarjeve škornje pri veŽ-nem pragu ter mu pripomnil, da bo morda še - kateri izmed njegoivih otrok hodil bos, ali pa celo on ram!
4 4 Le nehaj e svojim govorom, govoriš kot cigan", mi veli gospodar. #
4'Da, res sem še slabši kot cigan. Revež ujetnik sem, ne pa zločinec. Bos hodim, a e prostovoljno, ker me verige jetništva vežejo; toda ko napoči dan moje svobode, ko bom prost jetništva, takrat pa ne bom pri volji menjati s tabo!" To izrekši sem se obrnil ter odšel k noivemu gospodarju Ivanu Simjanoviču, ki mi je lal lepe škornje in nekaj obleke. Kako se mi je pri novem gospodarju godilo, bodem prihodnjič poročal.
(Konec sledi.)
VODNA ZVEZA MED SEVERNIM IN ČRNIM MORJEM.
Finančni strokovnjaki na Balkanu so pričeli izdelovati načrt, kako bi biLo mogoče izpeljati vodno zvezo med Severnim in črnim morjem. V to svrho mislijo zgraditi prekop med reko Ren in Donavo in spojiti obe reki. Prekop naj bi bil tako globok, da bodo po vodi lahko pluli parniki vsebujoqi do 1500 ton prostornine (tona-je.) Na ta način bi ,ta vodna pot tekla skoro čez vse države centralne Evrope.
Veščaki pravijo, kolikega pomena in vrednosti bi bil označeni prekop za celo Evropo. Iz Rumunske, Ukrajine in Jugoslaviji bi se potem v zapadno Evropo lahko po ceni pošiljalo ogromno množino najboljšega žita ter raznih poljskih pHdeL kov, med tem ko bodo balkan skim državam že gotovi izdelki iz zapaelne Evrope dobrodošli. Na ta način bi se prevoznino ali tovoriiino lahko za polovico z-nižalo, ne bilo bi treba blaga več pošiljati po želeanici ali po morju.
V kolikor znano, se je neka velika ameriška tvrdka že ponudila za zgradbo prekopa med Renom in Donavo. Ker se izteka nemška reka Main v reko Ren, hočejo prekop začeti od prvooznačene reke in ga spojiti z rtiko Donavo. Za ta načrt se zanimajo tudi Nemci in Francozi. Inženirji so izračunali, da bo veljala gradba tega prekopa do 50 milijonov dolarjev. Za navedeni načrt se zanimajo osobito interesirani krogi v Jugoslaviji, kajti ta vodna zveza bila za Jugoslavijo velikanske vrednosti. Kakor znano, je Jugoslavija produktivna dežela, da bi lahko z žitom zalagala več drugih evropskih držav. Doslej ima samo v Južni Dalmaciji dostop do morja, ki tvori edino vodno zvezo z zunanjim svetom. V Francijo, Anglijo in Ameriko je dandanes Jugoslaviji zelo težavno in drago izvažati svoje pridelke; ko bo pa enkrat nameravani prekop oziroma zveza Rena z Donavo dovršena, se bo lahko
za milijone in milijone vrednosti pridelkov iz produktivno bogate Jugoslavije širom sveta razpošiljalo ter uvaževalo gotovo potrebščine te dežele. Kakor znano, se izteka v Donavo več rek iz Jugoslavije, kar bo omogočilo promet pri uvozu in izvozu. Sava se pri Beigradu izteka v Donavo. Pred vojno se je iz balkanskih in slovenskih pokrajin izvaževalo največ pridelkov v Avstrijo ter Nemčijo; zanaprej bo pa mogoče gotove pridelke prodati tudi drugim državam in v inozemstvo.
Glavni pogoj družbe, ki bo zgradila gorinavedeni prekop je, da naj ostane ,ta vodna črta nevtralna, oziroma mednarod-
na, tako, da bi po tej progi lahko pluli parniki iz celega sveta. Glede tega bi morale vlade vseh evropskih držav narediti posebno pogodbo.
Kakor že omenjeno, bi tvoril navedini načrt največ koristi za Jugoslavijo. Ta država bi postala lahko čez leta najbolj trgovsko napredna, najbolj produktivna, in najbolj bogata med vsemi Bvojimi sovrstnica-mi. Raba bogate in zelo rodovitne zemlje v Jugoslaviji bi poljedelstvo še zdatno dvignila. Kakor znano, se dandanes skoro 85 odst. izmed celokupnega prebivalstva v Jugoslaviji peča s poljedelstvom. Najbolj cvete v Srbiji prašičereja; Jugoslavija bi lahko vso Evropo zalagala s tfvinjetino in mastjo. Nasprotno je pa ondi industrija še bolj slabo razvita, ki znaša komaj 6 odst. izmed celokupnega prebivalstva, ki se ž njo peča. Obleko, poljedelske stroje in skoro vse drugo tovarniške izdelke »e mora od drugod uvaževati.
Čeps 10, ali 15 let, bo že v bel-grajski luki lahko usidran kak ameriški parnik, natvorjen z našim blagom; naobratno bo pa ta parnik lahko semkaj pripeljal goitove vrste pridelkov iz Jugoslavije, kajti v južnem delti stare Srbije so še neizčrpni zakladi naravnih bogastev lesa premoga, rude, petroleja kar se bo lahko eksploatjralo in prodalo v tuji svet.
Če so navedeni načrt prekopa posreči, se bomo lahko čez leta iz Jolieta preko velikih jezer, čez atlantik, preko Hamburga naravnost do Belgrada s parnikom peljali; ako se bomo pa v Beigradu presedli na kak večji motorni čoln, pridemo l^hko ž njim po Savi in Ljubljanici naravnost v — belo Ljubljano.
NEKAJ PREBIVALSTVENE
STATISTIKE FRANCIJE
Francija je upravno razdeljena v: 90 departmentov (pokrajin), 385 arrondissementov (okrajev), 3019 kantonov in v 37.963 občin.
Moč prebivalstva v občinah:
Nobenega prebivalca nima U občili, oil 1 do 50 prebivalcev (ma 360 občin, od 50 do 100 jih ima 1745 občin, od 100 do 500 907 občin, od 500 do 1000 9062 občin, od 1000 do 2000 4339 občin, od 2000 do 5000 3268 občin, , od 5000 do 10.000 394 občin, od 10.000 do 20.000 .175 občin, več kot 20.00 pa 140 občin. „
Prebivalstvo v 1.1911 in 1.
1921:
Leta 1911 jo bilo domačinov 38,472.269, tujcev pa 1,132.696, skupaj 39,604.992 prebivalcev.
Leta 1921 pa se je naštelo domačinov 36,275.633 (brez Al-zacije), tujcev pa 1,417.357, skupaj 37,692.990 duš.
V teku desetih let se je torej število domačinov zmanjšalo za 2,196.663 duš, tujcev p več za 284.661 duš, skupni deficit iznaša torej 1,921.002 duš.
Alzacija in Lorena štejeta v letu 1921: domačinov 1,576.-647, tujcev 133.102, vsega skupaj torej 1,709.749.
Cela država šteje leta 1921: domačinov 37,852.280, tujcev 1,550.459, skupaj 39,402.739
Algerija ima 5.802,464 prebivalcev,	< Mesta.
15 mest, ima nad 100.000 prebivalstva, in sicer: Parte 2,906, 472 (— 18.362), Marseile 586.-341 (— 35.722), Lyon 561.592 (— 37.796), Bordeaux 267.409 (— 5731), Lille 183.704 (— 16. 855), Toulouse 175.434 (— 25.-858), St. Etienne 167.967 (— 19.311), Strassbourg 166.767, Le Havre 163.374 (— 27.215), Nice 155.839 (— 12.899), ,Roh-en 223.712 (— 1275), Roubaix 1*5.265 (— 9450), Nancy 113.-226
(-— 1741). — (Meims šteje da-
nes 76.645, leta 1911 je štel 115. 178.)
Rojstva.
V	prvi polovici 1921 se je naštelo rojstev 421.180 (— 3548), smrtnih slučajev pa 348.329 (-- 8399), porok 238.185 (— 93.157), rozporok 15.567. Dobiček na rojstvih znaša 72.851.
V	Nemčiji je bilo v prvih mesecih 1921 179.356 novorojenih otrok.
Ako pogledamo na število porok v dveh prejšnjih letih, vidimo, da so rojstva v 1921 naravnost katastrofalno nizka.
Poroke L 1919 okoli 500.000, 1. 1920. okoli 662.000, novih družin torej 1,126.000. Statistike od druge polovice 1. 1921 nam manjka, sicer,bi se lahko izračunalo, da je več kot tretji
na teh mladih družin ostala brez otrok.
Leta 1921 je bilo v Franbiji družin: brez otrok 1,830.000, to je 16%, z ,1 otrokom 3,268.-000, to je 28.%, z 2 otrokoma 2,776.000, to je 24%, s 3 otroci
I,646.000,	to je 32%, z več kot kot 3 otroci 2,176.000, skupaj
II,176.000	družin.
32% stori svojo dolžnost za vzdrževanje naroda (ima več kot dva otroka), 68% ne stori svoje dolžnosti. .
Francoski narod narašča letno, in to s pomočjo tujcev, komaj za 1%.
Na 1000 ljudi pride v Franciji 10.8 rojstev, v Angliji 24, v Nemčiji 27.4, na Nizozemskem 28.2, v Italiji 31.7, v Jugoslaviji 35, v Bolgariji 40.5, v Rumu-niji42.2.	»
"Socialna Misel" je v prvi svoji številki posnela splošno statistiko o verskem življenju v Franciji, katero je priobčil d'Avepei v"Reveue des deux Mondes". Natančno pojasnilo in kritičen komentar o tam priobčenih številkah bo dal pariški nadškofijski ordinariat, katerega smo to za to uslugo naprosili. Ako primerjamo brez ozira na mogoče rektifika-Cije d'Avenelovih števil statistiko prebivalstva z verskim življenjem, bomo našli, da roj-
stva v teh škofijah, ki izkazujejo najmanj verskega življenja, najbol katastrofalno padajo.
Ako bo prebivalstvo nazadovalo še 40 let v isti meri, bodo domačini izginili in nadomeščeni po priseljenih elementih.
Javno mnenje in tudi vladni krogi zasledujejo to tragično prikazen z veliko skrbjo. Padanje rojstev in vprašanje . * narodne brambe. To vprašanje nezadostnega letnega prirastka je bilo vnovič na dnevnem redu pri parla-1 mentalni debati o vladnem predlogu za 18 mesečno vojaško službo. Vlada računa, da potrebuje za varstvo dežele 685.-000 mož stoječe vojske. En letni razred pa ne da več kot 425.000 novincev; zato pa vlada predlaga leto in pol vojaške službe, da se zahtevani kontingent doseže. Protigovorniki so naglašali, da je krivično pustiti trpeti otroke tistih družin, ki so storile svojo* dolžnost v sled egoizma in lahkoživlja tistih starišev, ki se otrok branijo. Protipredlog se glasi, da naj služijo sinovi tri- ali štiri-glavnih družin dve leti in še več, če je treba, sinovi od pet-glavnih družin dalje pa razmeroma vedno manj. Najmanjša celica države in njen temelj je družina in država je dolžna, da svoja bremena porazdeli sorazmerno po teh družinah. To zahteva pravičnost.
"Socialna Misel."
NAZNANILO IN PRIPO- 7 ROČILO	<ld
Cen j. občinstvu v Jolietu Ju.." okolici naznanjava, da sva odprla novo
trgovino z grocerijo,
ter z vsem, v to vrsto spadajo-čim blagom. Prodajava blago po najnižjih cenah., .Postrežba točna.	'
Se Vam toplo priporočava
Groiobitch & Golik Cor. Hickory & Marble St I
Telefon 4555 Joliet, 111. ...... ■— ■ ■ * ■
POZOR SLOVENCI!
Zopet je prišel ugodni čas naselitve na farme. Kakor je znano Slovencem, da mi nismo nikoli priporočali se seliti na kmetije, kadar so bile cene jako visoke pri živini in na drugih rečeh katere rabi novi naseljenec kadar se naseli na kmetijo. Sedaj je najbolj ugodni čas, da si ustanovite svoj lastni dom za se in za vašo družino, •kajti sedaj je vse po zelo nizki ceni kar potrebujete za ustanovitev svojega lastnega ognjišča.
Tukaj okoli Greenwood, Willard, in Gormans, Wis., je žo na stotine Slovencev naseljenih, katerim smo mi prodali zemljo, in to je največja slovenska farmarska naselbina v Ameriki. Imamo še okoli štiri tisoč akrov jako rodovittne zemlje na prodaj poleg slovenskih farmarjev. Večina zemlje leži ob cestah m blizu šole in mlekarne in blizu železnice. Zatorej ne odlašajte, pridite kupiti zemljo takoj. Ker vaš denar bo najbolj varno naložen če kupite 40 akrov zemlje ali več Cena zemlji je od $20.00 do $25.00 aker. Eno tretjino celokupne vsote se plača takoj pri nakupu, ostala vsota se plačuje na petletne obroke.
• Pišite za natančno pojasnilo v slovenskem jeziku na naslov:
N. C. FOSTER LUMBER CO.
FAIRGHILD, WISCONSIN.
Največja slovenska banka v Ameriki
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na ,
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
4latav ruskem ujetništvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.) Sodba ruskih mužikov o boljših
časih. Novi vaški župan; Moja zadeva na občinski seji. V drugo službo!
Pustimo za enkrat bivšega carja Nikolaja Romanovega in njegovo družino v jetništvu, kamor ga je obsodil ruski narod, da trpi za vse krivice, katere so Romanovci rnskemn ljudstvu delali skozi 304 leta.
Tako, dragi čitatdlj sera ti do tu, ozir. v zadnjič opisal dogodke o zadnjem Romanovou, Nikolaju II. in njegovi družini. Naj nihče ne misli, da morda jaz sočustvujem ž njimi? Ne. Meni je pač vse eno. Opisal sem le one dogodke ruske revolucije in tako kakor sem jih posnel in ruskih listov in bru-šur. Koliko bodo sedaj Rusi na boljšem, to nam bo pokazala bodočnost.
Kakor že omenjeno, so bili Rusi po vprizorjeni revoluciji veseli, osobito tedaj, ko se je zopet polegel hruin. Mislili so, da bo tedaj kmalu konec vojne; da bodo sedaj lahko Nemce premagali, ker se car dosti ni na vojno razumel; za vlado je bil pa premehek, da so ga lahko ministri in generali goljufali. — Zdaj bo pa vse drugače!
Take in enake pogovore sera večkrat slišal ob nedeljah popoldne v družbi ruskih kmetov.
Moj gospodar se je nekoč s-ledeče izrazil: "No, naša Ru-sija je že rešena vsega gorja; revolucija je končana in zdaj bo pa dobro!"
Na to sem se jaz oglasil rekoč: "Vi torej mislite, da je sedaj že vse v redu T Kaj pa, če nastane še kaka druga zmešnjava!"
"O, kaj še! Zdaj »je vse dobro. Revoju^ije nfcj&o, in vojna bo kmalu končana", mi je gospodar odvrnil. Tudi nas sosed se je z mano strinjal, da v Rusiji še lahko nove homatije nastanejo. — Splošno pa je bilo ljudst/vo mnenja, da so nastopili "haroši" (dobri) časi za Rusijo. — V deželo je pri-cvela zelena pomlad in ž njo vred toliko zaželjena svoboda. (Op. stavca: *pod boljševiško vlado!)
Tudi zame se je drugače zasukalo; to je bilo pa takole: Ko je car zapustil prestol, a so tudi po vaseh začeli misliti, da od strani jo župane ter izvolijo nove. Saj je v Petrogradu vse novo, torej naj bo še (po vaseh. Tako se je v resnici zgodilo v aiaii vasi Bogohranimovem (Laščinki); župana Andrijaš-ko so odslovili in izvolili našega soseda Mihajloviča. Ta mož me je nekoč na polju srečal ter začel vpraševati to in ono. Rad bi tudi znal če mislim še nadalje ostati pri starem gospodarju! Rekel sem mu, da pač ni drugače, ker ga brez njegb-vega dovoljenja ne smem zapu-titi. Rekel sem mu, da bora morda še ostal, kajti »v nasprotnem slučaju bi me smatrali za nepokorneža. Bal sem se pa v resftici že v . naprej, ker bom moral vse poletje tičati na polju sam in se izpostavljati krvoločnim volkom. Vseeno , sem županu omenil da bi rad službo premenil, če mogoče. Pri teh besedah mi je sosed Mihajlo-vič obljubil iti na roke. Poba-liai se je celo: "Saj zdaj sem jaz župan." Sprva mu celo nisem hotel tega verjeti, a po daljšem razgovoru sem pa le razvidel, da ima mož z menoj pravi namen ^ slednjič sem ga naprosil, da naj mi pripomore do noive službe.
Župan Mihajlovič mi je naročil, da naj pridem v nedeljo na "shodku" ali občinsko z-borovanje' kjer se bo vse potrebno uredilo. Domenila sva se tudi ,da o vsem tem molčiva, da ne bo o tem moj gospodar kaj zvedel. Bal sem se že, da ne bo iz te moke nič kruha,
Ilfrj %
—__
ŠTIRI SMRTI.
Drama v vasi
Spisal Ksaver Meško.

Na prodaj
i*1 i
(Nadaljevanje.) A polagoma so utihnile tudi te govorica Nihče ni vec poslušal starih klepetulj in zavistnih brezzobih devic v poznem srpanu. Vse jet začelo spoštovati mlado Meglovko radi njenih velikih vrlin. Janeza pa so blagrovali, da je dobil tako pridno in zgledno gospodinjo....
44Dobro ženo je dobil!" so rekali.
"Zgledno!"
"Kdo bi si bil poprej to mislil, ciganskega rodu je!"
"Kdo ji more dokazati cigansko?!" Tega pa ni mogel nihče! — "Morda so poštenejši ljudje kakor marsikatera obitelj v vasi."
"Ne o njenem očetu, ne o njeni materi se ne ve nič slabega!" "Nič!"
"A vendar niso nikdar in nikomur povedali, kdo da so in odkod."
"Gotovo so imele vzroke. Sicer pa, kaj to komu mari?"
"Gospod župnik vedo, kdo in kaj da je bil oča. Poštenjak jo bil, trdijo gospod sami."
"No...." — "Torej...." — "No...."
Tako &o govorili in sodili sedaj! --
A žal! — Nesreča! Nestanovitna je bila sreča na Meglovini, prokletstvo raj nega očeta je kakor Damokle-
jev meč viselo nad njo____
Približno poltretje leto je torej minulo po poroki Janezovi in Alenkini.
Bilo je lepega dne v pozni pomladi. Rumeno solnce je woče pripekalo raz lazurni svod nebesni. Sil je — rž, pšenica, ječmen — je sililo v klasje. Ogrevali so ga topli žarki ter mu dajali toplo rast in bujno, bohotno življenje. Nad njimi so žvrgoleli škrjanč-ki. V sil ju in po travnikih — kakor perzijske preproge so bili posuti s pestrim, raznoboj-n i m, dulitečim cvetjem — se je zdaj in zdaj oglasila pepel-nata prepelica s svojim kratkim, zvonkim: Pet-pedi, pet-pedi.
Med njivami, po glavni cesti, pogrnjeni na široko in debelo z belkastim prahom, je drd-ral primerno hitro lahek, ličen voziček....
Na njem sta sedela dva možaka.
"Hi!" — je zaklical adaj in zdaj eden izmed njih, nategnil vajeti ter švignil s tankim bičem po topkm, čistem vzduhu,
ne da bi se doteknil lepega, la\ hkonogega belca.
Bil je mož kakih petintridesetih let, srednje postave, napol gosposki opravljen. Pod nekoliko zakrivljenim nosom so mu čepeli kratki črni brki. Zgovoren je bil. Ko je pognal bedca v malo hitrejši tek, se je .takoj obrnil s kakim v-prašanjem ali odgovorom proti sosedu — Meglovemu Janezu.
Le-ta je nesel danes davek v mesto. V mestu pa sta se sestala z domačim, pred kratkim se tukaj naselivšim štacunar-jem in gostilničarjem Mehom. Ker se je v nekaj tednih svojec ga tukajšnjega bivanja že seznanil z Janezom, ga je povabil, naj se popelje ž njim nazaj, češ, da mu je sicer samemu dolgčas. Janez je vesel sprer jel ponudbo....
A preden sta se odpeljala, je dal prijazni Meh za par litrč-kov vina. In da se Janez ne bi kazal skopuha in da bi pri-
jaznega voznika nekoliko oškodoval za njegovo ljubeznivost in za vožnjo, je dal tudi on za vino že v mestu in patem tudi med potjo v prieestnih gostilnah.
Sc;daj pa sta ga že oba nekoliko čutila, bolj pa seveda Janez, ki ni bil vajen obilni pijači.
"Lepo posestvo imate, Megla, kakor so mi ljudje pravili,'' je govoril štacunar s sladkim glasom, si pogladil kratke brke ter lokavo pogledal druga po strani.
"Hvala Bogu, precej."
"In brez vsega dolga. To je dandanes, v teh slabih časih, skoro nekaj izrednega." (Dalje.)
SPREJME SE V SLUŽBO za hišno delo
pridno, pošteno in zanesljivo slovensko dekle. Išče jo ugledna angleška katol. družina v Jolietu. Navedenka mora znati vsaj nekoliko angleščine. Dobra in stalna služba z lepo plačo. Slovenke, ne zamudite te prilike!
Več se po i z ve pri: Upravništvu "Glasila"K.S.K. Jednote, 1004 N. Chicago St.,
JoUet, IU. Telefon 1048.
FARMA NA PRODAJ.
Prodam svojo 320 akroy ob-segajočo farmo v Alberti, Kanada pro,ti takojšnjemu plačilu. 150 akrov je že izčiščenih. Dobra in rodovitna črna zemlja. En aker je vreden $30.00; kdor kupi farmo zdaj, dobi a-ker po $20.00 Pišite za pojasnila na
K. HEATH
716 Douglas St. Joliet, HL
Zastave, bandere, regaiije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J.
EMIL BACHMAN
izdeluje 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJtJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH
n<*der]i fe
SEVERA s
hair POMADE
jzvrstqd, priprdvfa zane«o las, idealna, zdravilna, iq cisft.
cena 25c Vprasdjie V lelvarqal).
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
POZOR!
Slovenci in Hrvati v Chisholm, Minn., in okolici
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vase poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari »in zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Minn.
Frank Go trže, Slovenec, je blaga j Sik banke n vso vašo trgovino lahko odfpravite v mate--rinem jeziku.
"T o č n o s t", "Varnost" in "Postrežba" je nafte geslo.
imam dve telici za rejo, ena stara 1 leto, druga 2 leti. Prodasta se po ceni pri M. Wardjan 1024 Wilcox St.
JoUet, IU.
NA PRODAJ ALI V ZA-MENO.
so v Michiganu velike ali ma* le farme za sadje. Zemlja se na haja v središču pokrajin kjer so najlepše farmei <aa aadje in grozdje nedaleč od Benton Harbor, Mich. Ondi je že velika slovenska in hrvatska far-merska naselbina. Pišite na naslov:
George MiUer
Box 591
Indiana Harbor, Ind.
EMIL KISS, BANKIR, 133 Second Ave. New York, N. Y. ZASTPNISTVO SLA VENSKE BANKE
DD. Zagreb. FANCOSKE — SRBSKE
BANKE, BELGRAD in vseh njih podružnic v
JUGOSLAVIJI. Izplačuje gotovi amerikan ski dolar in dinar (krone) v kraju . PRODAJE SIFKARTE
ZA VSE PROGE DOPREMA ROJAKE IZ
KRAJA. IZVRŠUJE VSE BAN-
ČNEPOSLE SPREJEMA DENAR NA ULOGE IN PLAČUJE
4 % obresti PIŠITE PO CENIK
Emil Kiss, bankir
133 Second Ave. New York, N. Y.
PRISELJEVANJE IZ STARE-GA KRAJA V AMERIKO BO l.JULIJA T. L. ODPRTO. Pišite meni da Vam naredim pravilne in dobre prošnje, če oseba ne pride povrnem denar.
Ne odlašajte da ne bo kvota zoPet izčrpana. MATIJA SKENDER javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
ZN1ZANA CENA
Cipar, najboljše vrste, jako velike jagode, baksa 28 funtov. .$4.20 Brinjeve jagode, vreča 132
funtov ..................$9.00
Muškatel, sladke debele jagode, baksa 50 funtov.....$6.40
Malo črno grško grozdje,
baksa 50 funtov ........$6.40
Fige (v reštah) najboljše vrste^ baksa 110 funtov. .$10.80 K naročilu priložite Money Order.
MATH. PEZDIR
Box 722, City HaU Station NEW YORK CITY.
WASHINGTON
je glavni sedež Združenih držav in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO, POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Tme A. M. Wilson je znano ie
31 let.
Pišite danes po našo sloven, iko brezplačno knjigo v izumih m patentih.
A M. WILSON, Inc.
PATENTS
312 Victor Building. WASHINGTON, D. C.
Successors to the business of A. M. Wilson, deceased .established 1881,
DOMAČA ZDRAVILA.
Začimbe in zeliščna zdravila, katera priporoča Msgr. Kneipp v knjigi "Domači zdravnik'* imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vSaka rastlina, za kaj se ra-bi.	I
Math. Pezdir Box 772, City Hall Sta.
New York, N. Y.
NOVO! NOVO!
Naročite in se prepričajte. Dobro Kalifornijsko kapljico, ki stane le $1.25 za en galon in $3.00 za tri galone. Hmelovi ječmenovec stane za S galone $1.25 v škatlah in za 4 galone $1.00 v komadih. Vse to se pripravi brez vsakega kuhanja. Navodila pošljem z vsakim naročilom.
FRANK SIMOK and COMPANY P. O. Box 37, N. S. Pittsburgh, Pa.
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka ^am uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:— To je velika in varna banka,
s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem priprav-jeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen.. O-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imate kako banko y mislih, obrnite se na
First National Bank
* CHISHOLM, MINN:
Veliko potnikov
V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tndi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovaU.
IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juUju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila.
PRI POŠILJANJU DENARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Češark
SLOVENSKO BANKO 70—9th Ave., New York City.
STAROKRAJSKE KOSE.
Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva-ne Moldovke z rinko in ključem
vred ......................$2.50
Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena.
Srpi za klepanje po.......$1.00
Brusilni kamni po ... .50e in 60e
Klepalno orodje po.......$1.25
Kosišča po .............. $1.50
Plehnati osdniki po......5g3
Starokrajske pile 8 palcev dolge_..50e?
Motike, fabriško-delo ____________$1.00
Motike "Struske", ročno kovane
na Kranjskem___________.$1.75
. .V1	.	Ribežni za repo ribat po $1.50 in $1.75
Fabnske motike $1.00 in ta večje po....................$1.25
D*uge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2 00 Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev.
Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov:
STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm, Minn. Trgovina s želecmno in pohištvom.
Slavna društva K. S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanju veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unij ska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezik.
Kadar torej rabi vaše sL društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V naii tiskarni »e tiska "Glasilo'* K. S. K. J.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
„ Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St._-:- -:-	JoUet, Illinois.
THE DOLLAR SAVINGS BAITK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Po* nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti pri hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemskemu oddelku.
H
Established 1857 Prijateljstvo banke
je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe, pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga ali prijatelja ob vsakem času.
Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun."
Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, aU majhen — bomo vedno ceniU.
NAJSTAREJSA IN NAJVEČJA banka v Jolietu.
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857
muMm
mm	i
m	I
■MUBT
STEDENJE KOT IZDATEK.
KATERO POT GRE VAŠ DENAR?
PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL
TO V NAPREJ.
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izktišnja je dokazala, da postane štede-nje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni so odbitki od istih.
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi—potem je vprašanje rešeno.
Dajte nam priliko razložiti vam način, ki bi bil najbolj primeren vašim potrebam.
0LAV»0ZASTOPSTVO FRANK SAKSER STATE BANK
JADRANSKE BANKE.
82 Cortlandt Street
New York, N. Y.