Metode dela OOZK naj izhajajo iz vsebinske usmerjenosti VEVČE, APRILA — V mesecu marcu je bila letna konferenca komunistov Papirnice Vevče, na kateri so napravili obračun dosedanjega dela, izvolili novo vodstvo OOZiK in postavili izhodišče zn bodoče delo. Zaprosili smo novega sekretarja OOZK Papirnice Vevče tovariša Francija Nemca, da bi nam povedal nekaj ugotovitev in sklepov komunistov našega podjetja. Ob analiziranju dosedanjega dela občanov ZK v našem podjetju in ob novo nastalih pogojih dplovnja in vloge OOZIK, je konferenca ugotovila, da razdrobljenost članov ZK na tri OOZK nič več ne ustreza nastalim pogo- Franc Nemec novi sekretar OOZK na Vevčah jem. Zaradi trenutne in perspektivne potrebe, celovitejšega in enotnejšega obravnavanja nastajajočih procesov in vprašanj ter z namenom, da dosežemo večjo idejno enotnost vseh članov ZK, je konferenca sprejela sklep o združitvi vseh treh OOZK v eno organizacijo. Na osnovi skupnih spoznavanj problemov bomo lažje dosegli izhodiščna stališča za skupno nastopanje in obravnavanje delovanju tovarne, odddlkov ali ekonomskih enot. Naša dejavnost bo potekala preko posameznih članov ZK, ne samo v podjetju, ampak tudi v krajevni skupnosti kot širšem okolju, kjer komunisti živimo in delamo. Glede na dejstvo, da je najbolj pereča problematika v proizvodnji oz. v proizvodnji bolj kot v potrošnji, bo delo komunistov še vedno pomembno v vplivanju ZK na gospodarjenje. Nove organizacijske oblike delovanja ZK — tu je mišljeno formiranje četrtega komiteja na območju bivše občine Ljubljana-Polje — torej ne bodo zmanjšale aktivnosti in vplivnostii komunistov v delovni organizaciji, ampak bo potrebna samo večja aktivnost in angažiranost komunistov tudi na širšem_družbe-no-političnem področju. Ko je sekretariat analizral konferenco OOZK in naloge za bodoče delo, je izhajal dz dveh osnovnih vsebinskih usmeritev: —• kakšne so naloge in odgovornosti članov ZK v tovarni, — kako organizirati svoje delo. Dolžnost članov in organizacije ZK so zelo jasno razvidne že iz samega statuta ZKJ, Tako so naloge OOZK v tem, da je stalno sredi družbenega dogajanja v svojem okolju, da z delovanjem svojih članov zagotavlja uresničevanje načel, smotrov in nalog v materialni izgradnji in razvoju družbenih odnosov, da prispeva k usposabljanju svojih članov za idejni boj in družbeno-poli-tično akcijo v sistemu samoupravljanja in družbeno-političnih organizacij, da utrjuje med svojimi člani občutek osebne in družbene odgovornosti na delovnem mestu in v družbeni funkciji in da iz vrst delovnih ljudi zlasti pa neposrednih proizvajalcev nenehno sprejema nove člane v ZK. Naloge OOZK se torej razlikujejo od nalog, ki jih imajo člani ZK. S tem pa se seveda razlikujejo tudi odgovornosti. Kot aktivna vloga komunistov v podjetju se ne žaže v našem sodelovanju z organi upravljanja, sindikatom, mladino, amkak gre tu predvsem za aktivno vlogo komunistov v organih upravljanja oziroma v kolektivu. Dolžnost OOZK pri tem pa je, da usposablja svoje člane. Zaradi tega je popolnoma jasno vprašanje, o čem naj komunisti razpravljamo na sestankih OO, kako naj oblikujemo stališča in o čem naj sklepamo. Vsekakor ne gre za obravnavo istih vprašanj ali morda, da bi jih obravnavali na enak način, kot organi upravljanja. Spremenjena vloga ZK nas obvezuje, da ne razpravljamo z oblastnih pozicij, ampak lahko našo vlogo krepimo z naslonitvijo na delavce in na njihova pozitivna stremljenja in interese. S pomočjo argumentov dn jasnih spoznanj, z dobrim poznavanjem razvojnih problemov naše družbe in ob konkretizaciji na naše podjetje, bomo komunisti aktivno vključeni v reševanju problemov, ki se tekoče pojavljajo. Ko bomo na sestankih preučevali aktualna idejna vprašanja družbenega razvoja, bomo poglabljali svojo zavest in usmerjenost in vplivali na zavest delavcev. Postati bomo morali aktivna, povsod prisotna sila razvoja in napredka. Pri tem se seveda ne postavlja vprašanje ali naša OOZK lahko, oziroma ali naj razpravlja o notranjih problemih v naši delovni organizaciji, o delitvi dohodka, o rekonstrukcijah, z izpolnjevanjem plana, kadrovskih vprašanjih, delu saomupravnih organov itd. Stvar je namreč v tem, kako posamezna vprašanja postavljamo na dnevni red sestankov, kaj z obravnavo želimo doseči in kakšni kaključki oz. sklepi naj temu slede. To pa uspe šele ob zavesti in izhodiščnem načelu, da o vseh ekonomskih vprašanjih odločajo vsi delavci in samoupravni organi. Ob izvajanju naših nalog in idejnopolitičnem razčiščevanj u vprašanj, nam bo v pomoč resolucija, ki je bila sprejeta na Vil. plenumu CK ZKJ. Komunisti bomo morali obravnavati resolucijo in preučiti njeno politično vsebino. Ne gre za to, da resolu- 06 prazniku dela /. maju isftreno čestitamo! Vsem članom in svojcem kolektivov Količevega, Medvod in Vevč želimo prijetne majske dni in mnogo lepega razvedrila. Samoupravni organi, organizacije in uredništvo »Našega dela«. cijo samo preberemo in razložimo na skupnem sestanku. V prvi vrsti je važno, da bomo komunisti razumeli njeno politično izhodišče. Z njo bomo postali bolj občutljivi in postali bomo politično boljše usmerjeni pri razumevanju zapletenih družbenih situacij. Resolucijo moramo povezati s tekočimi nalogami naše organizacije. Če bomo na osnovi širših druž-beno-političnih spoznanj konkretno razpravljali — tu ni mišljeno vzporedno delovanje, da o istih vprašanjih vsi razpravljamo ali celo na enak način — bomo dosegli novi, ko bomo ko- munisti kot posamezniki v raznih organih in v delovnem okolju lahko govorili o problemih in se zavzemali za najboljše rešitve kot najaktivnejša del delovnega kolektiva. Na ta način bomo krepili OOZK in samoupravljanje. Metode dela pa naj izvirajo iz vsebinske usmeritve. Končno je tu vprašanje, kako dejansko organizirati naše delo, da bo zanimivo in da bomo dosegli postavljene cilje. Vsekakor nam bodo tekoči problemi in usmerjenost narekovali primerno obliko dela. Kljub temu pa za določeno krajše obdob- je lahko napravimo program. Tako se npr. kažejo potrebe po tem, da ima OOZK več sestankov, več skupnih dogovorov o važnejših vprašanjih. Za enkrat se bomo sestajali enkrat mesečno. Na teh sestankih bomo obravnavali samo po eno temo. Pri tem bo kratko uvodno predavanje o tematiki obravnave s ciljem informiranja o stanju in pojavih. V razpravi pa bodo pojave analizirali in sjjrejeli ustrezne sklepe. Kajti bistvena naloga komunistov v podjetju ni reševanje problemov in pojavov ali celo gašenje le-teh, ampak v preprečevanu nastajanja problemov, kar bo koristilo delovnemu vzdušju in napredku. Prve teme, ki jih bomo obravnavali na naših sestankih, so: — idejna vloga članov in organizacije ZK v tovarni. — perspektivna gospodarska orientacija podjetja z vidika nove investicije za premazni stroj in s tem v zvezi nastopajoči problemi in dolžnosti kolektiva (obseg investicije, kadrovska vprašanja, delitvena razmerja itd.), — medsebojna razmerja in notranji delovni odnosi z vidika pravic in dolžnosti. Ob teh postavljenih nalogah se poraja vprašanje, kako bomo dosegli udeležbo na sestankih komunistov iz osnovne proizvodnje. S tem v zvezi bo potrebno najti najprimernejše oblike dela za njihovo vključevanje pri reševanju problemov in predvsem načine usposabljanja za ukrepanje na najrazličnejših področjih. Vsekakor bodo potrebni razgovori po izmenah v oddelkih in podobno. Istočasno se nam postavljajo vprašanja o tem, koliko bodo takšni sestanki OOZK zanimivi za članstvo, kakor tudi za ostale člane kolektiva. Vsekakor bodo sestanki odprti, da se jih bodo lahko udeležili zainteresirani člani kolektiva, se informirali o naših stališčih in se vključili v razpravo. Ob večji javnosti dela naše organizacije bodo naša stališča znana širšemu krogu delavcev in s tem bodo pozitivna stremljenja prišla hitreje do izraza. N. F. Novo vodstvo sindikalne podružnice KOLIČEVO, APRILA — Na ičnem zboru sindikalne podruž-ce Papirnice Količevo so raz-■avljali in ocenili delo prejš-ega izvršnega odbora ter čla-iv sindikata v preteklem letu, Marjan Košak Rozka Kragulj Ivan Lindič Niko Mežnar Jožica Novak Drago Štrukelj Stane Skok Mirko Avbelj, predsednik izvršnega odbora sindikalne podružnice Papirnice Količevo o čemer smo podrobno poročali v prejšnji številki našega tista. Na istem sestanku so izvolili, delegati novi izvršni odbor, v katerem so: Mirko Avbelj Miha Benda Rudi Bensa Marko Bevk Justi Cerar Janez Cerar Feliks Hribar Boris Kenda Za člane novega nadzornega odbora so bili izvoljeni: Ela Starin Peter Ulčar Ciril Zupan Na prvem sestanku novoizvoljenega izvršnega odbora so člani izvolili vodstvo organizacije. Za predsednika je bil izvoljen tov. Mirko Avbelj, za tajnika tov. Stane Skok, za blagajnika tov. Jožica Novak, za gospodarja tov. Marko Bevk, za športnega referenta tov. Marjan Košak, za knjižničarko tov. Veronika Osolnik, za ekonoma tov. Rudi Bensa. Za pomočnika ekonoma sta bila izvoljena tov. Ivan Stupica in tov. Janez Korošec. Novoizvoljenim članom izvršnega in nadzornega odbora želimo pri njihovem delu v tej mandatni dobi obilo uspeha. ZDRUŽENE PAPIRNICE LJUBLJANA E Gibanje proizvodnje v marcu 1967 Plan Doseženo III. trim. 1966 Doseženo I. trim. 1967 Zmogljivosti izkoriščene 1966 I. trom. 1967 Papir . . . 100 109,6 101,4 85,9 87,8 Lesovina . . 100 118,1 117 90,3 91 Pinotan . . 100 109,5 101,8 Celuloza . 100 106,2 104,8 Proizvodni plan papirja smo dosegli tako za mesece marec, kakor tudi za I. trimesečje t. 1. Ugodno na proizvodnjo je = vplivalo boljše izkoriščanje kapacitete, izmeta pa je nekaj m več. Posebno visok odstotek izmeta smo v mesecu marcu za- gg beležili na I. PS (18 0/o). Zato je bila proizvodnja na I. PS precej nizka, na kar pa je vplival tudi remont stroja. Na HH ostalih PS smo zabeležili ugodne proizvodne rezultate, poseb- = no na IV. PS. §gj V mesecu marcu smo izvozili več kot 1/3 celotne proiz- mn vodnje, 83 °/o vse proizvodnje pa so vsebovali brezlesni papirji. gg Tudi plan proizvodnje lesovine je bil v mesecu marcu zelo g presežen, vendar le-ta upošteva le tisto lesovino, ki jo bomo ::— porabili pri planirani proizvodnji papirjev. Ker pa se leso- m vina uporablja le za proizvodnjo srednjefinih papirjev, teh gB pa izdelamo vedno manj, je zato plan lesovine nižji, kot pa je mi zmogljivost naše brusilnice. Zaradi vedno manjše proizvodnje gg srednjefinih papirjev pa se nam kopičijo zaloge lesovine. mi Vevče, meseca aprila B Prvo trimesečje je pokazalo naslednje rezultate m I. trimesečje = Proizvodnja papirja . . . ton 1967 8.009 1966 7.605 Plan 1967 7.900 = Proizvodnja lesovine . • . ton 1.024 1.058 876 Proizvodnja elek. ener. , . . kwh 3,86 4,23 3,83 nn Delež dom. energije . . . »/o 54 61 42-1. E Planska količina proizvodnje temelji na naslednjih elementih, ki vplivajo na njeno višino. I. trimesečje 1966 1967 Plan 1967 E Izkoriščanje kapacitet . . % 90,6 89,4 85,7-1. H 0 širine 239,7 241,6 242-1. 0 gramski teži . . . . . gr/m2 77 75,50 79 0 hitrosti m/min 102,5 108,4 102 % izmeta . . % 7,9 6,95 7,9 m Število menjav . . . 199 185 — = Povečanje proizvodnje papirja je posledica neprekinje-nega obratovanja vseh štirih papirnih strojev, medtem ko je bil lani I. papirni stroj izključen zaradi rekonstrukcije. gm Na I. papirnem stroju je bil konec meseca februarja in g| v začetku marca opravljen remont. Istočasno je bila usposob- gg Ijena tudi klejna stiskalnica za površinsko klejenje papirja. == Količina lesovine je nekoliko nižja zaradi zahtev po kva- == liteti In zaradi strukture asortimenta, kar je razvidno iz plana. ^g Od skupne količine odpade na zvitke 268 ton ali ca. 30%>. gg Izkoriščanje kapacitet brusilnice (časovno) znaša letos 88 %>, lani pa 85 °/o. ^g Proizvodnja domače elektroenergije je nižja od lansko-letne zaradi okvare na parni turbini. Turbina je v popravilu od začetka februarja. m Glede na predhodne podatke znaša celotna prodaja papirja: v I. trimesečju 1967 8.162 ton — 108 |g| v I. trimesečju 1966 7.744 ton — 100 gl Količina eksperta je znašala: ||g v I. trimesečju 1967 2.847 ton tj, $ 698.000 — 182 j|i v I. trimesečju 1966 1.758 ton tj. $ 383.000 — 100 Delež na konvertibilno področje je znašal letos 48 °/oi. ig| Struktura izvoza: 86% je bilo izvoženih brezlesnih papir- gp jev, 14 % srednjefinih. gg Struktura proizvodnje po planu 75 % brezlesnih in 25 % HI srednjefinih papirjev. Struktura prodaje je dosežena 84% brezlesnih in 16% ^g srednjefinih papirjev. ^g Zaloga dokončane proizvodnje papirja 31. XII. 1966 1041 ton. Zaloga dokončane proizvodnje papirja 31. III. 1967 909 ton. gg Zaloga nedokončane proizvodnje papirja 31. XII. 1966 == 453 ton. Zaloga nedokončane proizvodnje papirja 31. III. 1967 gg 500 ton. =g Poprečno število zaposlenih .... 964 979 1005 II§ Stopnja fluktuacije................. 1,86 2,69 — |g Poprečno število zaposlenih je nižje, kot je bilo planirano gg zaradi tega, ker plan predvideva že povečanje staleža za pre- |g maani stroj. V I. trimesečju je odšlo 18 oseb, in sicer v JLA - -in v pokoj. Prišlo pa jih je 22, večina se je vrnila od vojakov. == Osebni dohodki so prikazani samo iz naslova EP in zni- g|I žanja LC, za februar in marec pa je vključen tudi dodatek gg za remont PS I. —^ Seminar o JDireci cosiing" metodi KOLIČEVO, APRILA — V novem gospodarskem sistemu, ki je postal izredna dinamičen in poln sprememb, nas sedanje stanje, ki vlada v posameznih gospodarskih organizacijah, ne more več zadovoljiti. Vsi obračuni, pa naj si bodo to obračuni celotnega dohodka, obračun med posameznimi ekonomskimi enotami, obračuni po lastni ceni in še cela kopica drugih, težko podajo tisto pravo sliko o gibanju gospodarstva. Vse preveč je domnevanj, razporejanj z različnimi ključi, ugibanji in pa zastarelih metod, ODHODEK fiksni stroški. Pri samem poslovanju pa moramo iskati tako točko, tako kombinacijo, da je prag rentabilnosti čim nižji, varnostna marža pa čim višja. Iz grafikona 1 je razvidno: podjetje je imelo celotni dohodek .................... 5 fiksni stroški (fis)...........2 dohodek ...................... 1 Vidimo, da je prag rentabilnost; (PR) doseglo nekje pred 3,5. ki se jih striktno držimo. Po drugi strani pa ne damo pravega mesta novim dosežkom v ekonomski znanosti. Ena takih metod, o kateri v zadnjem času slišimo vse več, je tudi metoda obračuna po direktnih stroških — »direct costing«. Naziv ni popolnoma točen, ker metoda sama ne izvira iz pojma direktnih stroškov, saj v svojem bistvu operira tudi z variabilnimi stroški proizvodnje. Metoda je uporabljiva prav na vseh področjih, tako v komerciali, kot v računovodstvu, gotovo pa je da bo postala nujnost v planiranju, saj nam uporaba omogoča izdelavo optimalnega plana podjetja. Naša praksa je že prevzela nekaj iz te metode, kar je dalo pozitivne rezultate. Ni moj namen, da bi tu obravnaval in podajal princip >direct costinga«, pač pa bi rad nekoliko podrobneje s primeri analiziral neke nove pokazatelje: 1. stopnja pokritja, 2. prag rentabilnosti, 3. varnostna marža. 1. Stopnja pokritja je količnik med absolutnimi zneski pokritja in vrednostjo prodaje. V bistvu je to razlika med prodajno vrednostjo in variabilnimi stroški proizvodnje. 2. Prag rentabilnosti nam pove, kakšna mora biti najnižja vrednost prodaje, da nam pokrije vse fiksne stroške podjetja. Se pravi, da ima podjetje možnost enostavne reprodukcije, nima pa sredstev za svoje razširjanje, čim pa podjetje preseže prag rentabilnosti, prične dosegati finančni uspeh, ki se kaže v čistem dohodku. Ce pa podjetje ne doseže praga rentabilnosti, potem posluje v izgubo. Ta nova kategorija ima vsekakor velike prednosti, saj nam njen izračun takoj pokaže finančni rezultat poslovanja. Tretja kategorija je varnostna marža, ki nam pokaže razliko med vrednostjo prodaje in pragom rentabilnosti. Enostavno povedano: ves rezultat, ki je desno od točke, kjer se nahaja prag rentabilnosti, je varnostna marža. Čim bolj v desno gre, večji je dohodek podjetja, čimbolj se liliža pragu rentabilnosti, tem bolj se dohodek manjša, dokler v sami točki niso pokriti samo Torej vse do te točke je podjetje poslovalo nerentabilno, ker ni pokrilo niti fiksnih stroškov. Od te točke dalje pa do 5 pa je ustvarjalo dohodek, ki je izražen v varnostni marži. V našem pri- OOHODEK meru je ta zelo mala, kar podjetju onemogoča, da si dovoljuje eksperimentiranje glede uvajanja novih proizvodov, ker se mu lahko zgodi, da se varnostna marža, kaj hitro zniža in s tem postane podjetje nerentabilno. Iz grafikona 2 pa lahko sklepamo naslednje: Podjetje je znižalo fiksne stroške od 2 na il. S tem pa je znižalo prag rentabilnosti in ob istem dohodku povečalo varnostno maržo. Vidimo, da je dohodek ostal nespremenjen, prag rentabilnosti pa se je premaknili proti levi in prišel med 2 in 3. Sedaj ima podjetje večje možnosti uvajanja novih proizvodov, saj nam morebiten neuspeh ne more vzeti vse varnostne marže, možno je le, da se ta zmanjša. Faktorji, ki vplivajo, da se varnostna marža poveča: 1. znižanje fiksnih stroškov, 2. znižanje variabilnih stroškov, 3. povečan obseg prodaje, 4. preusmeritev proizvodnje. To je samo eden od značilnih faktorjev, ki jih nova metoda »direct costing« poizkuša uveljaviti v naših podjetjih. Seveda pa je pri tem precej težav, saj je potrebno prav vse službe v podjetju prirediti novim pogojem. Seveda pa je tu potrebno ogromno dela posvetiti prav organizaciji te metode. Že sam pričetek zahteva natančno ločitev fiksnih in variabilnih stroškov, od splošnih stroškov proizvodnje, kar za marsikatero podjetje predstavlja precejšen problem. Vsekakor pa rezultati, ki jih je ta metoda dosegla v svetu in delno tudi pri nas, jasno kažejo, da so nekateri dosežki velikega pomena, saj nam močno poenostavijo pregled nad našim poslovanjem. Njeno bodočnost pa bo prav gotovo potrdila naša praksa. EZ FIS Papirnica Količevo Proizvodnja v marcu 1967 °/o izpolnitve Izkoriščenost zmosl^marec m. plana marca 1967 zmogii.^marec Papir............... 102.0 97.1 96.4 Karton................. 99.7 97.5 97.8 Lepenka.............. 81.9 88l7 86.9 Skupno................. 98.3 94.4 93.7 Proizvodnja papirja na strojih nam pokaže ugoden rezultat, kot je razvidno iz tabele, saj je bila za 2% nad predvidenim operativnim planom. To pa ne drži za nestandardne formate in vrste papirja, ki smo jih delali v marcu, saj je bil % izmeta v dodelavi tudi trikrat večji od normalnega, kar nam da neugoden čisti rezultat. Proizvodnja kartona je bila na predvidenem nivoju, vendar nekaj nižja od planirane, predvsem zaradi različnih formatov pri proizvodnji kartona za izvoz. Precej pod planom je bila tudi proizvodnja lepenke. Zaradi nezadostnih zmogljivosti sušenja lepenke ne moremo izkoristiti vseh zmogljivosti proizvodnih strojev lepenke, kar je razvidno iz gornje tabele. Izkoriščenost zmogljivosti proizvodnih strojev papirja in kartona pa je bila zadovoljiva. RJ Delo sindikalne podružnice Vevče v obdobju 1965-1967 VEVČE, APRILA — Minuli sta 2 leti, odkar je naš sindikalni plenum prevzel svojo dolžnost. Zadnji občni zbor je bil v času, ko so se v sindikatu zavzemali za uspešno delo pri statutih delovnih organizacij, s katerimi so bili uzakonjeni notranji odnosi in pravni red v delovnih organizacijah. Na zadnjem občnem zboru smo si zadali nalogo, poglobiti vlogo sindikalne podružnice pri analiziranju družbenega in ekonomskega položaja v naši delovni organizaciji, reševati in nuditi ostalim organom pomoč pri odstranjevanju nasprotij, ki se pojavljajo. doseči, da proizvajalci zavestno odločajo in razpolagajo z ustvarjenimi sredstvi in da pri svojih odločitvah zastopajo takšna stališča, ki v perspektivi ustvarjajo osnovo za kar najbolj uspešno delo v gospodarjenju podjetja. V tem času smo vpeljali nekoliko kvalitetnejše norme v urejanju nagrajevanja po delu. Pri zahtevi po višjem materialnem, kulturnem in splošnem nivoju delavca v okviru gospodarske reforme pa smo uvideli, da bo potrebno, da se strokovne službe in odgovorni organi v podjetju zavzemajo za čim boljšo organizacijo dela, za iskanje notranjih rezerv ter to prenašajo s stro-kovno-tehnionega, kot tudi druž-beno-političnega vidika na kolektiv, ga usmerjajo in spodbujajo k večjemu angažiranju za dosego boljših gospodarskih rezultatov in tehnično kvalitetnejših rešitev. Naš sindikalni plenum ob vsem tem ni ostal križem rok. Skupno s samoupravnimi organi smo takoj pričeli z delom in sprejeli nekaj ukrepov, ki naj bi pripomogli k boljšemu ddlovanju podjetja. Y tem času je bilo poudarjeno stremljenje za čim hitrejši prehod ekonomskih enot na samostojni obračun in s tem na nov sistem nagrajevanja. Oboje naj bi ustvarilo pogoje, da se aktivirajo vsi delavci za popolnejše izpolnjevanje delovnih nalog. Izvršni odbor sindikalne podružnice pa je na svojih sejah obravnaval še naslednja vprašanja, ki juh je nato vpeljeval v prakso: valitve v Zbor proizvajalcev občinske skupščine, zbori delovnih ljudi, volitve novega DS podjetja in poslovne enote, krvodajalske akcije, slovesna razdelitev zlatih, srebrnih in bronastih značk za večkratne krvodajalce. Glede krvodajalstva smo bili pohvaljeni v dnevnem tisku in radijskih oddajah, sodelovanje na občinski sindikalni konferenci. srečanje sekcije internirancev iz taborišč Dachau in Rab ob obletnici, zbor udeležencev prekomorskih brigad, pomoč mladinski organizaciji, vsakoletna pogostitev upokojencev, združena z ogiledom tovarne, obdaritev otrok in prireditev dedka Mraza, ustanovitev iniciativnega odbora za gradnjo planinskega doma Papirnice Vevče na Krvavcu ali Veliki planini. Franc Jagodič, predsednik sindikata letovanje otrok socialno šibkih članov kolektiva, gradnja športnega centra na Vevčah, predlaganje sodnikov-porotni-kov iz vrst članov kolektiva, izvolitev stalne komisije za sindikalno knjižnico, obravnavanje predloga za odpust delavca iz podjetja in kasneje pritožbe tega delavca na sindikalno podružnico, stalna finančna pomoč — ki je bila bolj moralnega značaja — bolnikom, bi so dalj časa v bolniškem staležu in težjim socialnim problemom, mahava radijskih, TV lin tran-sistorskih aparatov, nabava ozimnice in kurjave, nabava proizvodov Agrokombinata — Emona, nabava proizvodov Fructala iz Ajdovščine, nabava ležalnih blazin Sava — Kranj. Iz navedenega je razvidno, da se je izvršni odbor trudil vsaj do neke meje, da ni zaostajal za aktualnimi dogodki ter skušal obenem reševati še vrsto drugih vprašanj. Treba pa bo zaradi boljšega delovanja nekoliko bolj aktivirati sindikalne pododbore v tovarni. Treba bo posvetiti še večjo pozornost organizacijski in kadrovski strukturi sindikalnega plenuma, ki, postaja vsak dan močnejši faktor politike delovne organizacije. Vedno pogosteje se je dogajalo, da so nas organi samoupravljanja vabili na svoje seje. Tako smo lahko skupno analizirali razne pojave in spremljali uresničevanje sklepov o skupnih ukrepih. Tudi izvršni odbor je največkrat vabil zastopnike raznih organizacij tovarne na svoje seje. Omenili bi še radi, da smo zaradi uspešnejšega dela delovali preko nekaterih svojih komisij in odbornikov. Tak način dela se nam je še najbolj izkazal. V informacijo navajamo še kratko blagajniško poročilo, ki zajema obdobje od 1. febr. 1965 do 28. febr. 1967: Dohodki Saldo 1. II. 1965 . . . N din 5.134,88 Dohodek od članarine 41.825,90 Dohodek od kulturno-prosvet. dela (sind. knjižnica) 955,00 Skupaj . . . 50.915,78 Izdatki a) osebni N din b) materialni .... 9.617,18 c) drugi izdatki . . . 36.958,86 č) funk. izdatki . . . 362,58 Skupaj . . . 46.938*62 Rekapitulacija Dohodki N din 50.915,78 Izdatki 46.938,62 Saldo 28. 11. 1967 . . . 3.977,16 Saldo na računski knjižici 3.937,45 Saldo v ročni blagajni 39,71 3.977,16 Po volitvah novega sindikalnega plenuma, ki so minile ob dokaj dobri udeležbi, je bil konstituiran nov izvršni odbor: Franc Jagodič — predsednik sindikalne podružnice, Vladimir Lešnjak — tajnik sindikalne podružnice. Stane Klešnik — blagajnik sindikalne podružnice. I. sindikalni pododbor: Mirko Skvorc, Vilma Srčnik; II. sindikalni pododbor: Andrej Pirkmaier, Anton Levec; III. sindikalni pododbor: Metod Živic, Lado Fležar; IV. sindikalni pododbor: Stane Kamnar, Magda Sešek. Vsi prvoimenovani v pododborih so predsedniki, drugoimeno-vani pa tajniki pododborov. Tov. Magda Sešek je obenem tudi stallni zapisnikar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Stane Robida — predsednik, Ivan Drglin, Srečko Smrekar. Stari izvršni odbor pa bi rad opozoril novega, da bi moral: — vplivati na optimalno doseganje dohodka v podjetju in na splošno klimo, da bi to lahko dosegli; — pravočasno zavzemati stališča do posameznih samoupravnih rešitev; — smotrno ugotavljati stališča do vprašanj, ki se v praksi pojavljajo ha področjih kot so npr. delovna enota in odnos do podjetja, urejanje družbeno-gospo-darskih vprašanj v občini, odnosi s socialnim zavarovanjem, odnosi z zdravstveno službo,, vpliv na urbanistično politiko itd.; — imeti iniciativo za zaščito svojih pravic in interesov, formalno zaščititi delavce pred samovoljo in nezakonitostmi, prizadevati se za javnost dela v delovni organizaciji za vse — najprej sebe in nato drugih; — vplivati na izboljšanje delovnih, življenjskih in ostalih pogojev, kot so stanovanja, družbena prehrana, rekreacija, otroško varstvo, cene komunalnih uslug; — obravnavati osnovne probleme zaščite pri delu in vlogo sindikata pri tem (ne poročilo HTV referenta, temveč stališča sindikata do politike zaščite pri delu); — razvijati medsebojno solidarnost. To naj bi bilo nekaj smernic za nadaljnje delo sindikalne podružnice. Upamo in želimo, da bo nov izvršni odbor uspel vsaj del tega obravnavati in vpeljati v prakso. B. C. Pozdravljen, zdravo, ftafto je izai . . . VEVČE, APRILA — Eden osnovnih elementov medosebnih odnosov v kolektivu je medsebojno pozdravljanje. Čeprav se štejemo med srednje velika podjetja, nas je vendar manj kot tisoč. Srečavamo se na poti z dela in na delo, na hodnikih in prehodih z oddelka v oddelek, ob malici v obratu družbene prehrane in na samem delovnem mestu. Zal pa se dostikrat srečavamo nemo, kot da se nikdar nismo videli, malomarni za okolje, površni za sebe, topi za sodelavca-tova-riša. Nihče si ne želi osladnih poklonov, pretiranih prijaznosti in vsiljivih kretenj. Med znanci je dovolj prijazen nasmeh, tren z očmi, vprašanje po počutju. Tudi to je pozdrav, zlasti med onimi, ki se že dolga leta videvajo, ki čutijo, da jih je delo združilo o delovno družino, kjer so kot člani kolektiva vsi enaki, še bolj pa kot člani nove družbe, čeprav je delovni položaj različen. Zgodi se, da je včasih kdo zamišljen in niti ne opazi nasproti prihajajočega. Lahko je v vnetem pogovoru s sodelavcem in niti ne ve, da tretji prihaja mimo. Vendar se to samo zgodi. Redno na se dogaja, da nekateri sodelavci nimajo čuta za najosnovnejši pojem lepega vedenja, če že po svoji naravi ne čutijo potrebe po pozdravljanju. Zal, se to dogaja največkrat pri mlajših sodelavcih. Pa ne onih iz proizvodnje, ampak tistih, ki mislijo, da so z nekaj razredi srednje šole z veliko žlico pojedli toliko znanja in važnosti, da se jim ni treba ozirati niti na ožje sodelavce in druge starejše ljudi, pa rajši pogledajo vstran ali celo srepo zrejo o oči in čakajo, da jih bo starejši pozdravil, počastil, dal priznanja veliki, novi osebici. Ne tako, dragi, novi sodelavci! Starejši človek, ki mu žu-Ijave roke in od skrbi in življenjskih izkušenj razoran obraz dajejo spoštovanje, je takega spoštovanja vreden. Nasprotno pa si bo novinec ustvaril mnenje dobro vzgojenega človeka, ki ima smisel za življenje in delovanje o kolektivu. Spartanci pri svoji vzgoji in odnosih mlajših do starejših niso pretiravali. Iz nepoštenosti so se razvili nemogoči medsebojni odnosi vpliv gospodarske reforme v našem podjetju, pravilnik o delovnih razmerjih, dopustih itd., rekreacijski dodatek, novi statut podjetja, obravnavanje 42-urnega tednika, sodelovanje ob 65. obletnici obstoja Papirniškega pihalnega orkestra, klub občanov na Vevčah, izbira predstavnikov za komunalno skupnost zavarovancev, obravnava pravilnika o gradnji oz. odkupu stanovanj, varčevanje pri Mestni hranilnici, udeležba na sejah odbora za industrijo in rudarstvo pri občinskem sindikalnem svetu, zbori delovnih ljudi zaradi kandidiranja občinskih, republiških in zveznih poslancev. Poleg navedenega, je izvršni odbor obravnaval še druga vprašanja, kot so: proslava dneva žena, pomoč raznim organizacijam v bližnji okolici, pomoč športnim organizacijam v tovarni, VEVČE, APRILA — Delo v embalažni delavnici je vse do leta 1965 teklo nemoteno. Vzdušje med delavci je bilo prijetno 'in tovariško. Nekateri, člani tega malega kolektiva so si prizadevali, da bi z organizacijo in novimi načini uspeli doseči čim večjo proizvodnost. Z novim načinom dela so se spremenili tudi pogoji dela. Z manjšimi napori je bilo napravljeno vedno več embalaže, z večjo produktivnostjo pa tudi bojazen pred popravkom predpisa norme. Tu se je začelo in še ne končalo pred komisijo iza ugotavljanje delovnih presežkov. Da bi odstotek preseganja norme ne izgledal tako visok, so v mesečnem proizvodnem poročilu navedli, da delata po normi tudi dva pomožna delavca, ki sta na režiji nabirala in pripravljala les za embalažno delavnico. S porazdelitvijo količine dela po normi oz. uspeha po normi na več oseb, ki do nagrade po normi niso bile upravičene, je proizvodnost navidezno padla, nagrado po normi pa sta prejela tudi pomožna delavca. Do tu bi vsa stvar še nekako imela strpne meje, če se celotno osebje v embalažni de- lavnici poprej ne bi domenilo, da bodo neupravičeno prejeto nagrado pomožnih delavcev med seboj delili, na kar sta morala prizadeta pristati. Ob prvem prejemku osebnih dohodkov po tem »dogovoru« sta odprla kuverti in po izjavah nekaterih pni zašli- Spremembe v rimsko-katoliški cerkvi ■ Časopisno založniško podjetje »Delavska enotnost« obvešča naročnike, ki že imajo L, II. in III. knjigo tovariša Staneta Kavčiča »SAMOUPRAVLJANJE«, da bo 25. aprila izšel IV. del te knjige. ■ Knjiga obsega več kot 200 strani, na katerih avtor obravnava aktualna družbeno-politična vprašanja. Manj kot polovica knjige je ponatis pomembnih prispevkov, člankov, razgovorov, ki so bili objavljeni v dnevnem časopisju, revijah in radiu ter so v tej knjigi kronološko urejeni. Večji del knjige pa je namenjen izvirnemu in še ne publiciranemu gradivu. med katerim je zlasti pomembna in tudi najobsežnejša študija o spremembah v rimsko-katoliški cerkvi. ■ IV. del knjige Staneta Kavčiča »Samoupravljanje« bomo naročnikom poslali takoj po izidu. Cena izvodu je 29 N din. ■ Hkrati obveščamo vse interesente, da je na zalogi še nekaj izvodov III. dela knjige »Samoupravljanje« in da lahko III. in IV. del naročijo pri časopisno založniškem podjetju »Delavska enotnost«, Ljubljana, Dalmatinova 4, cena za obe knjigi pa je 45 N din. Knjige bodo naprodaj tudi v vseh knjigarnah. šanju položila denar na delovno mizo, drugi pa so trdili, da sta ga izročila preddelavcu. Družno so odšli v gostilno, plačali račun, ostanek pa razdelili. To se je ponavljalo, dokler se dvem ali trem tako ravnanje le ni zdelo pravilno in pošteno. Zanimivo, da prizadeta delavca pri tem nista ničesar ukrenila. Menda zaradi neizkušenosti, ker sta oba mlada, hu pred preddelavcem. Gre za moralo in družno prikrivanje nepravilnosti, ki meji na kriminal, ali pa je že kriminal. Mesečna poročila so interni uradni dokument, katerih potvarjanje je kaznivo in končno je tako prisvajanje denarja nezakonito. Komisija za ugotavljanje delovnih prekrškov stvar raziskuje, prav verjetno pa je, da bo treba poiskati tudi druga pota z namenom, da se taki prestopki ne bodo nikdar več ponovili in kvarno vplivali na vzdušje na delovnem mestu in posredno na uspeh pri delu. S.R. ali iz bojazni pred starejšimi delovnimi tovariši ali celo iz stra- Primerjajmo sorodne tovarne papirja in celuloze med seboj VEVČE, APRILA — Poslovno leto 1966 je za nami. V tem letu je v veliko večji meri že deloval vpliv novih gospodarskih ukrepov. Vse to se je zelo močno zrcalilo v poslovnih rezultatih tega leta. V ta namen navajamo podatke za deset jugoslovanskih tovarn. Navedene so tiste tovarne, ki so nam blizu, nadalje tiste, s katerimi imamo poslovne zveze, oziroma jih nekoliko bolj poznamo. Navedli smo le tiste elemente, ki so lahko razumljivi vsem članom kolektiva. TABELA L Poprečno število zaposlenih 1965 1966 Index Prijedor . . . 1.495 1.530 102 Videm-Krško . . . 1.328 1.270 96 Sremska Mitroviča . . . . . . 1.560 1.557 100 Ivangrad . . . 1.072 976 91 Količevo 703 97 Radeče ... 383 421 110 Cačak ... 753 758 101 Beograd ... 652 641 99 Sladki vrh ... 449 482 107 Ljubljana . . . 1.292 1.263 98 Celotna panoga .... . . . 18.430 19.806 108 TABELA II. Celotni dohodek po plačani realizaciji v milijonih N din 1965 1966 Index Prijedor . . . 105 128 122 Videm-Krško . . . 138 151 109 Sremska Mitroviča . . . . . . 96 94 98 Ivangrad . . . 32 51 161 Količevo . . . 65 57 87 Radeče . . . 32 46 144 Beograd . . . 38 41 129 Cačak . . . 51 53 105 Sladki vrh . . . 42 42 100 Ljubljana . . . 103 107 104 Celotna panoga 1.261 1.380 109 TABELA III. Ostanek dohodka z bruto skladi v 000 N din 1965 1966 Index Prijedor........................ 8.017 4.337 54 Videm-Krško.................... 14.354 7.255 51 Sremska Mitroviča................... — — — Ivangrad........................ 1.520 — — Količevo........................ 6.687 5.282 79 Radeče.......................... 5.509 5.052 92 Beograd........................... 967 310 32 Čačak............................. 412 9 2 Sladki vrh...................... 4.185 4.570 109 Ljubljana ...................... 7.279 7.859 108 Celotna panoga................. 82.430 64.974 79 Največe zaloge so bile v natron in ovojnih papirjih. Za presojo, koliko v jugoslovanski celotni proizvodnji pisal- nih in tiskovnih papirjev v letu 1966 predstavljajo Vevče, naj slu- ži naslednji podatek: Od skupne količine proizvede- nih pisalnih in tiskovnih papirjev v višini 65.218 ton odpade na: Vevče ca. »/o ... 22 Videm-Krško . . . . ... 17 Beograd ... 10 Cačak ... 8 Prijedor Sremska Mitroviča . ... 8 Zagreb ... 8 Ivangrad ... 7 Vsi ostali ca. 10%. Potrošnja papirja na prebivalca v letu 1964: Švedska kg . . . 145 Vel. Britanija . . . . . . 120 Danska . . . 112 Švica . . . 100 Češkoslovaška . . . ... 44 Italija Madžarska .... . . . 26 Poljska . . . 24 Nizozemska .... . . . 100 ZR Nemčija .... ... 94 Norveška ... 93 Finska ... 80 Belgija . . . 77 Francija . . . 71 DR Nemčija .... . . . 56 Španija . . . 21 Jugoslavija .... ... 20 Sovjetska zveza . . . . . 18 Grčija . . . 17 Bolgarija . . . 16 Romunija . . . 14 Albanija . . . 10 Podatki so vzeti iz poročila Zvezne gospodarske zbornice. F. R. Kje je meja med norčavimi potegavščinami in zlobo? VEVČE, APRILA — Na vsakem delovišču, v delavnicah in drugih proizvodnih obratih je stara navada, da si včasih sodelavci privoščijo manjše potegavščine in norčije, pri katerih je ponavadi eden »žrtev«, drugi pa se na njegov račun smejejo. Pri tem pride skoraj vsakdo na vrsto, po navadi pa tisti, ki je za stvar bolj dovzeten ali pa nepreviden. Take potegavščine so šaljive in zabavne, ustvarjajo dobro razpoloženje, tudi prizadeti se največkrat složno smeje. Zagrabi za kladivo, ki mu ga je nekdo namazal z oljem, mastjo ali barvo, išče čevelj, ki so mu ga zamenjali, nosi listek na hrbtu in podobno. No ja, drugič pa bo prišel drugi na vrsto in delo pri tem ne bo nič trpelo, še bolj bodo prijeli in se ob dobri volji potrudili, da bo vse v redu. Vse te šale pa imajo svoje meje. Naj opišem dogodek, ki se je pripetil med delom v oddelku priprave snovi II. in III. papirnega stroja. Za žejo pri včasih kar napornem delu dobiva posada čaj po predpisih pravilnika o HTV kot okrepčevalno pijačo. Ta se zlasti prileže po malici, ali pa takrat, kadar so preznojeni in potrebujejo osvežitve. Pa se je našel med njimi nekdo, ki je zlonamerno ali pa vsaj zaradi neizmerne neumnosti med čaj vlil raztopino alumnijevega sulfata, ki služi kot dodatno fiksirno sredstvo pri pripravi papirne snovi. Nič hudega sluteč je sodelavec Štefan krepko nagnil in napravil nekaj požirkov. Pijača je takoj vplivala. Le razsodnost delovodje Razdevška je pomagala, da ni prišlo do hujšega. Delavca je poslal v obrat družbene prehrane, kjer so mu dali večjo količino mleka, kar je skupno z zavžito pijačo izbruhal. Nato ga je zaradi hudih bolečin poslal domov, kjer je prizadeti spet popil večjo količino mleka. Ob stalnih hudih bolečinah je trpel dva dni in bil šele tretji dan spet sposoben za delo. Na srečo kasnejših posledic ni bilo. Vprašajmo se ali to lahko imenujemo potegavščino? Skrajna nepremišljenost bi lahko imela za posledico trajno obolelost sodelavca, družinskega očeta, medtem ko je delikt napravil eden od mlajših sodelavcev iz delovne grupe. Stvar je prišla pred komisijo za ugotavljanje delovnih prekrškov. Seveda od celotne delovne grupe ni hotel biti nihče kriv. Komisija je bila prisiljena razpravo preložiti, dokler ne bo našla pravega krivca, ali pa bo izrekla pripadajočo kazen celi grupi, kar je v skladu z našim pravilnikom o delovnem redu. S. R. POPREČNA VREDNOST TOČKE ZA 12 MESECEV OD VKLJUČNO APRILA 1965 DO VKLJUČNO MARCA 1967 VEVČE, APRILA Brusilnica.................2,S2 Priprava pohrl..............2,81 L PS........................2,71 II. PS.....................2,98 III. PS.....................2,75 IV. PS....................2 85 Strojna dodel. p...........2,67 brez točka ur za normo . 2,89 Ročna dodelava p.2 57 brez točlia ur zn normo . 3,16 Energija...................2,97 Druge e. e.................2,78 Skupaj.....................2,75 Od vseh tovarn celuloze in papirja so v letu 1966 le tri povečale svoje sklade in sicer: Maglaj, Sladki vrh in Ljubljana. Izgube so bile zabeležene predvsem pri novih tovarnah celuloze in papirja kot posledica: 1. nizke stopnje izkoriščanja kapacitet 2. visoke obveznosti zaradi obresti na kredite, poslovni fondi itd., 3. povečanje cen surovin, tečaja dolarja in drugih vplivov reforme. Na nizko izkoriščanje kapacitet vpliva visok odstotek izmeta, visoki zastoji ter kratkotrajno izkustvo večine zaposlenih v tej panogi. Izkoriščanje kapacitet v letu 1966 v nekaterih tovarnah: •/« papir Sremska Mitroviča .... 54 Ivangrad.....................53 Kočani.......................47 Ljubljana....................88 Za višino izmeta nimamo podatkov. Pri nas je okrog 7 °/o, v novih tovarnah pa preko 15 °/o. Delitev dohodka na osebne dohodke in sklade je bila naslednja: 1965 1966 panoga Vevče panoga Vevče Osebni dohodki . . 61,5 69 73,3 72 Bruto skladi . . . 38,5 31 26,7 28 100 100 100 100 TABELA IV. Poprečni mesečni izplačani osebni dohodki skupaj z neindi- vidualiziranimi 1965 1966 Index Prijedor 522 690 132 Videm-Krško . . . 668 911 136 Sremska Mitroviča . 467 606 130 Ivangrad 427 585 137 Količevo 733 901 123 Radeče 707 908 128 Beograd 478 543 113 Cačak 481 620 129 Sladki vrh .... 863 1.143 132 Ljubljana .... 723 960 133 Celotna panoga . . 562 714 127 Gibanje osebnih dohodkov je do višine porasta življenjskih bilo odvisno predvsem od gibanja življenjskih stroškov in od ekonomske moči podjetja. Nekatera podjetja v panogi sploh niso uspela povečati osebnih dohodkov stroškov tj. za 23%, ker niso ustvarila dovolj dohodka. Zaloge gotovega blaga (papirja, kartona in lepenke) v tonah: “/o papir 31.12.1965 31.7.1966 Index Pisalni, tiskovni..................... 8.639 10.221 118 Vevče................................... 875 1.041 118 Celotna panoga....................... 21.686 33.317 154 NEKAJ O IZDELAVI PREMAZANIH PAPIRJEV VEVČE, APRILA — Pod .pre-inazovanjein razumemo postopek, pri katerem nanašamo na papirno površino bele oz. obarvane pigmente in jo z njimi popolnoma prekrijemo. Premazovanje izvajamo na posebnih premaznih strojih, ki stoje samostojno, ali pa so že vključeni v sam papirni stroj. Tako torej razlikujemo dve glavni skupini. Premazovanje v papirnem stroju in premazovanje izven papirnega stroja. Pre-mazovanje, kjer imamo premazno skupino vklučeno v papirni stroj, daje običajno vedno manj kvalitetne papirje v primerjavi s premazovanjem na posebnih premaznih strojih. Tekom časa se je razvilo zelo veliko število različnih postopkov za nanos pigmentne premazne mešanice na papir. Razdelimo jih lahko na glavne štiri skupine. Princip premazovanja na našem papirnem stroju, ki bo stal povsem ločeno od papirnega stroja, bo temeljil na načinu premazovanja s strgalom in zračno krtačo. Naš premazni stroj bo imel namreč vgrajena oba ta dva tipa premaznih agregatov. Oba načina premazovanja bo imel zato, ker dajeta pri premazovanju različno kvaliteto premazov, ki pa se med seboj dopolnjujeta. Naloga vsakega teh dveh agregatov je povsem določena. Obratujeta s premaznima mešanicama, ki se med seboj razlikujeta tako po sestavi, kot po koncentraciji. Za premazovanje na zračni krtači rabimo nižje koncentrirane premazne mešanice (ca. 35%), kot pa na strgalu (ca. 50%). Sestavine, ki sestavljajo premazno mešanico za zračno krtačo (air knife, luft Biirste) so vedno dražje, kot pa sestavine za strgala (trailing blade, Scha-ber). Surov papir bo prehajal najprej preko strgalne premazne naprave. Pri tem bomo dobili ca. 7 do 9 g/m2 nanosa, preračunano na abs. suhe sestavine premazne mešanice. Iz tega premaznega agregata, ki ima nalogo izenače- vati površinske razlike v papirju, vstopa papir v drugi agregat zračne krtače, kjer nanašamo premazno mešanico na premaz, ki smo jo dobili pri prehodu papirja skozi prvi agregat. Premazna mešanica, ki jo nanašamo s pomočjo zračne krtače, prihaja na še mokro premazno plast, ki smo jo dobili pri prehodu papirja skozi strgalno premazno napravo. Zaradi tega se tudi imenuje ta postopek, glede na način premazovanja, »mokro na mokro«. Papir nato vstopa v sušilni kanal, od tam pa na navijalno napravo. Tako premazan papir bo torej pri enkratnem prehodu skozi stroj le enostransko premazan. Ce bomo torej hoteli izdelovati obojestransko premazan papir, bomo morali vračati enostransko premazane zvitke na začetek pre- Premazovanje s krtačo TEČAJ ZA STROJNIKE PARNIH KOTLOV IN KURJAČE VEVČE, APRILA — Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev Slovenije redno pr reja tečaje, na katerih usposablja delavce pri energetskih napravah za strojniški ali kurjaški poklic. Na dvomesečnem tečaju aprila in maja letos se usposabljalo trije naši sodelavci iz kotlarne: Ranko Popovič, Avgust Nemec in Ivan Sitar. Po uspešnem šolanju bodo kandidati delali izpite za naziv upravijač parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem. To jeitudi v skladu s predpisi o strokovni izobrazbi delavcev v tej stroki. Nekaj misli o delu naše sindikalne podružnice KOLIČEVO, APRILA — Ne vem, če bom uspel prebuditi zanimanje članov kolektiva za delo sindikalne organizacije, vendar opažam, da so pri precejšnji večini članov sindikalne organizacije vidni ostanki zastarelega pojmovanja, češ, da ima sindikat predvsem zaščitno vlogo. Zdi se mi, da je tako gledanje posledica sedanjega sistema, zakaj sindikalna zaščitna vloga nima danes več primernega značaja, ker ljudi ščiti že sam samoupravni sistem. Zato naj bo napor sindikalne organizacije usmerjen predvsem za nadaljnji razvoj samoupravljanja. Praksa je potrdila, da se v sistemu samoupravljanja in njegovem nadaljnjem razvoju kažejo potrebe po krepitvi družbene zavesti, v Sodelavci pri montaži IV. PS leta 1962. Kmalu se bo treba odločiti tudi za montažo stroja za premaz papirjev zvezi s tem pa po aktivnem delovanju subjektivnih sil — med njimi sindikalne organizacije. Ce je delo sindikalne organizacije po vsebini in metodami prilagojeno stopnji razvoja proizvajalnih sil in stopnji družbene zavesti njenega članstva, lahko pomeni sindikalna organizacija del sistema naše socialistične demokracije. Z uvedbo družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in s sistemom delitve dohodka po delu, so ustvarjene možnosti za postopno osvobajanje dela, čeprav pri tem še niso odpravljena določena nasprotja v materialnem položaju delovnih ljudi in tudi zavest delovnega človeka mora dojeti to, da, kar se hoče napraviti dobrega v naši družbi, naj prispeva k boljšemu življenju delovnih ljudi. Saj po mojem mnenju ni sistema na svetu, ki bi mogel brez zadostne materialne osnove zadovoljiti vse potrebe, pa čeprav ima lahko ne vem kakšne naslove. Jasno je, da teh protislovij ne moremo reševati na enak način v vseh zgodovinskih fazah in v vseh državah. Vendar pa je tudi jasno, da mora socialistična družba, ki teži k osvoboditvi dela, ustvarjati možnosti za vedno bolj demokratični način njihovega raz reševanja, pri tem pa, kot sem uvodoma dejal, lahko odigra veliko vlogo prav sindikalna organizacija. Pri delu sindikalne organizacije sedaj velikokrat pozabljamo na politično delo, ki bi moralo biti usmerjeno k temu, da delovni ljudje spoznajo svoje perspektive v boju za večjo produktivnost, za pravočasno odkrivanje vseh ljudi za socialistične odnose v družbenem delu, za usposabljanje delovnih jludi v upravljavce, za pravočasno odkrivanje vseh oblik birokratizma in tehnokra-tizma, ki sta izredno trdoživ po- maznega stroja, nakar jih bomo ponovno premazovali po še ne-premazani strani. Skozi oba premazna agregata bo tekel lle papir za umetni tisk, pri katerem se zahteva najvišja kvaliteta. Pri obojestranskem nanosu premaza bo na obeh straneh (na spodnji in zgornji strani) po 20g/m-’ suhih premaznih setavin. Ce bomo na primer premazovali papir 80 g/m2, bomo torej dobili po končanem premazovanju na obeh straneh papir z gramaturo 120 g/m2. Pri ostalih vrstah papirja (ilustracijskih in kromo papirjih) bomo premazovali le na strgalni premazni napravi (enostansko ali obojestransko). Pri teh papirjih bo tudi nižji nanos premazne mešanice in bo znašal ca. 12 g/m'2 suhih sestavin premazne mešanice na stran. Za izdelavo tiskovnih premazanih paprjev rabimo: L surov papir 2. premazno mešanico. 1. Surov papir bomo v začetku za potrebe premaznega stroja izdelovali na IV PS. Tak papir mora ustrezati celi vrsti zahtev, če hočemo, da je primeren za premazovanje. Predvsem mora biti izredno enakomeren glede svoje kvalitete, To velja predvsem za debelino, gramsko težo in vlažnost, kakor tudi za kleje- nost, poroznost, gladkost, odpornost proti izpukovanju. Razlike v teh lastnostih se še nekako tolerirajo, če nastopajo med posameznimi zvitki, ker lahko po potrebi izlločimo posamezne neustrezne zvitke. Nikakor pa ni dopustno, da te iste lastnosti zelo nihajo po širini papirnega traku v istem zvitku. Tak papir je popolnoma neuporaben za premazovanje. Vsekakor bo potrebno zaradi tega še posebno poostriti obratno kontrolo glede kvalitete posameznih zvitkov, ki j h bomo nato premazovali ali pa izločili kot neustrezne za premazovanje. 2. Posamezne mešanice sestoje iz a) pigmentov b) vezil c) vode d) različnih dodatkov a) Osnovna surovina mešanice so pigmenti, katerih nalloga je, da pri premazovanju enakomerno pokrijejo papirno površino. Da se pigmenti ne odločajo od papirnega traku, moramo dodajati vezila, ki vežejo pigmente med seboj dn na papirni list. Premazovanje s pomočjo valjev Najobičajnejši pigmenti so: kaolin, kalcijev karbonat, satin belo, blanc fixe, litopon. Ti pigmenti imajo zelo različno zahtevo po vezilih za ekvivalentno vezanje med seboj in na papirno podlago. Glede njihovih krovnih sposobnosti pa lahko povemo, da so te odvisne od granulacije in lomnega količnika polnila. Gim višji je lomni količnik, tem boljši je pigment. Krovna sposobnost pigmentov je tem večja, čim večja je specifična površina pigmenta. Pigmenti, katerih velikost je v redu velikosti valovnih dolžin svetlobe, imajo najvišjo krovno sposobnost. Cim manjši so delci pigmenta (čim finejši granulacijski sestav) tem več vezila rabi tak pigment. Zaradi tega so spočetka mislili, da je za to odločilna specifična površina. Poskusi pa so pokazali, da je potreba po vezilih odvisna predvsem od števila odprtin, ki ostanejo med delci pigmenta (stopnja polnitve) pri posušenem premazu. Večino teh odprtin mora namreč zapolnti vezilo, da dobimo odporen premazni film proti prenašanju in izpukovanju. Število in oblika odprtin v takem premazu pa je odvisna od oblike delcev pigmenta in granulaoijske porazdelitve. b) Vezila imajo nalogo, da vežejo pigmentne delce med seboj in na papirni list. Razlikujemo naravna in umetna vezila. Naravni so: škrob in njegovi modi-fikati, kazein, soja protin, živalski klej, alginati, celulozni derivati. Umetna vezila pa so na bazi visokomolekularnih polimeriza-tov in kopolimerizatov. V ta namen se rabijo polimerizati estra akrilne kisline, znane pod trgovskim imenom ACRONAL, kopoli-merizati stirena in butadiena pod imenom BUTAKON, polivinil, alkohol in drugi. Vezila imajo različne lastnosti, zato moramo vedeti kaj hočemo s posameznim vezilom doseči. Škrobna vezila so na primer občutljiva proti vodi. Zato niso primerna za izdelavo premaznih papirjev, ki jih mislimo tiskati v taki tehniki tiska, kjer imajo opravka z vodo npr. offsetni tisk. Ti papirji se tudi bolj raztezajo in krčijo pod učinkom različne relativne vlage zraka, kot pa bi se, če bi v isti premazni mešanici uporabljali namesto škroba ne ko drugo hidrofobno vezilo (kazein alli določene umetne latexe). Občutljivost papirja nasproti vlagi v zraku je ena izmed njihovih pomanjkljivosti. c) Voda d) Različni dodatki imajo tako specifičen ali pa mnogostranski učinek, da jih je zelo težko porazdeliti v posamezne skupine. K tem dodatkom spadajo protipe-nilci, dispergenti, optična belila, konservirana sredstva, preprečevalci prašenja, mehčala, modi-fikatorji viskoznosti itd. Iz pigmentov, vezil, vode in teh dodatkov napravimo premaz- no mešanico. Ce z analizo ugotovimo, da pigment ustreza, moramo v laboratoriju kljub temu še praktično pripraviti premazno mešanico, da vidimo, kako se ta obnaša. Isto velja za vezilo. Na podlagi analiz pigmentov in vezil lahko edino povemo, katero vezilo alli pigment ne ustreza zahtevam. Ce pa ustreza vsem zahtevam, ki jih postavljamo za lastnosti', ki jili določimo z analizo, ne moremo še ničesar reči, kako se bo ta pigment ali vezivo obnašalo v premazni mešanici. Zaradi tega moramo pregledovati premazno mešanico na njene 'lastnosti kot celoto. Ing. E. V. jav v družbi, in nazadnje tudi na tolmačenje, da je sistem dohodka ena izmed osnovnih gibalnih sil našega gospodarskega sitema. Verjetno sindikalna organizacija ni naredila dovolj, da bi se vsi njeni člani zavedali, kakšne prednosti prinaša ta princip za nadaljnjo afirmacijo delovnega človeka in za odstranjevanje vseh tistih administrativnih regulati-vov, ki na današnji stropnji našega razvoja postajajo nepotrebni, oziroma včasih kar škodljivi itd. Naloga sindikalne organizacije je, da pomaga svojim članom spoznati omenjena in podobna vprašanja. Kajti le s takimi političnimi delovanji bomo dosegli, da se bo stalno povečavalo število ljudi, ki se bodo na svojem delovnem mestu zares počutili kot ustvarjalci in izvrševalci poslovne politike. Ne pa tako, da se včasih sami člani izvršnega odbora sprašujejo, kaj naj dela sindikalna organizacija. V današnjih pogojih je zelo pomembna naloga sindikata pri graditvi skupnih stališč, oziroma usklajevanje raznovrstnih mišljenj. Zakaj, kolikor bolj se samoupravljanje razvija, toliko očitnejša postaja potreba, da se prek sindikalne organizacije kon-frontirajo stališča o poslovni politiki, v kateri so združeni vsi gospodarski elementi. Taka aktivnost sindikalne organizacije doprinaša k demokratizaciji notranjih odnosov v delovnem kolektivu in razvijanju humanih odnosov med ljudmi. Sindikalna organizacija mora obenem sistematično razvijati tudi družbeno zavest, kar pa je nemogoče zagotoviti zgolj z mehanizmom samoupravljanja. V našem kolektivu je bilo precej govora o dejavnosti naših EE. Te so se namreč razvile v želji, da bi približale skrb za gospodarjenje delovnim ljudem in da bi se razvijalo samoupravljanje čimbolj v smeri neposrednega upravljanja. Verjetno smo jih tudi mi formirali preveč kampanjsko. Saj je očitno, da v prvi fazi formiranja delovnih enot niso bile poprej opravljene podrobne tehnične, ekonomske, organizacijske in politične priprave. Hitro so naraščale delovne enote, ki niso bile proizvodne in tehnološke celote, to se pravi, di s tem niso imele ekonomske in družbene utemeljenosti. Zato tudi niso mogle zaživeti naše EE. Tiste kompetence, ki jih imajo sedaj neposredni proizvajalci v svojih delovnih enotah niso dovolj izkoriščene in je vse premajhna angažiranost sindikalne organizacije, da bi razgibala člane sindikata tudi v tej smeri. Razumljivo je, da so pri organizaciji delovnih enot najlažje našli ustrezne ekonomske, organizacijske, strokovne in politične rešitve v podjetjih s sodobno industrijsko organizacijo dela, kjer je proizvodna oziroma tehnološka zaključenost dela, nasprotno pa se veliko težje razvijajo delovne enote, kjer ni danih takih pogojev, med njimi smo tudi mi. Kajti tam, kjer ni pravilno rešeno tudi vprašanje materialnih odnosov, se pojavljajo težave in nasprotja, ki imajo za posledico slabe notranje odnose med ljudmi in celo med delovnimi enotami, to pa vsekakor vpliva na poslovno politiko. Na kratko sem se dotaknil določenih problemov in obenem nakazal nekatere naloge, ki so aktualne za sindikalno delo. Saj bo sindikalna organizacija kot celota najbolj uspešno delovala, če bo čimbolj samostojno odkrivala družbeno ekonomske probleme in jih na osnovi lastnih ocen ob aktivnosti čim večjega števila članov pravočasno in pravilno reševala. DM Dopisujte v NAŠE DELO Upokojeni so bili MEDVODE, APRILA — V mesecu aprilu sta kolektiv zapustila ter odšla v zasluženi pokoj dva dobra delavca in člana kolektiva tov. FRANC KNIFIC in tov. AN DRE J SUŠNIK. Tov. FRANC KNIFIC se je zaposlil v tovarni leta 1946. Večino časa svoje zaposlitve je skega samoupravljanja v tovarni pa je aktivno sodeloval kot član DS, pozneje pa kot predsednik od leta 195? do 1962. Precejšnje zasluge ima pri poglabljanju delavskega samoupravljanja. Široko razgledanost si je pridobil s stalnim osebnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem. Med sodelavci je bil zelo priljubljen, ravno tako pa tudi v kolektivu, saj se je vedno zavzemal za dobre medsebojne odnose, za boljše gospodarjenje in razvoj tovarne. Izven tovarne je delal kot odbornik občinske skupščine Ljubljana-Šišk a. Za svoje aktivno delo o tovarni kot na terenu je bil lansko leto odlikovan z medaljo dela. Mnogim delavcem je pomagal pri urejevanju pokojnin in pri pisanju raznih prošenj in vlog ter jim dajal potrebne nasvete. Čeprav precej resne narave, je znal biti tudi šaljiv in družaben. Na delovnem mestu je I. pomočnik izžemalnega stroja tov. Franc Knific na delovnem mestu pred odhodom v pokoj delal pri izžemalnem stroju kot II. pomočnik, pozneje pa kot I. pomočnik izžemalnega stroja. Kot marljiv, prizadeven in vesten delavec je bil priljubljen tako med sodelavci kot v tovarni. Nikoli ni silil v ospredje. Opravljal je tako rekoč najtežja dela v tovarni ter ni maral na lahek način priti do sredstev za vzdrževanje svoje družine. Aktivno je sodeloval v NOB od 1. VI. 1942 dalje. Leta 1951 je bil odlikovan z medaljo zasluge za narod. Tov. ANREJ SUŠNIK se je v tovarni zaposlil že v rani mladosti ter več kot štirideset let delal v goričanski »papirnici«. V začetku je opravljal razna težka fizična dela, pozneje pa se je strokovno izpopolnjeval ter postal kurjač parnih kotlov in izmenski vodja kotlarne od leta 1956 dalje. Ze pred vojno se je zavzemal za pravice delavcev kot delavski zaupnik. Po uvedbi delav- Izmenski vodja kotlarne — kurjač tov. Andrej Sušnik na delovnem mestu pred upokojitvijo bil vesten, marljiv in dober delavec, ki je rad pomagal tudi svojim sodelavcem ter ni nikoli skrival svojega znanja. Tov. Francu Knificu in Andreju Sušniku želimo o imenu vseh članov kolektiva, da še dolga leta uživata zasluženi pokoj. Posvet mladih samoupravljavcev v Šmarjeških Toplicah VEVČE, APRILA - Mestni komite ZMS Ljubljana je 18. in 19. marca 1967 organiziral posvetovanje mladih samoupravljavcev v Dolenjskih Toplicah. Ker pa je bilo število prijavljenih mladincev večje, kot so predvideli, so posvetovanje organizirali tudi v Šmarjeških Toplicah. Tako je bilo v Šmarjeških Toplicah 60 mladincev, v Dolenjskih pa še nekaj več. Posvetovanje je bilo namenjeno mladincem vseh aktivov ljubljanskih občin. Iz naše tovarne smo se seminarja udeležili štirje: Tatjana Meglič, Jelka Irman, Bojan Trtnik dn Stane Močnik. Prvo predavanje — PRED VOLITVAMI V DELAVSKE SVETE — ki je bilo že v soboto popoldan, je vodil tovariš Janez HAFNER, pomočnik direktorja Šolskega centra za PTT stroko. Ob- ravnavali smo predvolilno aktivnost v delovnih organizacijah, nosilce te aktivnosti, izvedbo volitev in mesto mladih pri tem. Drugo predavanje in tretje smo imeli v nedeljo. Dopoldan nam je povedala univerzitetna asistentka Nada SFILIGOJ — SAMOUPRAVLJANJE V DELOVNI ORGANIZACIJI, KOT TEMELJ NAŠEGA DRUŽBENOEKONOMSKEGA IN POLITIČNEGA SISTEMA. V tem so bili zajeti poleg osnovnih teoretičnih izhodišč glavni problemi v izvajanju samoupravljanja danes in poskusi drugod po svetu. Zadnje predavanje — POMEN SAMOUPRAVLJANJA ZIA MLADINO IN MLADINSKO ORGANIZACIJO, je vodil tovariš Franc ROGELJ, sekretar CK ZMS. Tema je obsegala sklop vprašanj, kako naj se mladi vključijo v samoupravljanje, kot člani samoupravnih organov delovnih kolektivov in družbenopolitičnih organizacij, ter kakšen pomen ima to vključevanje za Zvezo mladine, ki naj vzgaja mlade samoupravljavce. Po predavanjih se je vedno razvila živahna razprava, saj smo imeli mladi veliko vprašanj, kot npr. lik samoupravljavca, vloga sindikata v podjetju, vpliv standarda na delo v delovni organizaciji, vprašanje kadrov, problem nezainteresiranosti mladine, naloge samoupravljanja in podobno, kar smo jih skupaj reševali. Ker je bilo posvetovanje dobro organizirano, mislimo, da bo pripomoglo k nadaljnjemu delu aktivov in mestnega komiteja ZMS. M. I. Kako bomo letovali letos v papirnici Količevo KOLIČEVO, APRILA — Upravni odbor Počitniške skupnosti Domžale je razpravljal o pogojih letovanja v sezoni .1967 in sprejel sklep, da se s 1. 5. 1967 odpre sezona'letovanja v Počitniškem naselju Izola. Naselje obsega 24 weekend hišic, od katerih so 3 last podjetja. V mrtvi sezoni so bile vse hišice temeljito popravljene in obnovljene. Za člane kolektiva znaša celodnevna oskrba, tj. prehrana in nočnina 21.00 N din. V oskrbnem dnevu je vračunan zajtrk, ki stane 3.5 N din. kosilo 8.5 N din, večerja 6.00 N din in nočnina, ki stane 3.00 N din. Otroci do 10. leta starosti imajo priznano polovično ceno oskrbnega dne. Hrana je izdatna in se bo dopustnikom izdajala v gostinskem obratu »Kopališče«, ki je pni samem počitniškem naselju. Usluge v Počitniškem naselju lahko koristijo tudi prehodni gostje. Hrano plačajo po dnevni ceni, nočnina za prehodnega gosta pa znaša 5.00 N din na osebo. Kdor ne ždla letovati na morju, ima možnost letovanja v naši planinski koči na Veliki planini. V koči istočasno lahko letujejo 2 do 3 družine. Letovalci si morajo prehrano organizirati sami. Za prehrano obstajata dve možnosti, da si letovalec sam pripravlja hrano v koči, oziroma ima možnost prehrane v Domu na Zelenem robu ali pa v planinskem domu, last PD Domžale. Nočnina v koči na Veliki planini znaša za člane kolektiva 2.00 N din, za ožje družinske člane pa 3.00 N dinarje. Za delavce, ki bodo letovali v Fiesi, bomo naknadno sporočili višino oskrbnega dne. Na podlagi pravilnika sklada za rekreacijo bo delavcem in njihovim ožjim družinskim članom izplačan del prevoznih stroškov z javnimi prevoznimi sredstvi ob odhodu na dopust v gotovini, in sicer: — delavci podjetja prejmejo 120.00 N din, — ožji družinski člani, ki jih delavec preživlja in ki so stari več kot 10 let, prejmejo 70,00 N din, — ožji družinski člani, ki jih delavec preživlja in ki so stari od 3—10 let, prejmejo 35,00 N din. Za kritje dela stroškov pri preživljanju letnega dopusta bo delavcem in njihovim ožjim družinskim članom na podlagi dokazila Počitniškega doma, Počitniške skupnosti ali drugega turističnega podjetja izplačan regres za 7 dni letovanja, in sicer: — delavci podjetja prejmejo po 10.00 N din/dan, — ožji družinski člani, ki jih delavec preživlja in ki so stari več kot 10 let, prejmejo 10,00 N din/dan, — ožji družinski člani, ki jih delavec preživlja in ki so stari Dvema zaslužnima sodelavcema je prenehalo delovno razmerje VEVČE, APRILA — S prvim dnem tega meseca sta odšla v pokoj dva zvesta člana kolektiva, tovariša Ivan Benedik in Tone Trtnik. Sicer jima starostna doba še ni potekla. Oba invalida iz NOB imata priznano posebno dobo, ki jma utemeljuje njuno upokojitev. Ivan BENEDIK se je zaposlil pri nas 5. 11. 1951, leta. Njegov osnovni poklic je bil tesarski, zato je bil v začetku tudi zaposlen na tem delovnem mestu. Zaradi njegove invalidnosti, zlasti pa stalnem prizadevanju za izpopolnitev izobrazbe, je napredoval o skladiščtiika pomožnega materiala in nazadnje v knjigovodjo osnovnih sredstev. Ne samo, da je opravljal svoje dolžnosti vestno in prizadevno na vseh delovnih mestih, bil je stalni in aktivni delavec v vseh družbe-no-političnih organizacijah n tovarni in zven nje, nazadnje tudi predsednik sindikalne podružnice, ki jo je vodil dobro in požrtvovalno. Ob smislu za njegovo osebno zadovoljstvo in ob skrbi za njegovo družino, ga privatno najdemo na njegovem ureje- nem domu, kjer si da ob prostem času mnogo opraviti za prijetno počutje svoje družine. Tone TRTNIK se je zaposlil pri nas istega leta, celo nekaj mesecev prej. Skoraj celo delovno dobo ga najdemo na delovnem mestu izmenskega vodje brusilnice. Ob njegovem rednem delu in skrbi za družino Tone Trtnik je še vedno našel dovolj časa za delo v vseh organizacijah v podjetju in na terenu. Skozi vsa leta pa je zanj karakteristično, da je deloval v organih samoupravljanja kot član, predsednik UO in predsednik DS. Zato je bil stalno na tekočem o dogajanjih v podjetju in kot samoupravljavec po vseh svojih zmogljivostih prispeval k dobremu gospodarjenju in urejanju vsakodnevnih vprašanj, ki so zadevale problematiko proizvodnje in upravljanja. Pri obeh naših novih, mladih upokojencih pa bi bilo napak, če se ne bi spomnili njunih prispevkov med NOB. Tako Ivan Benedik-Matiček in Tone Trtnik-Jure sta takoj doumela pomen in potrebo NOB. Slovenstvo in napredna miselnost delavskega razreda sta usmerila njuno pot med vojno in njuno delo po vojni, v novi družbi. Kot aktivna borca sta neštetokrat izpostavljala svoja življenja vsem nevarnostim in napadalnosti okupatorja. Za njune zasluge sta dobila več priznanj in pa največje odličje — partizansko spomenico. Ivan Benedik Zato ni prav nič presenetljivo, da oba odhajata v pokoj s ponosom, obenem pa s težkim srcem. Prav tako pa je lepo in prav, da smo se od njih poslovili na dostojen način, zlasti pa je bilo slovo prisrčno v njunih ožjih kolektivih, kjer je vsakdo hitel, da jima je z resničnim stiskom roke zaželel mnogo zadovoljstva in prijetnih let. Tem željam se pridružuje tudi naše uredništvo. pod 10 let, prejmejo 5,00 N din na dan. Izplačilo dela stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi in dela stroškov za preživljanje letnega dopusta za delavce podjetja, udeležence NOB je poleg zgoraj navedenih zneskov enkratno in znaša: — za udeležence NOB iz leta 1941 200.00 N din, — za udeležence NOB iz leta 1942 150.00 N din, — za udeležence NOB iz leta 1943 110.00 N din, — za udeležence NOB iz leta 1944 70.00 N din. Vse delavce, ki bodo v letošnjem letu letovali v Izoli, Fiesi ali v planinski koči na Veliki planini, naprošamo, da se prijavijo od 8. do 10. maja 1967 v sekretariatu podjetja. Naše lelovanje VEVČE, APRILA — Komisija za družbeni standard je ob udeležbi nekaterih sodelavcev iz kadrovskega sektorja razpravljala o načiu letošnjega letovanja in o cenah celodnevnega penziona. Po pregledu možnosti je sestavila predlog in ga dala v potrditev DS podjetja. Ta je skoraj celotni predlog sprejel. Počitniški dom v Novigradu bo posloval od 20. junija do 10. septembra. V juniju in septembru bodo cene precej nižje, ker gre za predsezono. Od celotnega števila vikend hišic bomo odstopili 3 tovarni celuloze Medvode in 3 Počitniški skupnosti Moste-Polje. V zameno pa bodo člani papirnice lahko letovali na vseh krajih, kjer ima Počitniška skupnost Moste-Polje svoje domove. Cene penzionov bodo različne. Za člane kolektiva bodo znašale v predsezoni 1760 S din, v sezoni pa 2080 S din. Otroci do desetih let imajo znižano na 1500 S din oz. 1360 S din, za majhne otroke pa. ki spijo pri starših, bodo plačali le 960 S din za oskrbni dan. Na Jelovici, v počitniškem domu Rovtarica, letos ne bo letovanja, ker že tečejo priprave, da bi ta dom prestavili v Bohinj blizu hotela »Zlatorog«. Med tovarno Medvode in Občinsko skupščino Radovljica so v teku razgovori o lokaciji v Bohinju. Stroški prestavitve ne bodo občutni, vendar pa je predlog, da bi jih razdelili med oba kolektiva. S tem bo vprašanje počitniškega doma na Jelovici rešeno, dom pa bo prijeten kraj za bivanje v letnem, kakor tudi v zimskem času. g i*Eci.jAHiE | Prvenstvo posameznikov papirnice Količevo N e G O H E T Uspeh v začetku polovičen KOLIČEVO, APRILA — Kegljaški klub Papirnice Količevo je razpisali pomladansko prvenstvo posameznikov v disciplini 3 X 150 lučajev. Na razpis se je prijavilo 23 tekmovalcev članov sindikalne podružnice Papirnice Količevo ter ostalih članov KK Papirnice. Tekmovanje mora biti končano do maja, do sedaj pa je večina nastopajočih že odmetala po 2 X 150 lučajev. Po dveh nastopih je na prvem mestu Andrej Vavpetič z odličnim rezultatom 1287 podrtih kegljev, na drugem Vide Vavpetič s 1201 in tretji Božo Petkovič s 1159 podrtimi keglji. Vrstni red prvih dvanajst po drugem nastopu: 1. Andrej Vavpetič 6i27 Podrtih kegljev 660 1287 2. Vide Vavpetič 598 603 1201 3. Božo Petkovič 603 556 1159 4. Jakob Lukman 578 567 1145 5. Ivo Sonc 559 567 1426 6. Fric Majhenič 541 576 4417 7. Vanči Majhenič 575 540 1413 8. Jože Poljanšek 537 562 1099 9. Anton Volčini 573 523 1096 10. Janez Mežan 526 522 1048 11. Stane Skok 572 475 1047 12. Cveto Poljanšek 500 524 1024 (Prva kolona — I. nastop, druga kolona — 11. nastop, tretja pa skupno.) O končnem vrstnem redu in o podrobnostih s tega tekmovanja pa bomo poročali v naslednji številki Našega dela. -ej Tekmovanje v borbenih igrah KOLIČEVO, MARCA — V nadaljevanju tekmovanja v borbenih igrah (2. liga) so kegljači Papirnice Količevo 17. III. nastopili na kegljišču Slovana proti Izolirki. Skozi vso igro so bili Količani boljši, saj so iz seta v set večali razfliko, tako da se je končni rezultat tekme glasil 680 : 537 podrtih kegljev v korist Pa-irnice Količevo. Boljši v ekipi apirnice na tej tekmi so bili Jože Poljanšek, Andrej Vavpetič in Vanči Majhenič. Naslednjo tekmo je moštvo Papirnice Količevo zopet nastopilo na tujem kegljišču in to v Grosupljem proti domači ekipi. Bila je to ena od tekem, ko se do zadnjega meta ni vedelo, katera ekipa bo zmagala. Po prvih treh setih je bil rezultat neodločen, da bi v četrtem domačini podrli kar 24 kegljev več kot Količani. V petem setu so igralci Papirnice znižali razliko za 2 keglja, tako da je ostala razlika 22 kegljev. v zadnjem setu pa so Količani z boljšo igro nadoknadili razliko ter zmagali s petimi keglji prednosti. V ekipi Papirnice je zavladalo veselje, ko je zadnji tekmovalec domačinov odmetal, saj so s tem dosegli svojo peto zaporedno zmago v tem tekmovanju. Skupna razlika iz teh petih tekem pa znaša 485 kegljev. Najboljši na tej tekmi so bili Ivo Sonc, Jože Poljanšek in Cveto Poljanšek. Še nekaj novic s kegljišč KOLIČEVO, MARCA — V drugi tekmi male lige se je ekipa Papirnice Količevo pomerila s KK Litostroj na kegljišču v Jaršah. Zmagalo je moštvo Papirnice'z rezultatom 2264:4937 podrtih kegljev. Moštvo Papirnice Količevo je nastopilo v naslednji postavi: Petkovič B. 379, Some L 370, Volčini T. 400, Vavpetič A. 375, Poljanšek J. 370, Majhenič F. 370 podrtih kegljev. Pri gostujoči ekipi pa je bil najboljši Urbas s 339 podrtimi keglji. IZOLA, 1. IV. 1967 — Ekipa Papirnice Količevo je odigrala na dvosteznem kegljišču v Izoli prijateljsko tekmo s KK Izolo v disciplini 8 X 400 lučajev. VEVČE, APRILA — Plavalni klub »SLAVIJA« je imeli 31. lil. 1967 v klubskih prostorih na Vevčah redno letno skupščino. Analizirali so delo v pretekli sezoni in napravili načrt za nadaljnje delo. Že sama udeležba na skupščini je pokazala, da so vsi člani strnjena lin homogena druščina, ki jo zanima delo kluba, njegovo življenje in delovanje. Poleg članov so se skupščine udeležili tudi predstavniki občinske plavalne zveze, plavalne zveze Slovenije in pa zastopniki ljubljanskih plavalnih klubov. Po običajnih formalnostih skupščine je predsednik kluba Tone Novak podal poročilo o preteklem delu kluba. Pohvalil je zlasti dobro sodelovanje med organizacijo kluba in plavalci^ posebno pa trdno prijateljstvo med plavalci, ki si brez razlik in grupacij prizadevajo za ugled in uspeh kluba z borbenostjo in Za Papirnico so nastopili: Podrtih kegljev Majhenič V...........382 Majhenič F...........367 Poljanšek J..........419 Vavpetič A...........394 Volčini T............403 Sonc 1...............373 Poljanšek C..........388 Vavpetič V...........406 Najboljši domačin je bil Remic, ki je dosegel 401 kegelj. Končni rezultat tekme se glasi 3434 : 3024 podrtih kegljev v korist Papirnice Količevo. NOVA GORICA, 2. IV. 1967 - Na štiristeznem kegljišču v Novi Gorici so se kegljači Količevega pomerili z domačo ekipo v disciplini 8 X 200 lučajev. Zmagali so kegljači Nove Gorice z rezultatom 6429 : 6357 podrtim kegljem. Na tej tekmi velja omeniti rezultat tekmovalca Papirnice Količevo Vida Vavpetiča, ki je dosegel! odličen rezultat 932 kegljev. Količani so tokrat nastopili v naslednji postavi: Podrtih kegljev A. Vavpetič .... 817 T. Volčini..........809 I. Sonc...............782 V. Vavpetič .... 9’32 J. Poljanšek .... 791 J. Lukman.............686 S. Skok...............727 V. Majhenič .... 813 Najboljši pri domači ekipi je bil Hvala M. z 85il podrtimi keglji- -ej požrtvovalnostjo. V klubu vlada društveni idealizem, ki je osnova kompaktnosti in napredka vseh ekip. Ko je govoril o finančnem položaju kluba, je omenil, da so finančna sredstva znatno manjša, vendar pa bo z dobro voljo in ob pomoči Papirnice Vevče tudi vnaprej delo kluba šlo v začrtano smer. Pri tem se je zahvalil svojemu matičnemu kolektivu za dosedanjo pomoč in razumevanje. Vsi udeleženci so z veseljem sprejeli vest, da se je graditev 50-metrskega bazena že pričela. Ob dejstvu, da so se sedaj v obstoječem bazenu v poletnih dneh razvrščali tako kopalci, kot pla-valci-športniki, je jasno, da je bil sistematičen trening tekmovalcev okrnjen. To bo v bodoče odpadlo, ker bo dovolj prostora, za vse, rešeno pa bo tudi vprašanje najmlajših, ki ob sodelovanju matične šole v Polju prihajajo v klub vedno v večjem številu. Tu je treba upoštevati tudi tekmovanja šolske mladine in pa plavalno šolo. Odsev marljivega dela plavalcev in vodstva kluba je bilo razbrati tudi iz tehničnega poročila, ki ga je podal trener kluba tov. Janez Gašperin. Omenil je uspehe pri tekmovanjih v pretekli sezoni, češ da iz skromnih začetkov prehaja klub že na vidna mesta v plavalnem športu. O teh uspehih smo v našem listu že pisala, bodisi v zvezi^s tekmovanji v republiškem merilu, nekaj pa tudi v mednarodnem. Ni pa razveseljivo dejstvo, da je v tekmovalnih vrstadi še vedno premalo žensk, kar zlasti negativno vpliva na rezultate pri ekipnem ocenjevanju tekmovanj. Bolj kot lov za rezultati pa je razveseljiva skrb za čim večjim številom naraščaja. Tako je lani v plavalni šoli splavalo okrog 50 otrok, od katerih bo čez nekaj let sigurno nekaj dobrih plavalcev in šele potem bodo tehnični rezultati prišli do izraza. Razveseljivo je tudi to, da so se prišli na skupščino pozanimati tudi starši nekaterih najmlajših plavalcev in ugotovili, da prepuščajo otroke dobri športni organizaciji, katerih v našem okolišu zadnja leta precej primanjkuje, in ki se trudi za telesno in moralno vzgojo doraščajoče mladine in jo odtujuje cesti in gostilni. VEVČE, APRILA — V spomladanskem delu nogometnega prvenstva v Slovenski nogometni ligi je NK »SLAVIJA« zelo dobro startal s prvo tekmo v Celju proti tamkajšnjemu istoimenskemu klubu in zmagal z rezultatom 2 : 1. Drugo tekmo z »MURO« na »domačem« igrišču (beri: igrišče Slovana v Mostah) pa je zgubil z rezultatom 1 : 3. s Kovinarjem v Mariboru 1 : 4, Triglav pa premagal doma 1 : 0. KOLIČEVO, APRILA — V sredo 5. IV. ,1967 so imeli nogometaši Papirnice Količevo v gosteh sindikalno ekipo Želez, podjetja iz Alma (Švedska). Prišli: Marec 19671 Jože Gal, obratni laborant Ivan Okoren, ključavničar II. Metod Plešnar, II. pomočnik Zlatko Kodič, embalažni mizar Asim Grošič, nanosilec Alija Jušič, pomožni delavec Jože Jene, pom. vodje kondic. stroja Peter Hribar, prakt. v proizv. — tehnik Hamid Reizovič, nanosilec Vid Vilfan, prakt. v proizv. — tehnik Husein Silahič, pom. vodje kolo-droba Muharem Jašič, pom. vodje kolo-droba Odšli: Branko Diehl, odšel v JLA Alojz Smrekar, odšel v JLA Marjan Gašperšič, odšel v JLA Jernej Hribar, odšel v JLA Alojz Strnad, odšel v JLA Suljo Devedžič, odšel v JLA Poročili so se: Muharem Jašič s Semso Torič Čestitamo! Rodili so se: Ivanu Bogoviču, sin Branko Francu Frasu, hči Ingrid Hildi Gradišek, sin Renato Vidu Novaku, sin Danijel Jerneju Jančarju, sin Čestitamo! V mesecu marcu je vložilo prošnjo za sprejem v delovno razmerje 21 prosilcev z naslednjo šolsko izobrazbo: višja šolska izobrazba 2 prosilca srednja šolska izobrazba 4 prosilci poklicna šola 7 prosilcev popolna osnovna šola 3 prosilci nepopolna osnovna šola 5 prosilcev IZ OBRATA MtDVODE V mesecu marcu so se zaposlili: 1. Alojz Tršan, vratar, 2. Jernej Gruden, vratar, 3. Jakob Šubic, vratar, 4. Jože Potočnik, vratar, 5. Radoslav Cepič, obratni laborant, 6. Alojz Čarman, strojni tehnik, 7. Miloš Petrovac, papirniški tehnik — praktikant v proizvodnji, 8. Ibrahim Pajazetovič, II. pomočnik kuharja celuloze. V' mesecu marcu so odšli iz tovarne: 1. Milka Trček, referent za družbeni standard, upokojena, 2. Franc Petelinkar, ključavničar III, v JLA, 3. Marjan Žganjar, razkladalec surovin, v JLA, 4. Andrej Kozamernik, razkladalec surovin, v JLA, Tekma je bila odigrana na igrišču v Jaršah pred približno 200 gledalci. Zmagala je gostujoča ekipa z rezultatom 2:0 (1 :0). Švedski nogometaši so bili boljše moštvo in zasluženo zmagali, domačini pa se morajo zahvaliti vratarju Plešku, ki je nekajkrat uspešno posredovaj ter preprečil, da poraz ni bil še hujši. Domači napadalci so si ustvarili kaj malo priložnosti za dosego gola, pa še te je obramba Švedov pravočasno odstranila. V opravičilo domači ekipi le toliko, da je bila to prva tekma nogometašev Papirnice Količevo v letošnji sezoni. -ej 5. Janez Korbič, električar, v JLA, 6. Alojz Keber, obratni laborant, v JLA, 7. Duro Zadravec, nakladalec lesa, v JLA, 8. Bogdan Ponikvar, razkladalec surovin, v JLA. IZ TOVARNE KOLIČEVO V mesecu marcu 1967 so se zaposlili: Franc Kosirnik, šef garaže, Alojz Sušnik, strojni ključavničar, Marko Poljanšek, strojni ključavničar, Janez Mihelčič, pomočnik mlinarja PS I. V mesecu marcu 1967 so odšli iz podjetja: Marija Kočar, upokojena, Janez Urbanija, odšel na odsluženje voj. roka, Martin Prašnikar, odšel na odsluženje voj. roka, Jože Kerč, odšel na odsluženje voj. roka, Vladimir Avbelj, odšel na odsluženje voj. roka, Jernej Aleš, odšel na odsluženje voj. roka, Ciril Grošelji, odšel na odsluženje voj. roka, Janez Kosec, odšel na odsluženje voj. roka, Branko Štirn, odšel na odsluženje voj. roka, Stane Gorta, odšel na odsluženje voj. roka, Franc Zavbi, odšel na odsluženje voj. roka, Zoran Milojevič, odšel na odsluženje voj. roka, Miha Zajc, odšel na odsluženje voj. roka, Janez Žibert, odšel na odsluženje voj. roka. Rojstva: Stanetu in Frančiški Ravnikar se je rodil sin Stanko. Milena Lap je rodila hčerko Ireno. Čestitamo! ______(!A$EDEL0_ Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo. — Izdajata delavska sveta omenjenih tovarn. — Izhaja vsak mesec. — Odgovorni urednik Stane Robida. — Uredniški odbor: Ivan Bogovič, Janez Gašperin, Milan Korošec, Jože Lejko, Ljubo Milič, Tone Novak in Stane Skok. — Uredil Danilo Domanjko (Delavska enotnost). — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Ali naj 6i imeli tečaie iujifi jezifcou prifiodnjo sezono doma ? VEVČE, APRILA — Nekaj naših sodelavcev, zlasti onih na vodilnih mestih, ki potrebujejo znanje tujih jezikov pri svojem delu, obiskuje tečaje tujih jezikov pri ustanovah izven podjetja. Ze večkrat pa so tudi drugi člani kolektiva izrazili željo, da bi se radi učili tujih jezikov, če bi imeli za to priložnost. Ker obisk takega pouka izven podjetja zahteva precej časa in stroškov, bi bilo zelo umestno, da bi tečaje organizirali v podjetju s pomočjo zavoda, ki bi bil kompetenten za izdajo ustreznih spričeval ob zaključku tečaja. Za začetek bi prišla v poštev tečaja angleškega in nemškega jezika, po želji članov kolektiva pa tudi kakega drugega jezika, če bi bilo dovolj kandidatov. Ne izplača se namreč tečaj organizirati, če bi bilo manj obiskovalcev kot dvajset. V ta namen naj bi se interesenti do jeseni odločili. Takrat bomo izdali še poseben razpis o tečajih in jih ob zadostnem številu prijavljenih tudi organizirali. S tem bi pomagali vsem onim, ki imajo veselje do tovrstnega znanja, bodisi iz privatnih ali službenih potreb. Zlasti pa priporočamo študij tujih jezikov onim delavcem, ki kakorkoli uporabljajo tujo literaturo na svojih delovnih mestih, ali ki jim bi bila potrebna delovna praksa v tujini, pa je ravno neznanje jezika pri tem edina ovira. Izobraževalni center podjetja Pred novo sezono so plavalci pregledali delo KADROVSKA SLUŽBA POROČA IZ OBRATA VEVČE Nagradna križanka »PRAZNIK DELA« 8/34 V/CA M El///K VRSTA 7>AP/RJA A//\^Avn 'ČAPU/ D£L (/»i£*£ KEM/CAH EUMEA/7 A//tQlA SMkr mrv/< DO//AVE 8GLCAH &£AP/QE V TOČKA KAtAU// ZA/MEK WSK/ BAS/sr nmj zrszA -rAkoJZA//*' OV Sip V. Pkop£/*r V/S V/L CA Li/MAk ir- ŠTROS S -MAJEV RUSKI S KOI D A T SAPA/A LEf/ZVA DRAG KAMEA/ 8. MAJA /9/aET 9ČOME TVJ/SKO TELO VDOR MESTO VA O/oKUS/M. ?OOOV /vn D/V/O D KARDELJ EDVARD M ARO/K// KOM/TET MESTf> V GRUH SroKZM/ m/AK UI/C.A i/ ZAgRE&O DVA 'Pr/ČA dodatek 7>AP/R/t/ SRBSKO M. /ME Č/S7/L££ T/OOUJKt K?. /ME ZENSKO 'ME VRSTA V LES-A SCROV/KD ZA PAV/V L (/K A V /ZEmC/JI ?/?K/ KAO/KOE zmv/w 'PVor/ MALARIJI ELFm voDjETje VEC.EPT OPOOJE mlat/Ea OOZPO Y-AI/KI C/STOCA $0$ SOAfC/) Ceg/rr) zm/za/va //OTA JVEDSKO MESTO ■BO/C-/ezdv/sce mosk/ PZI/SKI OLAf KAU//VO DEJANJE DvA So- g/ASK/to, VERDI- JEVA OPEVA UOS Celote ca s o?/s Z/. /M M. C-RKA OffX/t/£. S/./KAR ALBEDT Mmm M0/STOR TA MASAU V/MSKA KOK/EK/CA K/TAJSKO /ME ORANJE OoVA v mn a o ZOBM/KA DO/ZA K VŽUNCJIE mje jajčece \ I. nagrada: 60,00 N din II. 2 nagradi po 30,00 N din III. 4 nagrade po (0,00 N din Reševalce prosimo, da oddajo rešene križanke najkasneje do 9. maja 196? na uredništvo »Našega dela« oziroma poverjenikom v svojih podjetjih. Izid žrebanja bomo objavili v majski številki našega lista.