21. stev. Novo iiiOHto, 1. novembra 1907. XXIII. lotiiik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo 1. in 15. vsace^a meseca. Cana jim je a poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nctnićijo, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, paroAnino in oznanila tiskarna J, Krajec nasi, v Novem mestu, Ločitev drožij od vina. Pri prvem preanamanji (pretakanji) novega vina, katero se ima vršiti, kakur liitro se novo vino včisti, gotovo pa pred božićem, zadobi se iz sodov takozvane drožje. V drožjali naliaja se se vedno 40 do 50 odstotkov vina, katero ni cisto ni6 slabše od odtoëene{ça. Drožje se pri nas ali 6iato nič ne «porablja ter kar proč zlije, fg a. to osobito v kleteh malili vinogradnikov, aH se pa iz njili žganje, takozvani drožnikžge. Drožnikžgati ni pa nič kaj prijetno delo, in to delo se tudi Bog vć kaj ne izplava, ker ae mora zanj dosti davka plačati. Odločno najboljše je, iz drožij čisto vino ven zadobiti, katerega se v njib, kakor rečeno, se 40 do 50 odstotkov naliaja, toraj v liektolitru drožij se 40 do 50 litrov. Čisto vino Podob» It 1. Podoba St. 2. pa obesijo s pomočjo kljuk vreče z dežami vred, na strop kleti. Vsied teže dež, posebno pa se vsied teže Čistega vina, katero se na dnesiti dež nabira, vrsi se vetlk pritisk na vreče, in sačenje gre vsied tega pritiska vedno bitrejse izpod rok. Izsačeno vino se pa tudi tako ne visi, ker ne pride v prosto dotiko z zrakom. Kadar je vae vino izsačeno ter na dnesih dež nabrano, se ga s pomočjo pip, katere so blizo dežnili dnes umeščene, — odtoči. Taki sanaborski, vino od drožij ločevalni sačni pri- zadobujejo iz drožij v nekaterih vinorodnih krajih, kakor na Nižjeavstrijskem in tudi drugod, s pomočjo odtisnenja (preSanja) drožij. V ta namen poslužujejo se jako trdnih, iz motoza (apage) ter brez šivesa tkanih vreč (žakljev) in pa primerni]) stiskalnic. V družili vinorodnih krajih, in to osobito v Vipavi, na Goriškem, v latri itd., ločujejo pa vino od drožij s tako imenovanim sačenje m. V ta namen imajo posebne lesene kljuke narejene, katere se s spodnjim koncem v trdne platnene vreče vtaknejo ter v sredini dnesa vreče, to z beko trdno k nji privežejo. Vrečo napolnijo potem z drožmi, in drožij poino vrečo privežejo na zgornjem koncu a pomočjo beke zopet prav trdno okolu kola kljuke, kateri ima v ta namen neke zareze po aebi. Tako napolnjene vreče obesijo potem na strop kleti in pod nje postavijo pa škafe, v katero se iz vreč cedeče čisto vino lovi. Ta ločitev vina od drožij je pa jako počasna, in vino se pri tej ločitvi seveda jako jako zveši. Zato domislili so si v neki vipavski vasici, Sa-nobor imenovani, že zdavno neki odločno boljši način sačenja. Ta obstoji v tem, da vtikajo h kljukam privezane vreče v nalašč zato narejene hrastove deže, katere 80 zgoraj jako ozke, zdolaj pa široke. V teh dežah nalijejo vreče z drožmi, vreče privežejo h kljukam, potem Podob» it. 3. n Podoba it 4. | pravi podobna je ona, katero priobČuje odlični vinarski strokovnjak gospod dal Piaz v 31). številki na Dunaju izhajajočega strokovnega časnika „Allgemeine Wein-Zeitung", katerega ravno navedeni gospod lyeduje, in kateri je bil tako prijazen, da nam je lesoreze pridjanih štirih podob posodil, ('ela ta sačna priprava obstoji : 1, iz količa b (podoba št. 1.), kateri ima na spodnjem koncu glavo C, na zgornjem pa prečnico a. 2. Obstoji ta sačna priprava iz močne platnene vreče (t (podoba št. 2.), v katero se, kakor iz podobe razvidno, količ b vtakne ter na spodnjem koncu prav trdno okolo glave C priveže. 3. Obstoji ta sačna priprava, kakor podoba št. 3. v preseku kaže, iz deže e, e, katera je zgoraj veliko ožja memo zdolaj, in katera ima v zgornjem ozkem dnesu široko luknjo g, v spodnjem širokem dncsu pa ozko luknjo, previđeno s čepom f. — Kako da se to pripravo za ločitev vina od drožij, toraj za sačenje uporablja, kaže pa podoba št. 3. jasno. Najprej se h koliČu b primeže vrečo d, kakor to podoba št. 2. kaže. Reklo bi se lahko, da se količ b obleče z vrečo d, katero ae spodaj dobro okolo glave C príveže. Tako z vrečo oblečeni količ vtakne ae potem skozi široko lukojo g zgorajega ozkega dnesa deže (e e podoba at. 3.) v dežo, kjer se jo z drožjami napolni ter zgoraj pri g prav trdno h ko-liču priveŽe. Dežo s polno vrečo vred se konečno obesi na strop kleti. To se zvrsi enostavno a pomočjo vrvi, katero ae v podobi zanjke okoli jeglice a ovrže. Od (Irožij ločeno vino ali sačno odtoči ae konečno po čepu f (podoba st. 3.) iz deže. Dovršeno to celo pripravo kaže podoba at. 4. To pripravo bi si pač lahko sleherni dolenjski pridelovalec vina omislil, saj mu jo izdela labko vsak domači po-sodar. __—1— Na kaj je gledati pri pitanju prašičev? Če hočeš, da bo pitanje vspesno, potem je treba, da se ti dobro izplača. Zato pa ni vsejedno, koliko časa traja pitanje in koliko krme se v tem času porabi. Čim hitreje opitaa prašiča, tem več imaš dobička. Tako uČe izkušnje in tako kažejo tudi računi, ki jih napravljas o pitanju. Pitanje traja po 3, 4 pa tudi po 6 mesecev. Pri peršutnlkih traja krajai Čas, ker se le na pol opitajo, pri starili prašičih pa trpi po dalje časa, da se popolnoma opitajo. Ako hočeš pitanje okrajšati, potem moraš skrbeti za lahko prebavno in tečno krmo. To je posebno važno ! Čim več si daš truda v tem pogledu, toliko lepŠe vapehe boš dosegel. Taka krma naj se po večkrat na dau poklada, po trikrat, štirikrat. Pri nas pitamo večidel s kuhanim korenstvom in krompirjem in s turšico. Taka krma je lahko prebavna in naj se po štirikrat na dan poklada, da imaš lepše vspehe. Drugič je pa važno, da ne dajemo vea Čas pitanja enako klajo, ampak da dajemo v drugi polovici bolj tečno krmo ia proti koncu pitanja najbolj okusno in močno krmo. Oe ima trajati pitanje 3 mesece, naj se daje prvi mesec bolj redka kuha krompirja in pese fko-renja, repej, ki mora biti dobro oblojena, drugi mesec bodi kuha bolj gosta. V tem času je pokladati tudi že turšico, ki bodi zdrobljena ali pa kuhana. Tretji mesec je pokladati še bolj gosto kuho in več tursice. Če je prašič, ki se ima pitati, težak n. pr. 70 kg, potem porabi poprek kakih 9 kg krompirja in pese na dan. Prvi mesec naj se mu oblodi ta kuha s do ^j^^g pšeničnih otrobij. Drugi mesec naj se mu daje tursice, na dan po '/2 do 1 kg, in tretji mesec naj ae množina turšiČnega zrnja poveča, tako da je dobi 1 do iVa^g «a dan. Ob enem naj se pa še dalje poklada za oblodo pšenične otrobe, ker so v zdravstvenem oziru ugodnega učinka za prašiče, ki se pitajo, in sicer zaradi tega, ker me-Čijo. Pri dobri reji se zredi peršutnik poprek za '/a kg na dan. Iz tega se lahko vidi, kako se izplača pitanje in pokladanje močnih krmil, ki se morajo Itupovati. To pa se ni vse, na kar je gledati pri pitanju. Želo važno je tudi, da se krma sproťi pripravlja, da je sveža in zdrava, da ni pregorka, pa tudi ne postana in mrzla. V tem pogledu mora biti red ! Tied je pa tudi potreben glede časa, v katerem je pokladati pitanim prašičem. Čim bolj skrbni smo v tem oziru, toliko boljše je za nas. Važno je tudi za nas vprašanje, ali naj se poklada klaj no ap no ali ne. Če pokladamo doati korenstva. kakor je pri nas navada, potem ni nobenega dvoma, da je klajno apno dobro sredstvo za boljšo rejo. Prašič potrebuje namreč mnogo rudninskih snovi, in ker jih po zimi in pri hlevski reji ne moremo drugače nuditi, je prav, Če jih dajemo saj v obliki klajuega apna. Oe ni pomij, se lahko vzame tudi nekaj malega soli, toda prav malo. Za cel teden zadostuje 1 žlica soli. Skrbeti je tudi za to, da svinjak ni premrzel, kajti v takem svinjaku se klaja zapravlja, ker jo žival mnogo porabi za proizvajanje potrebne telesne toplote. Mrzli svinjaki naj se dobro zapažijo s slamo, steljo ali gnojem, da ne trpi prašič mraza. — Opozoriti mi je pa tudi na to. da je treba pri koritih in sploh pri vsi posodi, ki se rabi za pripravljanje krme, veliko snage. Korita naj se po vsakem pokladanju izpraznijo in očistijo. Če puščamo zjedi Čez noč po koritih, se tudi ne smemo čuditi, če se vgnezdijo podgane in če se pasejo po svinjakih. — V zadnji dobi pitanja, ko dobi prašič gosto kuho, je prav, če se mu ponudi vsak dan nekoliko čiste vode za pijačo. —r— DomaČe hranilnice. Dandanes malokomu kaj preostaja od svojega zaslužka in le težko je kaj prihraniti. Sleherni pa goji željo, nekaj prihranjenega imeti, bodisi za slučaj bolezni ali posebne sile, ali za čas počitnic, nekteri zopet za stare dni. Marsikdo si zavzame in polaga pritrgane si krajcarje na stran ; pride pa ura, ko ga trdna volja zapusti in porabi zopet prihranjeni denar brez resne sile. Prelahko je prišel do denarja! Da bi mu bil za tisti dan nedosežen, bi ga ne bil potrošil. Kako temu v okom priti, pogodili so Amerikanci že pred kacimi šestnajst leti, in sicer z domačimi hranilniki ali nabiralniki, in take namerava novomeška mestna hranilnica vpeljati. Strankam, ki ae bodo za to oglasile, izročila bo mestna hranilnica lične kovinaste pusice ali hranilnik, ki je tako umetno napravljen, da se ne more niČ ven stresti in tudi brez ključka ne odpreti ; ključa pa ne dobi stranka, ampak ga obdrži hranilnica. Od časa do časa, ko se je v pušict kaj nabralo, pride lastnik s pušico v mestno hranilnico. Tam vpričo njega pušico odpró in nahajajoči se denar preštejejo ter na njegovo ali poljubno ime v liranilno knjižico vpišejo. Zaklenjeno pusico in knjižico vračajo v nadaljno nabiranje. — Denar se obrestuje od prihodnjega mesca dalje. Iz knjige se kajpada dvigne kadar se hoče, le isti dan ne, katerega se je kaj vložilo. Večletna skušnja je dokazala, da na ta način človek samega sebe prisili, denarjev privarovati, pa tudi obdržati. Po vsem svetu se je to obneslo in zato tudi tako razširilo, da se danes na tisoče štejejo taki denarni zavodi, ki so hranilnike upeljali. Lepo se vporablja hranilnik v prvi vrsti pri mladini, da vloži darove pri raznih družinskili godovih nabrane. Skoro živa potreba bo nastala ta naprava z& službujoče ljudi, ki največkrat nimajo kje varno spraviti zaslužene novce ; s tisto škatuljico si bodo nepričakovano lahko prihranili marsikako kronico, ktero bi sicer brez potrebe potrošili. Gospodarji in gospodinje si tudi na ta način laliko polagoma prihranijo z malimi pritrgatvami svotice, ktere bi jim za nepričakovane «troiske prav hodile. Mnogi imajo pri igrah take hranilnike, da zaigrane vinarje notri mećejo in ko ee znatno naberň, v kake občekoristne namene obrnejo. — Hišni red ae lepo uravna, ako se vpeljejo denarne kazni, ktere se v hranilnik meeejo. Kdor n. pr. zjutraj prekasno vstane, pravoÉasno k obedu ne pride, zvečer predolgo zaostane itd. Na vse te in se druge načine vporabljajo po širnem svetu te Iiranilnike in nedvomno bo naše prebivalstvo vedelo to napravo mestne hranilnice v svojo korist obrniti. Politični pregled. Bolezen našega presvitlega cesarja se je obrnila toliko na bolje, da je iz vsake nevarnosti. Hajc bode v kratkem začel zopet sprejemati ljudi v zaslišanje. Zahvaliti se imamo pač pred vsem Bogu, skrbi zdravnikov in pa krepki konštltuciji našega ljubega vladarja, da se nam še ohrani naš od vseh spoštovani in ljubljeni cesar. Zadnjič smo sporočili, da sta ogrska in naša vlada sklenili pogodbo za daljnih 10 let. To pogodbo morata potrditi obadva državna zbora — avstrijski in ogrski. Jo bodeta li potrdila? Upati je, da se zgodi. V ogrskem bo gotovo večina zanjo, ker nasi ljubi Mažarji dobro vedo, da bi veliko izgubili, ako bi se sedaj med nami in njimi pretrgala vsaka vez. Vri nas pojde najbrž tudi, da si ni še gotovo. Krščanski socijalci pravijo, da si hočejo to nagodbo najprej dobro ogledati, potem bodo sodili o njej. 'J'ežavo bodo morda delali Čehi, ki so med seboj v več strank razkosani. Ker ni edinosti, sta odstopila oba Česka ministra. Upati je vendar, da se reČ tako uravna, da dobimo veČino. Naši slovenski poslanci bodo glasovali za pogodbo z veseljem, ker nam donaša ne gledč na drugo velik dobiček po belokranjski železnici. Po pogodbi se ima namreč dolenjska železnica od Novega mesta dalje Kvezati s Karlovcem, ta železnica pa (od Zagreba do Reke) od postaje Ogulin se ima speljati v Dalmacijo. Vse to pa na same državne stroške. Dobili bomo tako, česar prej skoraj nismo mogli pričakovati. Državni zbor si prizadeva, da bi res delal v korist ljudstvu, ki ga je volilo. Žal, da pa je vendar precej poslancev, ki hočejo z neumestnimi predlogi pravi vspeh onemogočiti. Na Srbskem močno vre. Mnogi s kraljem niso zadovoljni, dosti vojakov in častnikov mu je tudi nasprotnih, Vladar je odgodil skupščino (državni zbor). Prišlo je do ostrih shodov v Belgradu, ki so pretili z naj-liujsim. Kralj je poklical v Belgrad mnogo vojakov in razglasil obsedno stanje nad mestom. Zdi se, da je tu res mnogo nepostavnega. Ruska, uboga Kuska, ima se vedno opraviti s pre-kucuhi, anarhisti, morilci in roparji, K tej nadlogi je prišla še kolera, ki po nekaterih krajih hudo mori. V Kijevu umre do 100 ljudi na dan. Ta morilka se hoče naseliti že tudi blizu nase meje. Belguskl kralj je obolel. Pri občinskih volitvah v Belgii ao po večini zmagali odločni katoliki. V srednji Afriki ob reki Kongo je od Evropejccv ustanovljena velika država. Neki rod domaČih Črncev se je uprl in v dveh bitkah Evropejce grozno potolkel. 10.000 mož je padlo. Trdi se, da se ta država združi z Belgijo. Italija zopet pomnoži svoje brodovje. Vlada bo zahtevala 260 milijonov, da zgradi štiri vojne ladije, ki se oborože z 10 do 12 najtežimi topovi, Dalje namerava zgraditi še veČ druzih manjših ladij in pomnoži mornariške novince od 25 na 30 tisoč mož. Avstrija, slabo se ti obeta na morjti! V državi Maroko se borita dva sultana za tron. Kateri bo zmagal, se ne ve. Francozi bodo baje posodili staremu veliko milijonov za vojsko. Ti mu bodo najbrž tron rešili. Mažari imajo Hrvate tako radi, da so v lieki prepovedali vsak hrvatski javni napis. Pa so se nekateri ilrvatje-poslanci tako kratkovidni, da so jim ti kruttži ljubši nego mi bližnji sosedje. Obrtnikom — rokodelcem v prevdarek! Dolenjska, katera je bila doaedaj skoro Depoznana, se bode v kratkem času odprla svetovnem« prometu. Naae vroče želje po podaljšanju dolenjske železnice do skrajne deželne meje in odtod naprej v kršno Dalmacijo, do ainjega jadranskega morja, so se nam spolnile. Vsi stanovi ne veselé tega važnega kcmka, najbolj pa ga morata pozdraviti kmetski in splošno-obrtni stan. — Kdor ni slep lahko opazuje, da se je tekom Ďasa, odkar teče po Dolenjskem železnica, zdatno povzdignilo gospodarsko blagostanje pred vsem omenjenim stanovom. je pa tndi, da je marsikdo prizadet, ali tudi povsem vniéen, ako se je držal svoje trme, da se ni hotel napredka poslužiti, ki mu ga je nudila novodobna naprava. Kakor ni „sreče brez nesreĎe", tako se tudi pri svetovnem preobratu ne more ozirati na posamezne gospodarske stroke, toliko manj pa na posamezne osebe. S podaliSanjora ielez-ničnega omrežja, nastane novo življenje, pridejo k nam tujci. Vinske gorice zadobe čim večjo vrednost. Obširni gozdovi, kateri so bili dosedaj nepristopni, se bodejo dali izkoristiti. Bogastvo, katerega krije zemljsko površje v globinah naéih gora, se bode svetu odkrilo in dalo pridnim rokam dovolj dela na domaC-ih tleh, da ne bode treba dela iskati po svetu. Pred vsem se pa industriji, katere tolikanj pogrešamo, nudi najveôji razvoj. Lepe vodne moĚi, ogromni skladi dosedaj nedotaknenega premoga in velikanski gozdi, vse to je porok za ugodni razvoj industrije. Pridnih delaželjnih rok, katere iščejo slepe srede po tujini, bode jim nudila domača zemlja dovolj dela in blagostanja. Povsod, povsod najlepše nade! Vseli teh lepih ugodnosti in blagostanja je lahko deležen tudi obrtni-rokodelski slan, ako bode znal pravočasno porabiti lepo priložnost, Za naš obrtni stan se vsled obrtne novele pričenja nova doba. Razun tega pa za dolenjske obrtnike tem večja važnost, ker pridejo v dotiko s svetovnim prometom. Lepe nade si goji lahko marsikdo obrtnikov v tem važnem času. Vse te nade pa lahko postanejo prazne sanje, ako ne Se kaj bolj občutnega in kvarnega za domaČe obrtnike. Obrtni promet se ne da ustaviti kjerkoli se nudi lepa pnhka zanj, ako ne porabijo te domačini, naseli se tujec, Da bi pa nam tujec kazal se-lp pot, po kateri naj sledimo do svojega cilja, bode pač že prepozno, kjer potem gotovo več ne pridemo domačini v poster. Križem rok držati in čakati, da bi nam kdo drugi izposloval lepe ugodnosti, da bi se kar zadovoljno vsedli k polni mizi, tega ne pričakujmo! Sedaj nam kaže edino poprijeti se dela „združenja", ker posameznik ne doseže ničesar, veČina, združena v strokovnih zadrugah pa marsikaj. Ne ozirajmu se na posamezne osebe, ki se temu iz lastne dobička žel jnosti protivijo, Ozir jemljimo na maso obrtnega stanu, kakor se povsod deluje, da se koristi večini. Nase mesto postane važna postojanka v osebnem prometu, od katerega imajo ravno rokodelci pričakovati obilo odjemalcev za svoje produkte. (Kouec «ledi.) Brez domovine. (Po Ernst Klant-u.) Po gozdnih tleh, posutih s smrećainii iglami, natvarja meeec srebroosvitle cvetlice. Skrivnostoe so podobe, ki se nam to predoćujejo. Miraa nočna sapica piblja po smrekah, nad temaim vejevjem se svetijo zvezde, oni svitli pozdravi nekdaj tu duli bivajočib popotnikov. Proti severu se razprostira dolina, obroblja jo po malem vzdigajoče se hribovje; po Djej iuEDlja bister potok. V dolini pogorja stoji lovska bisa; irijazno te pozdravlja njena rudeča opeka, čarobno razavlt-jena po mesečni svitlobi. Proti jugu se vidi majhno prijazno mestťce s starim gradom, kterega oa pol razpadla tidovje vzbuja v nas spomine nekdanje krasote. Krasna noč se razgrinja nad obzorjem. Lahka meglica, podobna srebrnemn pajčolanu se razprostira nad naravo. V tem prijaznem gozdiču sedi na slabo izdelani klopi popotni mož. Noćni zrak mu hladi čelo, obdaja ga mir narave. Le včasih puleti kaka nočna ptica ali pade dozoreli smrećlni storž s smreke na tla. Iz globoke doline pa se čnje iumljanje potoka — zdmolbii glasovi, katere st ne zna vsak tolmačiti. Mir narave sega v srce mo£n, brezdoniovincu. G-oreče je ljubil nekdaj svojo domovino, a nemila usoda mu jo je spremenila v tujino. Brezdomovinec gleda v duhu zopet svoja mladostna leta, v katerih je brezskrbno v materinem naročju poslušal ljubke pravljice in nad njenim pripovedovanjem čestokrat sladko zaspal.....Minulo — vse je minulol — Druga podoba! Vidi umirajočega oČeta in sliši njegove zadaje besede: Otrok, ostani priden I" .... Potem ga ponesó vnn, mati pa se zgrudi Žalosti prevzeta pri odprtem očetovem grobu .... Kmalu ponesó tudi njo v majhno sobico, koje vrata odpira grobokop. — Mladenič se je podal po širokem svetu, v boju in zmagi je poslal mož. — áe enkrat je prišel v domovino, da si odvede izvoljeno nevesto. — Toda bogati nevestin ofe ne dá revežu svoje hčere..... S krvavečim srcem a s trdnim zaupanjem, da oni nad zvezdami je gotovo prav uredil, je zapustil domači kraj. Danes se vrača spet — brezdomovinec, ki je izgubil vse, kar ga more navezati na kraj nedolžnih otročjih let. Povrnil se je, da še vtrga cvetlico z grobov svojih ljubih — da lažje pozabi svoje gorjé v daljnem svetu. — Ura v mestu naznanja s pomenljivimi udarci deseto uro. Mož vstane in hiti proti pokopališča, ki se razprostira na desno ob potu, tam za nizkimi hišami. Leseni in mramorni križi se dvigajo na kraju miru. — Pod zelenimi grobovi pa spijo utrujeni zemljani in čakajo, da jih zbudi trobente glas k večnemu življenju. Sin kleči na grobn starisev ter moli vroče za njih večni blagor. O, ko bi jih mogel vzbuditi! Kad zvezdami pa gledajo nanj njegovi nepozabljeni ljubi — na brezdomovinca. — Navidezno potolažen zapusti pokopališče in se poda v mesto. Še enkrat ga hoče videti, predno ga zapusti morda za vedno. V hiši ob cesti brli še luč. Pogleda skozi okno. Tu vidi očeta in mater pri posteljici svojega ljubljenca, ki ga še enkrat poljubita. — Popotnik se zgane in solza mu zaigra v očesu, ob spominih na presrečne otročje dni. — Prenoči pri neznanih ljudeh in ob jutranji zarji koraka samotni popotnik v tujino. Na zelenem hribu pozdravi še enkrat s^ojo domovino — brezdomovinec. PiSe se nam: Iz št. Jerneja. — V nedeljo 13. oktobra ob 8. nri zjntraj je predaval novoimenovani ravnatelj kmetijske šole na Grmu g. V. Hohrmau o uporabi umetnih gnojil. Precejšnje število kmetijskih gospodarjev se je zbralo v novem šolskem poslopji, đa sledijo poljudnim besedam g. ravnatelja. Pred začetkom pozdravi došli nadučitelj K, Trošt g. ravnatelja ter mu v iskrenih besedah v svojem kakor v imenu tukajsuih zavednih gospo- darjev čestita ob imenovanju za ravnatelja tako imenitnemn zavodu, kakor je za kmetijstvo ravno Sola na Grmu. Pri tej priliki izrazi nadučitelj željo, da bi g. E hrman še večkrat prišel v našu sredo, da nam poda kaj poučnega iz bogate njegove izkušnje na polju kmetijstva sploh, O. R ihrman se na te b€Sede primerno zahvali ter obljubi, da bode vselej rad prišel v prelepi St. Jernej, ako bode s tem pripomogel povzdigniti kmetijske razmere tukajšnega kraja. Vsebina strokovnega predavanja je bila ta: Ker primanjkuje kmetu živinskega gnoja, a se tudi pri dbs ne upošteva pravilno ravnanje z gnojem, treba je misliti na umetno gnojilo. Letos bode vsled pomanjkanja krme marsikateri vzdihoval in tarnal ter primoran po slepi ceai prodajati svojo živino. Vsled tega bode na spomlad primanjkovalo gnoja. Da bode obilo sena in otave drago leto, pognojimo travnike s kajnitom in Tomaaovo ilindro. Ker pa bi posameznika vožnja i. dr. preveč stalo, naj to stvar vxamejo v roke županstva. Ti naj bi naročila kar po cel vagon gnojil, kar bi bilo prihranka kakih 30—36gld. Da se bode lahko vsak prepričal, kako učinkuje umetni gnoj, napravi se na Hrovatovem travniku pri Dobravici ftb veliki cesti in Kovačiču na Rojih poskušno gnojenje na enem oralu travnika. Polovica bode pognojena, druga polovica pa ne. V to svrho podari g. ravnatelj po 60 kg umetnega gnoju imenovanima posestnikoma. — Ob koncu predavanja se kmetje najsrčnejše poslové od prijaznega gospoda, DomaČe vesti. (Premembe pri duh o v niš t vu.) Premeščeni so ÍČ. gg. kaplanj : Jakob Kalan iz Št. Jerneja v Tržič; L-iopold Černe iz Št. Janža v Sodražico in Janez NoČ iz áodražice v Št. Janž. (Premembe pri nradnistvu.) Deželnovladui tajnik in sedanji voditelj okr. glavarstva v Črnomlju g. Karol Eke) gre za okrajnega glavarja v Ligatec. — Vodstvo okr. glavarstva v Ornomlju poverjeno je deželnovladnemu tajniku g. Franc Župneku. — Deželuovladni tajnik g. Ivan Kresse imenovan je okr. glavarjem na Kranjskem. — G Ltiopold Andrée je imenovan pomožnim učiteljem na II. drž. gimnaziji V Ljubljani. — C. kr. višji živiuozdravmk g. Tomaž Wirgler v Krškem je na lastno prošnjo upokojen. — O. kr, okr. ži-vinozdravnik g. Ivan Raj ar je prestavljen iz Litije v Krško, C. kr. okr. živi nozdra vnik g. Ivan Demšar pa iz Ljubljane v Litijo. — V pokoj je stopil g. J. Knez, davkar v Mokronoga. Profesor na I. državni gimnaziji gospod Alf. Paulin je dobil naslov šolskega svetnika. (Učiteljske vesti.) Zi provizorično učiteljico na soli v Suhorju je imenovana gpdč, Kornelija Koncilija. — Zn lolo na Krki je imenovana gpdČ. Marija Strauss. — G. Viktor Jamlek je dobil mesto v âmartnem pri Litiji. (Poročil) se je v Mirni peči asistent g. Vekoslav Mazgon z gpdč. Milo Bajec., (Umrl) je na Brezju pri Hkocijann 21. oktobra g. Anton Žagar v 37. letu svoje dôbe. B^l fe jako podvzeten in marljiv gospodar. Ob njegovem grobu žaluje mlada soproga in dvoje otročičev. Bodi mu zamljica lalika! — V Jozffinamu v Ljubljani umrla je po kratki in mučni bolezni bivša posestnica v Novem mesta gospa Ana Pissek v starosti 83 let. N. v. m. p. ! (Novi gr-ob.) V pondeljek 21. oktobra je neizprosna smrt zahtevala zopet novo žrtev. Umrl je pri svojih stanših v Žužemberku d^jak VII, gimn. razreda v Rulolfovein, Gelo Cerk. Bil je zelo vzoren in povsod priljubljen dijak, posebno pri svojih součencih. Vest o njegovi smrti je britko dtvnila cel sedmosolski razred, da celo njegove nesoučence osmošolce. Oba razreda se z dovoljenjem g. ravnatelja napotita v Žužemberk, da bi âe zadnjo čast izkazala dragemu umrlemu. Pogreb je dokazal, da ni bil priljubljen le svojim kolegom, ampak tndi žužemberški gospodi. Kajti ob njegovi krsti so se zbrali vsi gospodje uradniki. Pred hišo žalosti zapojejo dijaki prelepo žalostinko: „Nad zvezdami". Pokopal je ranjkega prem. gosp, prošt dr. Seb. Elbert, Na grobu je govoril dijak Lokar. Iz celega govora je odmevala ljubezen do drajega kolega. Res govoril je iz srca in tako ginljivo, da ni nobenega oko ostala suW Po nagovoru zapojejo dijaki žalostinko „N^ grobeh". Pogreba »t& se udeležila tudi g. profesorja Fr. Vftdnjal in Jos. Ileisner. Če tudi so se venci odklanjali, vendar ao dijaki kupili tri vence. (Osebna vest.) Fr. Fridulin BaĆar, usmiljen brat, kateri je skozi 6 let deloval v buln ci v Ktmdiji, se je podal dne 24. okt. 1907 v Gradec. Na povelje predstojn kiv se je odpeljal dne 28. okt. 1907 v Kim študirat bogoslovja. Želimo mnogo usptíbov ! (Pojasnilo.) Vsled poziva v zaduji st, „Dol. Novic" naznanja podpisanec, da mu je g. Fr. Watzl predstojim od-liodom v Kočevje za Marijin spomenik na Katarininem trgu izročil 122 kron 80 h V sporazumu z g. proStom je podpisanec ta denar naložil v mestno hranilnico na št. 12,765 Ako se nabere zadostna vsota, se bo znamenje popravilo po načrtu, ki ga je izdelal g. Malovič, če ga odobri tudi mestno iu-panstvo. Kanonik A. Žloggr. (Utonil) je v .Tolietu v Ameriki Josip Papeř, doma iz Lipja pri Žnitemberku. (Odstop novomeškega podžupana.) V seji dne IB. oktobra je prebral g. župan pismo g. pudžupana Ilozm ana, T katerem isti naznanja svoj odstop kot policijski načelnik in kot podžupan. K temu koraku privedlo ga je obloženje z delom in ker trpi njegova gustilničarska obrt, če ni on navzoč. (GuBtinovo biso) v Novom meilu kupila sla na dra-ibeni prodaji due 29. oktobra 1907 gospoda KopaČin Paučič za ceno' kron 23.101; gozd Dobindul pa je djbil kot najvišji ponudnk g. R. Smola za kron 360, (Stavbe v Novem mestu.) G. A. Medved na Lo-^enski cesti dodelal je Že lani lepo sezidano hišo in se nastanil v nji. — G. MinisHinijeva vila na Ljubljanski cesti je izgotovljena. — Ženska bolnišnica cesarice Elizabete je dozidana in pokrita, — G. Pančič priziduje svojemu hotelu poslopje, ki bo imelo r 1. nadstropju šest sob. Zidanje je toliko napredovalo, da je že tudi pod streho. — Pokrita je tudižeg.dr. Globelnikova enonadstropna hiša na bivšem Siabernetovem vrtu. — Z% šolami pa bode zgotovljena liiša g, NfcČiraer, ko konča mizar svoje delo, — M au jáih»p opravil in dozidov napravilo se je letošnje leto tudi precej, (Prostor za novo (gimnazijo) v našem mestu je učno ministerstvo odobrilo ín je stavbenemu uradu pri C. kr, dež. vladi naroćeno, da se načrti izdelujejo, Upati smemo, da bo za šolsko leto 190&/1910 poslopje že dozidano. (Lukežev semenj) v Novem mesta dné 22. oktobra je bil prav dobro obiskan, Živine, posebno pa prašičev so pripeljali izvanredno veliko, tako da je b lo sejmišče natlačeno polno ; ~ našteli so jih nad 4000, večin ima mladičev. Goveje živine so prignali 960 glav in lOO konj. Kupčija je bila srednja; mdnjkalo je večjih trgovcev. Ona je bila pri prašičih mladičih radi velikega števila in pomanjkunja kupcev ngodna, pri klaluili prašičih od 90 h—1 K za kg žive tete; pri govedi ' je še vedno nizka In so plaĚeíali za klaliie vole 56 — 60 h za kg za živo težo. (Živinski semnji) novembra meseca : v Novem mestu: 4. t. m. (sejmica) in vsak pondeljek prašičji semenj; v Mirni: 2. t, m. ; v Bučki in Doberničah : 11. t. m. ; v Meti ki : 12. t. m.; v Kandiji: 21, t. m.; v Št. Lovrencu: 23. t. m, (Zadnji semen j) v Kandiji ni bil posebno dobro obiskan in to gotovo le zaradi novomeškega velikega Lukeževega semnja. Prešičev je bilo sicer veliku in zelo po ceni, toda manjkalo je pač kupcev. Gjveje živine ni bilo veliko. (Vzajemno zakupno društvo) v sodnem okraju novomeškem se je osnovalo dne 17. oktobra zopet za tri leta naprej. Reprezentantom je izvoljen g. J. Zure, župan v Kandiji, in njegovemu namestniku g, J. Windischer, mesar v Kandiji. Zakupno društvo ima v vsaki občini svojega zaupnika, katerega 80 si zaupniki izvolili na dan zakupne obravnave. (Bolnica) usmiljenih bratov v Kandiji je prenapolnjena. Vodstvo toraj prosi, da se, predno se pripelje bolnika, pismeno ali ustmeno vpraša, ako je prostor. (Samonmor.) 65 let starega železolivarja Fr. Mirtiča iz Mačkovca so- našli v nekem gozdu pri Žužemberka med dvema drevesoma na tleh ležečega obešenega. (Naliv), kakor bi se utrgal oblak, imeli smo v noči od 17, na 18, oktobra. Mej nalivom je grozno gromelo in treskalo. Treščilo je v Podgradu v dvojnati kozolec posestnika Janeza Kobeta iz Konca št. 9. Kozulec je bil poln sena, škope in ajde, Skoda po ognju povzročena znaša ukolu 4000 K. (Seja občinskega odbora v Kndolforem) dne 18. oktobra 1907. — 1.) Zapisnik dne 31. avgusta se prečita ter odobri. — 2.) Poročilo županstva o prodaji smrek iz mestne hoste. G. Kosman poroča v imenu starešinstva, da je bila dražba za prodajo 300 smrek na 16 oktobra t. 1. razpisana. Ustmene dražbe so se udeležili gg. Josip Goljevsček iz Trebnjega, Josip Košiček in Franc Seidl iz Kudolfivega, pri kateri je ponudil g. K išiĆek za komad 20 K h, g. Go> Ijevšček 21 K 35 h, in g. Seidl 21 K 40 h. V pismeni ponudbi pa obljubi g. Košiček zi komad 21 K 55 h. Z czirom na to, da se žaga g. Fr. Seidla nahaja v mestnem (zemlju ter plačuje vse občinske doklade, vsled tega predlaga, da se smreke oddajo g. Frane Seidin, ako tudi njegova ponudba ni najvišja, a je po celoti le za 45 K manjša. Po debati, v kateri so tudi drugi gg. odborniki ta predlog podpirali, se sprejme predlog starešinstva enoglasno. — 3.) Poročilo Županstva o prošnjah za podelitev Gizeline ustanove. Gizelina ustanova letnih 100 K se podeli dijaku lU, gimn. razreda Ivanu Picelj, — 4.) Slučajnosti. G Bruner predlaga, da se pot, oziroma atopnjice, od društvenega trga proti Knrlovški «sti ne opuslé. G, župan pojasni, da se sklep mestnega odbora z dne 29. maja 1907 ne more razveljaviti, ker je bil isti skoz 14 dni na uradni deski nabit in se nibće od meščanov v tem roku ni pritožil, ter je postal právomočen. Izjavi tudi, da se do danes pri županstvu nikdo ni pritožil niti ustmeno niti pismeno in se je prehod po stopnjicah ravno pred dvema dnevoma odpravil. G, Umek poroča, da ima Ana Honigman v ulici „Nad mlinom" št, 66 pred hišo vrt v obsegu kakih 37 m^ za prodati ter predlaga, da mestna občina ta vrt v svrlio razširjanja ulice kupi. Sklene se, da se županstvo pooblasti ta vrt kupiti, ako bi se dobil po ugodni ceni. G. župan naznanja, da želi g. Anton Jacaz iz mestne boste kupiti kakih 43 borovcev, katere bi rabil zi ledenico. Po daljši debati se mestno starešinstvo pooblašča, privzemši g. Umeka kot cenilca, da te borovce iz mestne boste proda. Na to se seja zaključi, (Glas iz občinstva.) Mestnemu prebivalstvu bi g. Javorník, ki seka meso po najnižjih cenah, zelo ustregel, ako bi napravil na Gkvnem trgu lopo-mesnico za prodajo mesa. Mestno županstvo bi njemu napravo take lope gotovo dovolilo. (Znižanje cen mesu.) V Novem mesta so zadnji čas mesarji vendar znižali cene mesu, seveda še redno ne primerno n'zkim cenam živine. Zahvaliti se imamo to prizadevam polit, oblasti, posebno pa konkurentu iz Kandtje. Sedan;e cene so: pri govedni od 96 h — 1 K 12 h; pri teletni od 1 K 20 v — I K 40 v. Čudimo 8e,^da na deželi, kakor v Toplicah, Žužemberku, Trebnjem, Št, Lovrencu itd, mesarji ie vedno sekajo meso po stari visoki ceni in da si občinsUo pusti to dopasti, oziroma da se iupunstva ne ganejo. Pritožijo naj se na okrajno glavarstvo, oziromo na deželno vlado, katera bo določila primerne cene. Zatoraj doli z mesnim cenam. (Nezgode.), BlažiČ Ivan, 49 letni dninar pri gradbi železnice Trebnje-St, Janž se je dne 26. okt. ponesrečil pn delu. Padel mu je kamen na nogo in mu prizadel globoko runo. — 4 letni deOek Medle France iz Vel. Brusnic je padel dne 29, okt. čez prag in si zlomil desno nogo nad kolennm. — Iz semnja v Žutenberku dimov gredó je bil napaden Kastelic Jože, posestnik iz Loga, župnija Sela pri Šumberku, Mi k 1 a vči £ L'ijze iz Repelj ga je namreć nevamo ranil z nožem na hrbtn in desni roki. — Vsi trije se zdravijo v bolnici „Usmiljenih bratov" v Kandiji. (K zgradbi Belokranjske železnice.) Inšpektor Opitz, dijsedanji vodja jeseniškega gradbenega vcdstva, je prestavljen v Novo mesto na Dolenjskem, odkoder se bo gradila nova železnica preko Metlike v Karlovec. (Železnica Novomesto-Metlika-Karlovec.) V nagodbi, ktero ste sklenili Avstrija in Ogrska, je posebno važno io, da je normalnotirna železniška zveza Novomesto-Metlika-Karlovec zagotovljena. Ta železnica ima biti zgrajen«, do oktobra 1910. K tema pripomogla je železna volja zastopnikov S. L, S , ki so odlične svoje zveze uporabili v tđ, da je bil odpor ogrske vlade v tem vprašanju zlomljen. Želeli smo sevé še več, a za sedaj vsega ni bilo mogoče doseči. Naše želje segale bo tuđi po zvezi Crnomelj-Vinica-Ogulín, katero zvezo pa je ogrska vlada odklonila; a tudi tn bode priáel čas, da ogrska vlada odneha. Da Črnomelj kljnb temu ne bo prikrajšan, je ie poskrbela S. L. 9. in vlada je obljubila, izvesti obenem tudi zvezo proge Novomesto-Metlika s Črnomljem. Poslancu dr. Šusteršiéu je baron Beck obljuUl, zastaviti svoj vpliv, da se proga podaljSa do Vinice. Ko se pa to zgodi, zadoščeno bo potrebam Belokrajine v skoraj popolni meri. Delati se mora v kratkem pričeti, kajti leta 1910 žvižgati mora vže vlak po lepi Belokrajini in vezati direktno severnu-ležefii Dunaj z Zadrom v Dalmaciji. Vpoštevati pa moramo pri vsem tem dejstvo, da ne bode nova proga sta a dežele in prizadetih občio niti enega vinarja, kajti država zgradi prog» na svoje stroške. — Inženirji, ki bodo grad li to progo, so že prišli v Noto mesto in najeli g. Minissinijevo novu zgrajeno vilo kakor tudi več drugih stanovanj. — S. L. S. moramo na tem vspehu za napredek lepe nase domovine, v prvi vrsti Dolenjske in našega stolnega mesta Ljubljane, ćastitati ! (Nogo zlomila) si je v Mirni peci oroiniška kuharica Marija Zapaočič, ko je skočila z voza. Prepeljali so jo v deželno bolnico v Ljubljani. (Zgorel)^ je v Št. Rupertu kozolec celjskega trgovca Rakascha. Škode je l&OO kron. (Županstvom!) C. in kr. generalni konzulat v Ntw Yorku na to opozarja, da se v združenih ameriških državah ne dostavljajo izvirne denarne poštne nakaznice strankam, na katere so naslovljene in da se tamošnji poštni uradi za to prav nič ne brigajo je li na takih nakaznicah označeno, v kak namen se je denar poslal, Vsled tega se pogostoma pripeti, da dospejo na konzulate denarni zneski, s kojimi konzulati ne vedo kaj početi. Omenjeni konzulat priporoča, da bi se manjši zneski pošiljali na c, kr. konzulatne utade v Ameriki v avstrijskih ali Ligrskih vrednistnih postnih znamkah, večji zneski pa potom čekovnega prometa po inozemskih bankah na amerikanske banke in to v obeh slučajih v zaprtih priporočenih pismih, v katerih je namen poSiljatve označen. (Za IV. zasedanje porotnih obravnav), katere se bodo pričete dne 25, novembra 1907 pri tukajšnjem okrožnem sodiBču, izirebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Marolt Joief, pos. in gostilničar, Leskovec; Golia Ivan, pos. in trgovec, Metlika; Rade Mihael, pos. in trg,, Predgrad; Slapničar Anton, pos., Višnjagora; Berkopec Ive, posestnik, Vinica; Panjau Peter, pos. in župan, Stari trg; Dragoš Miko, pos., Dolenci; Bregar Ivan, gostilničar in Župan, E b; Oraien Ivan, pos, Zamostec; Košiček Janez, klobučar, Žužembeik; Pire Ivan, pos. in trg., Sodrašica; Pucelj Franc, pos. in trg., Hervača; CvitkoviČ Nikolaj, pos., Tribuče; Eiaeneopf Alojzij, gostilničar in župan, Stari Log; Planinšek Janez, posestnik, Vrh-Trebaje; MatjašiČ Martin, pos. in župan, Rosalnice; Penca Franc, velepos,, Mokronog; Kasehar Janez, mesar, Kočevje; Gliha Jožef, posestnik in mlinar. Vel ka Loka; Turk Martin, pos., Loka; Gerbee Jožef, pos. in gostilničar, Metlika; Sirah Mihael, pos.. Mirna; Plut Franc, pos., Mala G-ora; Može Franc, trg,, Dvor; Kajfei Anton, vinski veletržec, Kočevje; Žnidaršić Jožef, pos. in zidar, Radna; Ivanetič Jakob, pos. in gostilničar, Metlika; Merher Ignacij, posestnik in župan, Prigorica; Ferlei Oton, pivovarnar, Kočevje; VoUušek Anton, pcsestmk, Krško; Bartimá Jožef, trgovec, Kočevje; Gliha Janez, posestnik, Velika L' ka ; Podboj Jožef, gostilničar, Ribn ca; Snendal Ignacij, posestnik. Polje; Pehani Feliks, lesni trgovec, Žužemberk; BaiiČ Franc, pos., Štravperk. — Nadomestnim porotnikom so izžrebani naslednji gospodje: Zdravje Mihael, pos. in gostilničar. Prečna; Ausec Franc, pos.. Mali Slatenek; Kastelic Mihael, posestnik in gostilničar, Žabjavas; Kastelic Franc, pos. in gostilničar, Rudolfovo; Smalc Franc, posestnik. Zalog; Mirtič Janez, pbsestnik in krojač, Rudolfovo; Zuic Jožef, gostilničar in župan, Kandija; Seljak Anton, posestnik in gostilničar, Sevno; Saje Franc, posestnk, Hruiovc. (Za pravdo in srce.) Tragedija v petih dejanjih. Ljubljana 1907, Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Resnično smo se razveselili te knjige. Dobro še pomnimo, ko »e je leta 1898. ta tragedija oprizortla na slovenskem odru v Ljubljani in dosegla jako povoljen uspeh. Slovenski listi in leposlovne revije so prinesle takrat podrobno in zelo ugodno oceno glede igre same in tudi glede nje uprizoritve. Letos se bo, kakor čujemo, zopet uprizorila. Ker se bo uprizorila drama meseca novembra t. 1. v gledališču, oddaja založništvo na želj» pesnikovo izvode, ki se naroče in plačajo pred koncem novembra, t. 1 po skrajno nizki ceni 2 kroni 50 vinarjev za elegantn» vezan izvod. S prvim decembrom pa stopi prava cena 3 K 50 h v veljavo. Anton Medved, Čegar poezije so našle tuliko priznanja, gotovo tudi s tem delom ne pade v očeh razsodnega občinstva. Cena za njegove „Poezije" znaša 3 K 80 h za broširan in 6 K za elegantno vezan izvod. (Ubil) se je dne 29. oktobra t. 1. pri napravljanju kulja 7A vinograd, po celem Dolen'skem dobro znani, zelo priljubljeni miziiski mojster Jcsip Pečjak iz Polja dolenjega, župnije Soteska. Ponesrečenec je pri odrekanju ene veje z dreiesa zdrsnil in tako nesrečno z glavo na kamen padel, da se mii je glava do možganov prebila in bil je na mestu takoj mrtev. Našel ga je njegov na mlajši sin na mestu nesreče mrtvegai. Bil je 78 let star in Ëe piecej pri moči tako, da ai je sam v dobrih dveh letih svoj na novo uiejeni vin^gradček tako-zboljšal, da je letos neki 700 litrov vina z novih trt pridelal. Ker je bi poprejšnja leta kot dobri mizar, zelo priljubljen,, da je za mesta, kot Zagreb, Kailovec, Novo mesto, Metlika itd., marsikateri drnžmi najboljših slojev lepo pohištvo izdelal, priporoča se rajncega v blagem spominu obdržati. (Današnji list) obsega deset strani. (lospodarske stvari. — (Vinski semenj v Novem mestu.) Na zadnjem vinskem semnju 26. oktobra 1.1, je bilo okroglo 4500 hekolitrov vina na prodaj. Od te množine je odpadlo na belokranjska vina 2500 hI in na vina iz novomeškega in krškega okraja 2000 bi. Vinogradniki so se udelf-žili v hvalevrednem številu' in prinesli prav dober pridelek na prodaj, le žal pa, da je bilo kupcev premalo. Prodalo se je vsega skupaj do 500 hI,, torej komaj deveti del tega, kar se je spravilo na trg. Hemnja so se udeležili ljubljanski gostilničarji in domači, ki pa niso sklepali velike kupčije zarad previsoke cene, ki je znašala ta dan poprek 44 do 60 K za hektoliter. Vinogradniki eo se raje zdržavali kupčije, meneč, da se bo vino pozneje itak lahko prodalo. — Letošnji semenj se je priredil namenoma bolj zgodaj, da bi se dalo vino se pred sv. Martinom z manjšim dacon» spraviti v Ljubljano. V bodoče pa bo vendar bolj kazalo počakati, da se vino očisti in pokaže 8 svojim pravim značajem in s svojo popolno vrednostjo. Omeniti nam je tudi, da se je prostor na vinskem semnju, ki se je vršil na obsežnem vrtu Tučkové gostilne, prav primerno in lepo priredil in da je tudi Tučkova gostilna raznim gostom prav dobro postregla, Za-molčati pa ne smemo, da je tudi letos dež nagajal in da je marsikaterega kupca zlasti iz Ljubljane in Gorenjskega odvrnil od potovanja na novomeški vinski semenj. — (Dolenjskim sadjarjem!) Na Dolenjskem se je pridelalo letos tudi nekaj sadja, tako da bi se lahko udeležili sadnega semnja in sadne razstave v Ljubljani, Storimo to in pokažimo, da nismo najzadnji na Kranjskem ! Na Gorenjski razstavi v Radovljici se je govorilo le o gorenjskem in notranjskem sadju. Udeležili so se te razstave sicer tudi Dolt-njci, ttda premalo. Lahko bi bili takrat kaj boljega pokazali in dosegli. Ne zamudimo toraj sedanje prilike! Res se je vsa ta zadeva pozno pričela in so naši gospodarji mnogo lepega sadja stolkli v mošt, vendar se da tu pa tam spraviti kaj lepega sadja skupaj, da nastopimo na ljubljanski razstavi in da pokažemo tudt naše pridelke. — (Gnojite sadnemu drevju sedaj na jesen!) Sadno drevje se pri nas veliko preveč zanemarja, kakor da mu ni treba prav nobene strežbe in prav nobenega gnojenja E To pa ni res! Sadno drevje potrebuje ravno tako živeža in gnojenja kakor vinska trta, ako naj redno in dobro rodi. Od kod pa naj vzame potrebne snovi za napravo dobrega sadja, ako ne iz zemlje in gnoja? Zato pa gnojimo sadnemu drevju t Prav sedaj je zlata prilika, da natrosimo okoli debla nekoliko gnoja ali komposta in sicer tam, kjer je kap od vrha. Storimt^ to, posebno po takih legali, kjer je zemlja bolj tenka in pusta, pa tndi povsod drugod, kjer raste drevje v celini. Saj s tem ne pomagamo samo drevju, ampak tudi travi. — (Za razstavo eadja v Ljubljimi) kaže t naših Tazmerab sadje (jab , kol.ko takega sudja ima Še doma na prodaj. 4 ) Sadje le poslati lepo spravljeno v tićne zaboje in zab ijćke, kakor so predpisani za sadno trgovino. Potrebna navodila se dobe pri kmetijski družbi v Ljubljani. 5.) Na semnju razstavljeno sadje se bo obdarovalo z denarjem, če to zasluži po avoji kakovosti in po pravilnem zavoju. 6 ) Do 15. novembra se je zglasiti za udeležbi, do 28. novembra je pa poslati sadje v Ljubljano. ■» H'-» Šolski sklep na Grmu in odhodnica g. vo(tje R. Dolenca, Sklep šolskega leta na kranjski kmetijski šoli na Grmu je bil přetečeno sredo 30. m. m, V ta namen se je vršila pre-skušnja učencev, ki jo je vodil kot zastopnik dežele deželni odbornik in rrferent zavoda, visokorodni g. grof A. Barbo. Učenci so bili izprašani iz raznih strokovnih prirdmetov ter so prav dobro odgovarjtili. Po prestanem iz p tu je nagovoril gospod referent odhajajoče učence drngoletnike, pulagaje jim na srce, da naj se v življenju ravnajo po naukih, ki so jih dobili na zavodu ter da naj ostanejo pn izvoljenem poklicu; s tem bodo najbolje poplačali stroške deželi in dižav), ki jih imata za zavid Prvoletnike pa je opominjal, da naj ostanejo v drugem letu enako pr dni in lepega vedenja kakor letos. Učenci 80 zapeli na to dve pesmi: „Jadransko morje" in „Cesarsko", na kar ao se jim spričevala razdelila. — Potem je pa nagovoril go.ipod referent g. vodje R Dolenca, ki stopi s tem dnem veled bulehnosti na lastno prošnjo v stalni pokoj, izrazujoč mu v imenu dežele priznanje za njegovo uspešno 35letno službovanje ter želeč mu, da bi mnogo let užival za Bluženi pokoj. V imenu nčiteljstva se je poslovil novoimenovani g. vodja V. Rohrman od odhajajočega se g. vodje R Dolenca, v imenu služabnikov opravnik g. Bratina, in v imenu učencev drugoletnik Fr. Gnezda. Ginjen do solz se je zahvalil g. vodja R Dolenc najprvo g. referentu za njegovo priznanje, istotako g. V. Rohrmanu, čestitajoč njemu in deželi, da je imenovan njegovim naslednikom; v prijaznih besedih se je poslovil od služabnikov zaveda, prav prisrčno pa od učencev, polagaje jim še enkrat na srce, naj delujejo v prid in povzdigo kmetijstva. Preskušnjo in sklep so počastili s svojo navzočnostjb okrajni glavar, veleblag. g. baron Rechbach, milostivi g. prost dr. Seb. Elbert, g. kanonik A. ^logar in vinar.ski nadzornik g. B. Skalický. — Ob sklepu omenimo, da je zavod letos dovršilo 11 učencev drugoletnikov, in sicer eden z izvrstnim uspehom, šest s prav dobrim in štirje z dobrim uspehom. Ra/.no stviiri. * (Potres v Italiji.) Straáni potres, ki je obiskal 23. okt, okolu pol 10. zvečer Kalabrijo, je Šel v oni smeri, kakor 1.1905. Prebivalstvo je preplašeno zapuščalo hiše. Ženske 80 jokale. V Gerace se je podrl stolp. Poškodovana je tudi katedrala. Y Linapoliju so jetnike odvedli iz kaznilnice in jim nakazali šotore. Brnncaleone je napol porušen. Boje se, da se podere Še več hiš. Hod dež je oteikočil pomožno akcijo. Raz-luâeno je Fenuzzano, ki ni trpelo ob potresu 1, 190i. V po potresu obiskane kraje so se odpeljali s posebnim vlakom inženirji, uradniki in blago. Prebivalstvo v Messini je prenočilo na prostem. V Sorobestri sta izgubili življenje dve osebi. V občini Pertnzzauo je izguiilo življenje 300 oseb. Kraj je popolnoma pOMMfn. Iz San Hilaria poročajo, da se je pcdrlo več hiš Ubitih je bilo pet oseb, ranjenih pa šest V Tihola, Catanzain in v Meniu se je ob 4. nri 23 m niit pt novil potres. * (Žrtev steklega psa.) 22. okt. umrl je v deželni bolnici v Ljubljani na steklini g. Ivan Kaplja, orožnik v pokoju. Stekel pe^ ugriznil ga je pred fremi leti. Pred stoju smrtjo ugriznil je Kaplja nekega bdlniščnega strežaja, kterega so morali poslati v Pasterjer zavod na Dunaj. — Gledé na ta nesrečni slučaj, cpozorili bi tudi merodajne kroge v Novem mestu na veln t se množečo tiumj psov, kteri se posebno v jutranjih urah sprehajajo po ulicah in trgu v takem Številu, da se baš nobeno mesto z jednakim ponašati ne more Neredko se pripeti, da se tika mrcina mirnim pasantom zakadi pod noge in če že dotičnih ne ugrizne, pa saj ostiaši. Pač zadaji čas bi bil, da se v tem oziru napravi red, ker vsled te pasje nadloge ne trpé samo ljnd,e, ampak tudi nravnost in po pasjem ponesna-ienju izložbe naših trgovcev in hiše mestjanov. * (Pasivni odpor) na progah „Družbe državnih ž«* leznic" se je končal 15. oktobra zvefer. Darovi za dgaško kuhir^jo v Novem mestu. Vfliei. g. dekan Schweiger EC K; veleĚ, g. župnik B. Bartol 20 K; veleĚ, g. kftDoBih Fettih-Franltheini 10 Ki veleí, g. íupnik V. Berní k 10K; veletrgorec t;. J. Javorník SO K; veleâ. g. kaplan U. Badlć 2 K M b; t(. Heter Rauch, uakrbtiilc 6 R; Mdlmrjani tc Mirue jieéi 6 E. — tíospod Đ Vukiiiuii, (iikrbnik v. □. reda je oabral 90 K. Darovali bo sledeči j), u. gg.: Franju Dovgan, pro.it 40 K; Matija Nuvak. řiymik 16 K; Natladen Peter, kaplan 6 K; Fr. Pečarii, duhovnik lO K; V. VnkSinić. oskrbnik 4 K; Stank» Diigtal, kaphu S K; Muctia Antun, trgovec 1 R; Guitifi Frane, trgoTic 1 K j Kari (joki)pališia v Soteski materi Kemiji k večnetpu počitku izročili. Blagega pokojnega pripuručamo t blagi spomin in pobožno molitev. DOLENJE POUB, dne 80. oktobra 1907. {260j Žalujoči ostali sinovi In hčere. ŽENSKE LASE. ^m zmešane in rezane kupujem in plačam po najvišji ceni. Izdelujem vsa vlasuljarska dela. V zalogi imam fina toaletna mila od 20 v naprej, prave francoske parfume, četke za zobe, Odol, Kalodont itd. Odlikovana tekočina Bayrum proti izpadanju las In očiičuje prhuL Spoátovanjem se priporoSam Iva.n SveteC, brivec In vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg. (Kasprotl mectne hlie.) Loterijske številke. GRADEC, 19 oktobra 90 19 67 21 20 TRST, 26. oktobra 64 5 36 34 30 i^»^) RAZGLAS- Podpisano žapanstvo bude oddalo za leto 1908 mestne vožnje in bode v to svrho ai*^ dne 16. novembra 1907 od 11. do poln 12. ure dop. v mestni pisarni ZAHVALA. Veein lorodiiikom, prijateljem Iti linaticein, ki ao našegn nepoiabljivega »opriiga, ozir. uieta in btata g. Ivan Habzel]-a posestnika, biviega župana In naielnika požarne brambe v Shocljanu due 11. vinotoka t, 1- k aadnjemu poĚitku epremili in mu Mdojg Ijubeien iskajtali, posebno preíaíitití tinhovSíini Škiicijanski, iilaïBt požarni brumbi v Mokronojçn in âkocijnim, t.er njegiivema učitelju g. Francu LavriS, nadočiteljn v pokoja v Mokronogu, izrekamo tem potom na^o prisrčno sahvato. (S5fi) Škocijan, 24. viuotoka 1007. Žalujoči ostali. OKLIC Od C. kr. okrožnega aodièOa v Rudolfovem 14. oktobra 1907 S. ^VS^ dovoljena Tndi se bode isti dan oddala odgonska priprega in ud-gonska hrana za leto 190S, za kar bode javna draiba od polu 12. do 12. ure t mestni pisarni Mestno županstvo Ru,dolfovo, dne l. novembra 1907. T k(nkurzno maso Josipa Moravca spadajočih tlrjatev t skupnem znesku 2.535 K 32 t, vràila se bode *> <* 6. novembra 1907 ■*> <> cd 10, do 12. ure dopoldne y notarski pisarni st. 42 v Bu-dolfoTem 3 pristavkoni, da se bedo iste oddale tudi pod iz-klicano ceno najboljšemu ponudniku proti takojšnji pokžitvi najviijega ponudka. -HUDOLFOVO, dne 21. oktobra 1907. (£64) ALBIN POZNIK, c. kr. notar, sodni poverjenik. Od danes 15. oktobra nadalje prodajam {248-8 2) WtF' g^ovedino po K—'96 kilo, ""^Blf ^^ teletino po K 1'20 kilo, ^^ svinino po K 1'20 kilo, ter se priporočujeni v obilen obisk. Javornik v Kandiji. ležeča v ulici za tnkajšnjo gimnazijo, je takoj naprodaj. Natančneje podatke daje (286-3-3) Ana Mišič v Trstu, Via del Farneto Št. 18. II, nadstropje. Veliko posestvo je na prodaj pri Mirni peči na Dolenjskem, tri Četrt ure od železnične postaje. PosestTo meri skupno 60 oralov; od teh je 29 oralov lepega giizda, drugo pa njive in travniki. Zrayen spadajo 2 lepi zidani hiši, pôd, 2 kozolca z 12 okni in lepi svinjaki, — Natančneje se izfé pri gg. Kopaču in Paučiču v Rudolfovem. (g59) Milostiva gospa, ali veste, zakaj morate pri nakupovanju sladne kave tzrečno po« udarjati Ime »Kathreiner?< Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dohite manj vreden pomemrk bres vseh vrlin^ s katerimi se odlikuje Katkreinerjeva kava. Zakaj le Kathreinerjev& Kneippova, sla-dnsb kava ima spričo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko, milostiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih zavojih z napisom: »Kathreineijeva Kneippova alad-na kava« in s sliko Župnika Kneippa kot varstveno znamko. Jubilejne ustanove. at. 4086. Trgovska in obrtniška zbornica za'Kranjsko razpisuje za leto 1907 osemnajst Cesar Franc Jožefovih ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za onemogle obrtnike vojvod ne Kranjske in pet Cesarice Elizabete ustanov po 40 K za onemogle uboge vdove kranjt-kih obrtnikov. Prošnje naj se pošl^ejo tigjvski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra 1907. Priluži naj se jim od občinskega In župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more ve6 delati in da je ubng; oziroma da je prcslteljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika, V Ljubljani, dne 28. oktobra 1907. (268) Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Za zgodbe sv. pisma ■ I ■ I ■ izdeluje ■ ■ ■ i i lepe platnice hnjigoveznico ]. Krajec nasi, v Novem mestu. deček Posten i/ dobre liiso, najmanj 14 let star, se takoj sprejme v manutakturno trgovino (mo-s) Kari Barbarih u Riidolfovem. v vsaki množini in po dobri ceni kupuje oskrb-ništvo v Pogancah pri Novem mestu. (H6-a.2) KnligouBšhega vaienca (25G0-1) ii Učenec v najem se odda Na ppodoj je hiša = = št. Gl. za šolami. : = = = = = = Berta Vojska. = (18SÍ-0-8) l^U 14 let star iz dobre luše, ki bi imel veselje do pekovske obrti, se Rprejnie pri g. Purane Springerju v Trebnjem. i26i.o-i) Dbčinsha hranilnica v Kostanjevici edina hranilnica v kostanjeviškem okraju, naznanja, da je pričela s poslovanjem v zaretkii meseca avgusta 1. I. in se naliaja V obcinshi hiši zraven županskega urada. s strankami posluje vsako nedeljo in torek od 6. do 12. ure dopoldne. Ob navedenili dnevih sprejema braailne vloge,'jili obrestuje po sprejme tvrdka J. Krajec nasi, v Rudoltovem. Izvršiti je moral vsaj eden razred srednjih sol. 4"f, ^ {241-4-2) iz poštene hiše, ki ima veselje do čevljarstva, se sprejme v pmliik pri FRAN.TO PICELJ, čevljar v Rudolfivem, V Kandiji pri železnem mostu je na prodaj asT-o-i) hiša št. 29 v prav dobrem stanu, a 7 sobami. Zraven spada velik vrt in 1 njiva, Več se izve ravno tam. ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Za varnost vlog jamči občina kostanjeviška z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo, hranilnica sama pa je pod nadzorstvom c. kr. deželne vlade, pri kateri je naložena varščina v znesku 20.000 K. Posoja se na zemljišča po b"/^, na menice in vrednostne papirje po na leto. Obťiiiskil. hranilnica y Kostanjevici, meseca septembra 1907. Ivan GIobočnil( 1. r., }ireilaetltiik DpriiVDegit odborr^ Lavoslav Bučar 1. r., pisarn j H ki T&vnatelj. Rajmund Doležalek 1 r., ] I reda «dni k ravnatelja ira, Alojzij Gatsch 1. r., blag^uikar. t24y.3-l) mala prodajalna z mešanim blagom, ki je jako dobro upeljana, združena z gostilno, ali brez nje, tik farne cerkve. Posebno pripravna za začetnike. Kje pové ]. PungeríliS, pošta Bitcha. ^^z: pau lepo posestvo je iz proste rohe na prodaj. "V Zraven sp^dri Liiia s tremi sobami, kubinja, kamra (ŇDajza), pod hišo veibana klet, in pripravna za piudajalno. Hiàa je pripravna za gnstilnišk« obrt. /iraven velik lop vrt, vt-lbaca stala, listnica in nad šlalo jCiJ in snicH, 4 hlevi in kozolc, 6 johov goitda, 2 njivi m vim g^ad ř,e rigolsn m z;iaajen, poslopje je vse novo v najboljšem stanu in hisa je z opeko krita. NatnnČna c^na se izfe pri posestmkn (262-2-1) Franc Udovcu, v Šmarjeti na Dolenjskem. Želodčne •• hapllice preje znane pod imenom Kapljice sv. Morhii. sredstvo prali slabosti želodca, osobito proti koliki in ujedanju v želodcu in Irebuttu ter prati naprtim vetrovom. Podpira prebavo težkih, mastnih In prcobilo užitih jsdi. 1{luc.4K,5duc.17K,lOduc. 3£K paštnineprosto pastivljena na vsako pošto. PMsim, izvolite mi poslati Se 12 steklenic „ŽeloJi'nib kaj^lic", ktere nujna patrebujem, ker na moji osebi Suiltulelno delujejo, Božo Paaić, Kastel-stari, — Proaira ea i]tii;at kapljic, ker gem ee pri dveli mi pofilaaili ducatih prepriL-al, da izvrstna delnjejo in jih hofem tudi svojim prijateljem pripnroJïiti. Niko Scrnži£id, Babino polje, — Eiiakib dopisov, katerili vseb tn navesti ne murem, imnm veliko in ho vaakemii na upo' gled. Te kapljice izdeluje samo gradska lekarna v Zagrebu, radi tej^n treba je pri uaroiilib sledei natančen oa.tlov napisati: (244-10-2) Gradska ljekarna Zayrsb, poleg trp su. Marka W ijgerpilšivalni stroji ne^samo za vse mogoče Industrijske potrebe, ampak tudi za'vsa domača dela te vrste dobijo se samo pri nas Pazi naj se, da se kupuje stroje v naših proda-ZT jalnah, ~ 4 katere se vse lahko spozna po zraven stoječem znaku. Singer Ko. ahcijsho društuo za šivalne stroje v Hudolfovem, Glavni trg. Podružnice v vseh večjih mestih. Vst ilvaln) stro|i. ki jih ponujajo pod imenom „Singer", so ponir»jonl po nalent starejSem sistemu, ki ga sedanji novejii sistemi rodbinskih strojev daleč presegajo po konstrukciji, delazmožnosli In trpožnostl. Ilrnnri ^^^^^ sprejmem za mesarski obrt. U L U n L U " Proda se iz proste roke v (l!34-3-3j nnirnETir "el!*™ posestvo samo 6 dni vozijo brzoparniki ..Irancoske preltomorsite družbe." Edina najhrajžfl črtfl. Veljavne vozae liate in brezplačna pojasnila daje aamo 1. oblastveno potrjena potovalna pisarna V Ljubljiiiii, Duiiajskii cesta «t. 18. (26-24-20) ûasprosti znane gostilne pri „Figovcu". v Kandiji pri Novem mestu. Leži v bližini kmetijske šole na Grmu in je pripravno za stavbišča. Cena po dogovoru. Več Bfi izve pil • gg. L. Kopaču in ]. FauiiHu u Novem mestu. € Steckenpferd > lilijsko-mlečno milo Bergmanna & Co. DraždanI In Tecin n. L je in ostane glaenm vsak dan duSlib prlzualnic najuspešneje Tseb medecinalnili mil proti pËf^am hakur tudi v dovet^o in ohranitev nežne, mehke koiíe iu roiinate polti. — Dobiva ne po 80 v komad v vseh lekarnah, drožerijab, parínmerijab, trg"-vinab mila in hrivnicab. (99-26-10) '"''""Tovarna strojev in železolivarna K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska) se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor: plugov, bran, sejalnlh strojev, strojev za žetev In košnjo, vitlev, mlatilnic, žitnih čistilnic In od-biralnikov (trijerjev), siamoreznic. reporeznic, koruznih robkarjev, drobllnih mlinov, parllnih kotlov, grozdnih In sadnih mlinov in stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovarn za mavec, ar Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji -«u Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji, ^^ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnino prosto. Dopisuje slovensko. Zastopstvo^za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J, O KX1 £l t i Č, Dunajska cesla ttev. 31. OdgoFonu uiednik, izdajatelj iu saloinik Urban Horvat. Tisk J. Krajec nasi.