Narodni Gospodar GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. člani „Zadružne zveze' dobivajo list brezplačno. i Sklep urejevanja 5. in 20. vsacega meseca. — Rokopisi se ne Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; vračajo. — Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. ” večkratno insercijo po dogovoru. Posamezne številke 20 vin. Melon štev. 216. V Ljubljani, 10. oktobra 1906. SArskehr!"'isiele Vsebina: Zadruga: Sestanek dalmatinskih zadrug. Kropa - Kamnagorica. Prvi avstrijski zadružni shod. Zadružništvo na Angleškem. Denarni promet. Pregled. Gospodarsko berilo : Danska in Švedija, uzorni poljedelski državi. Sadjarstvo. Vprašanja in odgovori. Inserati. ZADRUGA. Sestanek dalmatinskih zadrug. Dne 27. septembra t. 1. vršil se je sestanek dalmatinskih zadrug v Splitu na poziv č. g. župnika Don Frana Ivaniševiča, kot predsednika permanentnega odbora zadrug, ki stoje pod nadzorstvom deželnega odbora. Na dnevnem redu je bilo, da se vzame na znanje odlok deželnega odbora o podelitvi 100.000 kronskega kredita zadrugam in da se odloči bodisi o ustanovitvi posebne deželne zadružne zveze, bodisi o priklopljenju h kakšni izvendalmatinski zvezi. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik „Zadružne zveze11 v Ljubljani g. Grjuro Rašica. Sestanek je brzojavno pozdravila naša „Zadružna zveza11 in so ga posetili g. Ivan Hribar, ljubljanski župan in g. dr. Ferjančič, ravnatelj splitske filijalke „Kreditne banke11, ki sta oba spregovorila lepe besede v prilog skupnega gospodarskega dela med Hrvati in Slovenci. Č. g. Ivaniševič je otvoril skupščino in poročal, da je deželni odbor podelil kredit od 100.000 kron po 3°/o obresti „Hrvatski veresijski Banki11, katera ga bo delila med zadruge po 4°/o obresti. Pozval je skupščinarje, naj se izjavijo, ali hočejo ustanoviti posebno dalmatinsko zadružno zvezo, ali pa pristopiti k ljubljanski zvezi. On je zato, da se ustanovi posebno deželno zvezo. Ue pa to ne bi bilo mogoče, v tem slučaju ne bi bil protiven, da vse dalmatinske zadruge pristopijo k „Zadružni zvezi" v Ljubljani. Gosp. Rašica je poročal, da bo „Zadružna zveza11 v Ljubljani za Dalmacijo v kratkem času ustanovila poseben odbor, ki bode mogel željam in zahtevam dalmatinskih zadrug lažje in hitreje ugoditi in bode medsebojno poslovanje zelo olajšal. Posebno je navedel, kake ugodnosti daje „Zveza11 svojim članicam in je pozval navzoče, da se izjavijo za pristop k ljubljanski zvezi, katera ima že sedaj v Dalmaciji 23 učlanjenih zadrug. C. g. župnik Bervaldi, član permanetnega od-bo) dalmatinskih zadrug, pravi, da se že poldrugo leto „.-dtonj posvetuje o ustanovitvi posebne deželne zveze. Izjavi, naj se sprejme ponudba ljubljanske „Zveze11 in naj k njej pristopijo vse zadruge. Tudi večina navzočih je bila za pristop k naši „Zvezi11 in je obsojala postopanje deželnega odbora, ki je izročil kredit za zadruge „Hrvatski veresijski Banki11, ne pa „Zadružni zvezi11, ki je bila stavila mnogo bolj kulantne pogoje. Č. g. Ivaniševič potrdi, da so pogoji ,Zadružne zveze11 za kredit od 100.000 kron bili veliko bolji da ista „Zveza11 mnogo kulantnije obrestuje vloge zadrug in jim daje posojila, kakor li dalmatinski denarni zavodi. On je bil vedno navdušen za posebno deželno zvezo, ker pa vidi, da je to za sedaj zvezano z mnogimi težavami, misli, da se ne sme odkloniti ponudba ljubljanske „Zveze11, katero naj se prosi, da odpošlje vsem dalmatinskim zadrugam načrt pravil odbora za Dalmacijo. Po živahni razpravi so se potem soglasno sprejele sledeče resolucije: „1. Vzame se z zalivalo na znanje odlok deželnega odbora o podelitvi 100.000 kronskega kredita -326 — in se nalaga obstoječemu permanentnemu odboru, da nastopi za zvišanje tega kredita in za to, da se kredit da na roke tistemu zavodu, za katerega se bo izjavila večina zadrug na svojih občnih zborih, ter se ga podeljuje vsem zadrugam brez razlike, ne pa zgolj onim, ki stoje pod nadzorstvom deželnega odbora. 2. Z veseljem se vzame na znanje poročilo zastopnika ljubljanske „Zadružne zveze11 glede nameravane ustanovitve odbora za Dalmacijo, ter se prosi „Zvezo11 naj do 1. novembra t. 1. dopošlje vsem dalmatinskim zadrugam načrt pravil tega odbora. 3. Ker na sestanku ni zastopana večina vseh zadrug in zategadelj ni moč odločiti bodisi o kaki deželni „Zvezi11, bodisi o priklopljenju h kakšni iz-vendalmatinski „Zvezi11, se poživlja načelstva zadrug, naj skličejo do konca novembra občne zbore, kjer naj se izjavijo, hočejo li pristopiti kakšni deželni zvezi pod nadzorstvom dalmatinskega deželnega odbora, ali pa pristopiti „Zadružni Zvezi11 v Ljubljani. Omenimo še, da so se že nekatere dalmatinske zadruge oglasile, da hočejo pristopiti k naši „Zvezi11, katera je že doposlala vsem dalmatinskim zadrugam okrožnico o ustanovitvi dalmatinskega odbora. Kropa-Kamnagorica, žrebljarska in železoobrtna zadruga. Zadruga se je ustanovila 1. majnika 1895. Koncem leta 1905 štela je zadruga 215 zadružnikov z 324 deleži v znesku K 34.436,15, ker še niso vsi deleži od članov polno vplačani. Denarni promet je bil v letu 1905 K 1.659.972 80 v. Zadruga izdeluje vse vrste kovanih žrebljev in verig, kakor tudi postelje za vojaščino, lastno patentirane brane; ima v Kropi in Kamnigorici okrog 300 delavcev. Imela je prestati hude borbe z domačo konkurenco, katera ji je nakopala v letu 1904 celo sodnij ske preiskave, katere pa so ostale brezuspešne, ker se ni našlo nikakih pogreškov. Porabi se na leto okrog 100 vagonov železa, ter se pošiljajo izdelki po celi Avstro-ogrski monarhiji, v Rumenijo, Bulgarijo, Turčijo, Serbijo, ter je poznana zadruga celo na Angleškem in v Ameriki. Po delavski stavki v preteklem letu prevzela je zadruga vse delavce konkurence v delo, a vsled ne-izpoljnjenih obljub konkurence vrnilo se je nekaj nestalnih delavcev zopet h konkurenci v delo in to pomoto že zelo obžalujejo ter se počasi zopet vračajo k zadrugi in bi bilo potreba le migljeja od zadruge, pa bi stala konkurenca brez delavcev. Zadruga ima lepe vodne moči v zgornji Kropi, potem v srednji Kropi približno 15 konjskih sil, in v spodnji Kropi novo pridobljeno vodno moč okrog 25 konjskih sil in tovarno na turbino tudi s 25 konjskih sil, in ker ima zadruga zadostne prostore, se bode lahko vsestransko razvijala; v tovarni ima 12 strojev za rezanje železa, prešanje žrebljov za železnice itd., dobi nadalje tudi stroj za cinkanje žrebljev, in dinamo-stroj za proizvajanje elektrike. Zadruga ima lepo zidano kovačnico za izdelovanje verig z 12 ognji in je napravila v tekočem letu v Kamnigorici novo zelo prostorno, zidano in z asbestom krito skladišče za železo in izdelke, 30 m dolgo in 15 m široko. Posebno dobro se je obnesla nova vpeljava izdelovanje žrebljov iz pločevine, ker so izdelki ceneji in lepši kakor poprej, ter je delavcem težko izdelovanje olajšano; zadruga ima radi dobre postrežbe vedno več naročnikov in se bode po prejemu novo naročenega stroja za rezanje pločevine promet zopet izdatno povečal. Zadruge, slovenske trgovce itd., ki rabijo žreblje, opozarjamo na to zadrugo. Zadruga ima tudi valjavnico za železo, katera je sama stala pri nabavi K 60.000, a vsled pomanjkanja vodne moči zdaj ne more iste rabiti, a se gleda na to, da se vodna moč poveča, da se bode mogla valjavnica po potrebi rabiti. Zdaj se postavlja tudi novo kladivo za vlečenje čolnarskih in drugih večjih vrst žrebljev. Načelstvo zadruge obstoji iz 3, nadzorstvo iz 6 članov. Zadruga se ima zahvaliti za veliki napredek v prvi vrsti naši „Zadružni zvezi11 v Ljubljani in deželnemu odboru Kranjskemu, kakor tudi obrtno-pospeševalnemu uradu na Dunaju, ter se bode v teku časa z dobrohotno nadaljno podporo vsestransko okrepila in povzpela do vrhunca. V Kropi ima zadruga 5 skladišč za železo, izdelke, oglje in koks. Dela se samo z delavci - domačini in ima tudi uradnike domačine; zdaj je v delu tudi nova lepa pisarna. Žalostna resnica je, da je slovenska industrija mala, ker nam manjka podjetnosti. Kako si moremo tudi na tem polju pomagati, nas uči Kropa-Kamnagorica. Združenimi močmi se vse doseže. Prvi avstrijski zadružni shod. Zadružni poduk. (Poročevalec Jan Sedlak, ravnatelj češke zadružne zveze v Pragi) Zadružna organizacija je velikega vzgojevalnega pomena za malega in srednjega kmeta, kakor zavzema zadružništvo v vseh državah za gospodarstvo in socijalne razmere srednjih stanov prvo mesto. — 32? — Pri nas smo še tako srečni, da imamo zdrav srednji stan, ki je bodočnost države; naša dolžnost je pa, da po vseh svojih močeh pospešujemo nadaljni razvoj in utrjenje tega srednjega stanu. Na to delujejo zadruge, ki učijo kmeta, da si natančno ogleda blago pri nakupu in da svoje pridelke primerno pripravi za prodajo. Zadruge učijo kmeta, se izogniti oderuhu in si najti pravi kredit, učijo ga pa tudi natančnosti v plačevanju. Kdor pa hoče druge učiti, mora se najprej sam učiti. Pri nas moramo oboje ob enem vršiti, moramo se sami učiti in pa druge učiti; to se tiče posebno nas, ki smo na čelu zadružnega gibanja in dela. Naše zadružništvo še je pač mlado; naše posebne kulturne in gospodarske razmere pa ne dopuščajo, da bi z drugih naprednih držav zadružništvo k nam kar presadili. Treba nam je temeljitega poduka, obsežnega znanja, mirnega preudarka in pa tudi zadostne sreče pri izbiri sredstev, sistemov in oseb. Najmanjša zadruga se mora ravnotako dobro urediti in voditi, kakor največja, ker imate obe v svojih razmerah isto važnost in ker javnost obe enako hudo sodi pri propadu. Koga pa naj učimo? Pravilen odgovor se more glasiti samo le: „Vse kmetovalce11. Od začetka do danes smo se pri poduče vanju morali ozirati na vse kmetovalce. Na neštetih shodih pojasnili smo kmetovalcem bistvo, namen in koristi zadružništva, od vasi do vasi smo pridgali — ne kot agitatorji, temveč kot pravi apostoli zadružne misli — o važnosti in potrebi združenja denarja in dela. Na podlagi našega poduka so se snovale in še se snujejo zadruge. Za zadruge sestavili smo navodila in izdali poljudne spise; sestavili smo primerne tiskovine, da se poslovanje olajša. Podučevali smo načelstva, nadzorstva in tudi elane o njih pravicah in dolžnostih, priredili smo tečaje za računovodje. Če tudi smo s svojim požrtvovalnim delovanjem lepe vspehe dosegli, si vendar moramo popolnoma odkrito priznati, da to ne zadostuje in še bo treba mnogo dela, da dobimo dobro izvežbane ljudi za vodstvo in poslovanje pri zadrugah in zvezah. Poleg našega praktičnega poduka pač rabimo reden zadružni poduk v šolah. Tak reden zadružni poduk se nam pač tudi v Avstriji lahko preskrbi in sicer brez posebno velikih stroškov. V Avstriji imamo 2 kmetijski visoki šoli, 20 višjih in srednjih šol, 40 kmetijskih šol s celoletnim in 71 s poluletnim podukom; poleg teh še imamo gozdarske, vinorejske, sadjarske, vrtnarske, pivovarsko, žganjarske in gospodinjske šole itd. Na vseh teh zavodih šolalo se je leta 1903/4 7148 ljudi, od teh 73°/o, t. j. 5235 kmečkih sinov, ki so imeli jako različno predobrazbo i. s. od vaške ljudske šole do mature na kaki srednji šoli. Na to različno predobrazbo se moramo ozirati, če hočemo pojedine gospodarske šole upoštevati z ozirom na zadružni poduk. če pričnemo s kmetijsko visoko šolo na Dunaju, moramo hvaležno priznati, da se c. kr. poljedelsko, kakor tudi c. kr. naučno ministerstvo namerava ozirati na zadružništvo. V to s vrh o vršila se je v maj-niku leta 1904 na Dunaju posebna enketa, pri kojej je označil g. dr. Fassbender učni načrt za zadružništvo sledoče: V zadružništvu imajo največjo poslovno važnost pojedine zadruge same, a njih vodstvo imajo zveze. Za to pa morajo imeti v prvi vrsti Zadružne zveze sposobne uradnike in se je treba pri zadružnem poduku na visokih šolah posebno na to ozirati. Poleg prvih zveznih uradnikov se je ozirati na izobrazbo zveznih revizorjev in trgovskih poslovodij. Zelo napačno je mnenje, da je vsak trgovsko izobražen človek že dober poslovodja za zadruge. Iz zgodovine zadružništva navajam samo zadrugo „Rochdaler Pioneers11, ki je imela največ svojih vspe-hov ravno radi tega, ker je nastavljala uradnike, ki niso bili le trgovsko izobraženi, temveč so imeli tudi zadostno zadružno naobrazbo. Zadružno poslovanje zahteva, da se poleg strogo trgovskih načel vpoštevajo še v večji meri zadružna načela in radi tega mora imeti zvezin uradnik, naj vodi denarne ali blagovne posle, ali pa je revizor, obširno izobrazbo. Vsled tega morajo imeti zvezini uradniki trojno izobrazbo i. s.: 1.) splošno pred izobrazbo, 2.) splošno teoretično-praktično izobrazbo in 3.) prakso. Zadružništvo na Angleškem. Med prve države, v katerih cvete zadružništvo, štejemo Dansko in Angleško. Gospodarske razmere so vplivale, da prevladujejo na Danskem kmetijske zadruge, na Angleškem pa konsumne zadruge. Akoravno je bila prva zadruga, ki se je na Danskem ustanovila, konsumna zadruga — 1. 1866. v Thisted — vendar je trajalo dolgo časa, predno so uspevale konsumne zadruge. Na Danskem ni bilo industrije, ni bilo množice delavcev, kateri bi pospeševali ustanovitev konsumnih zadrug. Danski kmet pa je živel na stopinji natural nega gospodarstva in ni našel potrebe se brigati za konsum ; za domačo potrebo si je sam pekel kruh, klal svinje, ovce itd., iz volne si narejal obleko, iz lanu platno, varil si je za domačo pijačo medico in pivo, za pranje uporabljal pepel od bukovega lesa itd. Kmetijsko zadružništvo, v prvi vrsti mlekarske, klavne in jajčarske zadruge, je danskemu kmetu otvorilo vir novih dohodkov, ga zadružno izšolalo, opozorilo na v trgovini vladajoče nedostatke ter je najugodnejše vplivalo na razvoj konsumnih zadrug. Dandanes obstoji na Danskem okrog 1000 kon-sumnib zadrug po vseh vaseh, te so združene v veliko nakupovalno družbo z sedežem v Kopenhagen, ki vzdržuje v vseh večjih mestih osrednja skladišča. L. 1904. je imela ta nakupovalna zadruga 22 milijonov d. kron prometa in 1 milijon d. kron čistega dobička. Danski zadrugarji so v raznih strokah upeljali lastno produkcijo; tako obstoji tovarna za kakao, čokolado in bonbone, za praženje kave, ter tobačna tovarna. Poleg kolonijalnega blaga se pečajo tudi s prodajo manufakturnega blaga, obleke in obutelji, kateri predmeti pa se dobivajo le v mestu, katero je določeno kot središče okraja. Vse te konsumne zadruge so ustanovljene od kmečkega prebivalstva in služijo kmečkemu prebivalstvu, medtem ko ni v krogih delavcev potrebnega zanimanja za konsumne zadruge. Danska država nas uči, da tudi na deželi lahko uspevajo konsumne zadruge, ako so dani predpogoji: izobraženo ljudstvo in uzorne kmetijske zadruge. Angleško kaže popolnoma drugo lice; tam obstoje večinoma konsumne zadruge. Najstarejša zadruga, v obče najstarejša oblika modernega zadružništva, je produktivna zadruga za konsumente, katera se je nahajala v zadnjem četrtletju 18. stoletja v angleških pomorskih mestih za delavce. Iz te so se razvile konsumne zadruge; najstarejše še dandanes obstoječe zadruge na Škotskem v bližini Grlasgow-a so se ustanovile v dobi 1790—1800, imenovani owen-ski zadružni dobi. V obeh zadružnih dobah ima zadružništvo kapitalističen značaj; čisti dobiček se namreč razdeli po razmerju vplačanih deležev, ne pa po razmerju prometa. Zadruge ne delujejo samo za ude, ampak prodajajo in producirajo za vsakega človeka. Kapitalističen značaj je upropastil zadruge prvih dveh dob. Se le leto 1844. se lahko imenuje rojstno leto angleškega zadružništva; v tem letu so ustanovili tkalci, imenovani pijonirji v Rochdalu (v okolici mesta Manchester) zadrugo organiziranih konsumentov ter z svojimi zadružnimi načeli — prodajo blaga po dnevni ceni, razdelitev dobička po razmerju nakupa — položili temelj zadružništvu celega sveta. Dejstvo, da je na Angleškem obilo industrijalnih delavcev in uradnikov, katere ne ovirajo nobeni oziri se krepko potegovati za konsumente, kateri ne morejo tega, kar kot konsumenti potom nereelne majhne trgovine izgubijo, na drugi strani kot prodajalci pridelkov nadomestiti, je ustvarilo konsumne zadruge na Angleškem. Omenjeni sloji so v lastnem interesu prisiljeni delovati na to, da se dobiček raznih prekupcev, kakor tudi razloček med nakupno in prodajalno ceno blaga zniža. Cim bolj se je razvijala industrija in rastle množice delavcev, tem bolj je napredovalo konsumno zadružništvo. Gospodarski razvoj angleške države torej je dal povod za snovanje konsumnih zadrug, katere so tekom let ustanovile več velikih nakupovalnih družb in začele z lastno produkcijo. V celem je na Angleškem okrog 1500 konsumnih in 150 produktivnih zadrug z nad 2 milijona udi; čisti dobiček na leto znaša okrog 10 milijonov pfund šterlingov (1 pfund šterling = 24 01 K), promet okrog 90 milijonov pfund šterlingov. Večina zadrug je združena v 2 veliki nakupovalni družbi — jedna na Angleškem in jedna na Škotskem — ki imate okrog 26 milijonov pfund šterlingov prometa in 600.000 pfund šterlingov čistega dobička na leto. Med produktivnimi zadrugami z prometom 3 milijonov pfund šterlingov razločujemo mlinarske in pekovske zadruge, zadruge za izdelovanje izdelkov iz tkanin in usnja, iz kovin, lesa in kamna. Obe veliki nakupovalni družbi sta sami producirali blaga za 5 milijonov pfund šterlingov, za ravno isto svoto so producirale blaga konsumne zadruge. Za lastno produkcijo se pečajo tovarne za razno pecivo, za obleko, obutelj, tkanine itd. Velika nakupovalna družba ima naj večjo prodajalno za čaj na svetu, v kateri je nastavljeno nad 600 uslužbencev. Na Angleškem ni kreditnih zadrug, kakor v drugih državah, pač pa obstoje v konsumnih društvih posebne uredbe za varčevanje, Penny Banks imenovane. Okrog 600 konsumnih zadrug ima take uredbe; vlagateljev, ki so v celem vložili 1 milijon pfund šterlingov, je približno 600.000. Za zadružni denarni promet skrbi posebni bančni oddelek velike nakupovalne družbe s prometom približno 45 milijonov pfund šterlingov. Zavarovalnice na Angleškem so zadružno orga-nizovane; zveza zavarovalnih zadrug (Cooperative Insurance Society) šteje okrog 550 zadrug-članic; sprejele so za zavarovanje proti ognju 19 ^2 milijonov pfund šterlingov, kavcijsko zavarovanje 300.000 pfund šterlingov, življenjsko zavarovanje 200.000 pfund šterlingov. 7 uradniških konsumnih zadrug (Supply Associations) šteje okrog 90 000 udov z pro- metom 3 milijonov pfund šterlingov in čistim dobičkom 65.000 pfund šterlingov. Speeial Societies se imenuje 11 zadrug ribičev, mornarjev, kočijažev in voznikov, vrtnarjev, hmeljarjev in lastnikov pralnic; te zadruge imajo približno 1500 udov, 100.000 pfund šterlingov prometa in 4000 pfund šterlingov čistega dobička. Angleški delavci so si s pomočjo konsumnih zadrug, vzlasti s pomočjo čistega dobička, ki se razdeli med člane — povprečno pride na osebo na leto 108 K — pridobili majhno premoženje; to premoženje in pa stavbene zadruge, Building Societies imenovane, so jim pripomogle do lastnih ognjišč. Stavbene zadruge ne zidajo same hiš, ampak so stavbene banke, ki z posojili omogočujejo delavcem zidanje lastnih domov. Stavbenih zadrug je na Angleškem okrog 2500 z 600.000 člani. Razun tega pa nekatere angleške konsumne zadruge same uporabljajo svoje ogromne kapitalije v to, da zidajo svojim udom hiše. Konsumne zadruge vplivajo blagodejno na zboljšanje gospodarskih razmer delavcev in uradnikov, preskrbujejo jim pod kolikor mogoče ugodnimi pogoji življenske potrebščine najboljše kakovosti, razdeljujejo med nje kot ude svoj čisti dobiček, zidajo svojim udom lastna domovja, skrbe človekoljubno za uslužbence in delavce v svojih podjetjih; konsumne zadruge pa tudi znatno pospešujejo kmetijsko zadružništvo. Kmetijsko zadružništvo na Angleškem je še le v povojih. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da angleški poljedelec navadno ni lastnik, ampak le najemnik zemlje, katero obdeluje. Kot tak si pa noče nakopavati stroškov z umnejšim obdelovanjem zemlje, ker ima od dobička večino haska gospodar zemlje. Nadalje se lahko večina pridelkov ugodno razpeča naravnost konsumentom in radi tega ne čuti angleški poljedelec potrebe združenja. Pri teh za kmetijsko zadružništvo neugodnih razmerah so konsumne zadruge činitelj, ki z vso vnemo skrbe za razvoj in napredek kmetijskega zadružništva. Obe veliki nakupovalni družbi in mnogo konsumnih zadrug je vzelo v najem ali nakupilo zemljišča in ista obdelovalo; vendar so bili uspehi neugodni in konsumne zadruge so uvidele, da se ne izplača lastna produkcija v poljedelstvu, ampak, da je potreba v 8vrbo zboljšanja kmetijskih razmer osnovati mnogo samostojnih kmetijskih zadrug. Okrog 250 kmetijskih zadrug (nakupovalnih in prodajalnih, mlekarn, konsumnih, produktivnih in raznih drugih) tvori zvezo -Agrikultural Organisation Society, katere namen je ustanovitev kmetijskih zadrug ter upeljava kupčijskih zvez med kmetijskimi in konsumnimi zadrugami. Angleško kot industrijalna država ne proizvaja dovolj sočivja, sadja in živalskih izdelkov in bo, če se tudi posreči povzdigniti kmetijsko zadružništvo na visoko stopinjo, vedno navezano na uvoz kmetijskih pridelkov iz inozemstva. V svrho preskrbovanja angleške države z kmetijskimi pridelki se obračajo konsumne zadruge na kmetijske zadruge v drugih državah. Angleške konsumne zadruge so najboljše odjemalke danskih kmetijskih zadrug, saj dobi od njih dansko zadružništvo na leto nad 50 milijonov mark (1 marka = P20 K) za surovo maslo, jajca in slanino. Izborna kakovost izdelkov danskih kmetijskih zadrug je izpodrinila amerikanske izdelke; ta pojav je velikanskega pomena za vse evropsko kmetijsko zadružništvo. Konsumne zadruge so vladajoče zadruge na Angleškem in v raznih drugih industrij alnih državah, potrebujejo pa zvezo z kmetijskimi zadrugami, ker se lastna produkcija kmetijskih pridelkov ne izplača. Naloga poljedelskih držav pa je, pospeševati in izpopolniti kmetijsko zadružništvo, katero bode, kakor kaže razvoj celega zadružništva na Danskem, ako se ne bodo razmere v trgovini znatno izpremenile in razloček med nakupovalno in prodajalno ceno znižal, v svrho samoobrambe poseglo po sredstvu samopomoči pri nakupu živijenskih potrebščin (kolonijalnega in manufakturnoga blaga) s tem, da bode ustanavljalo konsumne zadruge. Kmetijske zadruge ne izključujejo konsumnih zadrug, kakor tudi konsumne zadruge kmetijskih ne, ampak obe vrsti zadrug se izpopolnjujeta, kar dokazuje razvoj zadrug v omenjenih uzornih zadružnih državah, pač pa je uspešen razvoj vsake posamezne vrste odvisen od gospodarskih odnošajev in gotovih predpogojev. n? :e! g- x-i :e id poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec august 1906. Preiemki Izdatk Denarni promet Hranilne vloge Posojila o > o I iti e vloženo vzdignjeno dano vrnjeno -2 ji o K I V K I , V K I V K V K V K V K V Badema 5202 07 5146 35 10348 42 3000 3232 62 1879 63 635 09 Barban 3925 80 3693 46 7619 26 200 — 40 — 1408 * 530 — 339 Baška 69868 58 67447 08 137315 66 62247 10 22333 30 5576 — 3716 32 168 Beram 1169 60 1661 05 2830 65 480 — 2 — 750 — — — 112 Biograd 2445 23 4126 74 6571 97 28 — 119 03 3996 02 2390 25 370 Blagovica 3416 60 4677 66 8092 26 2027 — 2355 66 2320 — — — 190 Bled za blejski kot . . . 12578 12 12352 02 24930 14 7104 — 4701 — 7600 — 4480 — 168 Bloke 5857 24 6797 18 12654 42 5169 53 1995 — 4745 — 200 ' 363 Boh. Bistrica .... 13065 79 13273 23 26339 02 11276 — 6048 36 4500 — 1130 — 103 Boljun 24073 19 23960 — 48033 19 10924 51 6376 18 10726 28 2938 34 72 Boljunec 4084 90 2872 60 6957 50 3585 — 130 — 2720 — 312 50 88 Borovnica 22137 87 20755 71 42893 58 15375 11 13966 53 6410 — 938 — 293 Buzet 36933 71 41844 09 78777 80 22997 — 6387 70 19890 — 10918 85 10 Cerklje 19595 72 18875 58 38468 30 11388 10 3109 72 4300 — 2818 — 575 Cirknica Cres ? 39851 28 26544 88 66396 16 17262 — 12992 43 5420 — 7910 — 509 Col 5773 98 8126 09 13900 07 1280 — 179 32 7900 — 280 — 85 Čatež 4078 62 7556 40 11635 02 4016 — 813 — 420 — 12 37 119 Češnjica Cermošnice . . . . ? 8581 78 8883 25 17465 03 7480 — 1894 89 2900 — 600 — 168 Crni vrh 6586 21 5764 94 12351 15 3952 40 1585 22 707 — 540 — 197 D. M. v Polju .... 1589 93 1447 45 3037 38 388 76 141 08 — — 1050 — 50 Dobrepolje 25739 80 24545 93 50285 73 13297 20 7262 45 9875 94 4815 — +1 Dobrinj Dobrunje ? 132587 92 131739 85 264327 77 73272 61 39459 58 26540 — 19845 49 361 Dolsko 3158 60 2460 — 5618 60 2015 — 890 — 1060 — 510 — 35 Domžale 22193 70 20386 32 42580 02 866 — 1641 07 18744 — 2100 — 224 Draga 3232 78 3452 02 6684 80 1783 — 1361 50 208q — 500 — 63 Dračevica 27987 93 26901 39 54889 32 13100 87 2367 63 9585 84 6223 68 50 Dubrovnik 51314 58 52151 49 103694 38 9754 94 3213 44 25426 — 15476 — 503 Fara pri Kostelu . . . 6674 43 6880 88 13555 31 6380 — 1090 — 780 — 100 — 80 Frankolovo 6778 14 6661 91 13440 05 726 47 1855 — 2276 ' 803 — 193 Gojzd 4209 69 3643 58 7853 27 2438 27 2150 87 1440 — 940 — 55 Gore 7367 16 7337 90 14705 06 390 — 4381 16 2911 60 4410 — 70 Gorica cent. pos. . . . 257133 64 260130 19 517263 83 32979 04 44190 79 17497 26 10843 59 1191 Gorje 9516 65 9205 92 18722 57 1934 — 4852 44 4244 65 201 80 308 Horjul 10814 78 10700 66 21515 44 6801 19 6439 84 4108 46 1265 48 309 Hrenovice 4260 68 3486 — 7746 68 -3090 — 2758 — 700 — 907 — + 1 Idrija 13921 88 14539 66 28461 54 3349 63 4761 18 9700 — 1217 — 143 Ig 11107 13 10859 83 21966 96 4514 — 4942 40 5402 40 1750 — 266 Izlake 6341 83 6956 34 13298 17 3898 — 5819 87 820 — 300 — 227 Jesenice 9471 77 5253 80 14725 57 3514 70 2807 02 2240 — 120 — 138 Kamnik I. okr 22703 88 27697 08 50400 96 14222 — 12402 48 6880 — 6682 59 775 Kamnik, hran. in pos. . 24029 13 27841 15 51870 28 23737 93 3980 75 7800 — 20 50 62 Kanal 11609 73 10880 72 22490 45 5942 08 7193 — 3195 — 1347 — +2 Kandija 49426 22 51126 53 100552 77 42312 74 25349 80 20360 — 3100 35 1612 Kaštelir . . . . . . 33202 24 31730 77 64933 01 19517 — 11257 53 19899 — 5813 — 191 Kazaze 2590 — 2600 — 3100 — 1400 — 1100 — — — — 3 Kievo 24400 16 24298 82 48698 98 13742 16 11035 46 28353 — 1183 53 177 Knežak 15111 05 14368 51 29479 56 9320 97 1700 — 5000 — 1466 — 219 Koljane 52853 60 52418 71 105272 31 2502 67 405 11 26252 84 1598 98 183 Komenda 2943 49 3050 — 6013 49 2609 — 640 — 760 — 100 — 79 Košana Kotor ? 6920 85 7162 90 14083 75 4629 44 2334 88 4698 — 2101 62 404 Kranjskagora .... Krk ? 15230 11 17225 23 32455 34 6980 20 12976 44 2000 — 1250 — 303 Krka 6634 — 5081 38 12715 38 3746 , 2635 52 2400 — 742 — 96 Križevci 144345 44 143171 62 287517 06 88150 19 57951 14 47660 — 6294 — 305 Laško 1897 59 1304 93 3202 52 1312 02 447 30 800 — 250 68 336 Leskovec 8330 05 8719 68 17049 73 2540 — 4879 — 3161 — 961 — 314 Leskovica 2730 42 2358 80 5089 22 662 r 2028 96 300 — 260 — 83 Lindar Livade ? 131 80 96 30 228 io 70 — 10 — 85 70 54 — 78 Ljubljana — ljud. posoj.. 2385176 42 2410906 85 4796083 27 249563 30 202072 60 118701 88 7383 23 2133 „ — Vzaj. podp. dr. 214547 68 191090 74 405638 42 52607 11 37418 13 46445 20648 Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila O > " O I in o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c 2 J* . —i o 1 m e promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno c -2-22 >C/2 'O K V K V K V K V K V K V K V Št. Jernej 16129 11 13354 23 29483 34 7243 7835 71 3860 3405 +8 Št. Lambert .... 3904 81 3904 53 7809 34 3470 81 800 — — — — — 8 Št. Peter . . . 11530 71 11029 61 22560 32 5512 — 4007 68 4000 — 1372 32 453 Št. Piupert .... 9327 60 9172 72 18500 32 4774 — 5179 43 1930 — 370 — 224 Št. Vid nad Ljubljano . 3738 10 3705 45 7443 55 2151 62 2012 — 1310 — — — +38 Št. Vid pri Zatičini . 6994 83 7224 95 14219 78 6623 — 3984 69 2000 — — — 410 Tinjan 853 97 1280 92 2134 89 — — — — 1215 — 462 — 260 Tomaj 8123 99 7207 08 15331 07 2335 — 1658 95 5500 — 1440 — +2 Tomišelj 10436 08 9486 08 19922 16 7637 50 1966 08 1720 — 1580 — 354 Toplice 7280 71 7437 62 14718 33 4173 88 3910 57 1000 — 500 — 101 Trebelno 7601 12 5397 — 13198 12 3624 84 397 — 2000 — 1570 — 236 Trnovo .... 11833 16 15028 28 26861 44 6363 29 8996 80 3992 32 4020 — 744 Tržič 26711 96 21301 36 48013 32 4022 — 1667 19 16600 — 1107 78 173 Tržišče . . 4835 63 6207 88 11043 51 4028 — 5738 45 385 — 226 82 163 Tunice . . . 2050 75 1597 68 3648 43 1587 — 590 — — — 120 — 48 Vabriga 3885 20 2869 36 6754 56 — — 218 — 830 — 200 — — Velike Lašče 18378 32 15627 82 34051 14 5650 — 4633 86 600 — 3400 — 227 Veliki Lošinj . . . 18102 73 17628 51 35731 24 5760 — 7739 34 650 — 170 — 65 Vipava .... 37831 04 41775 46 79606 50 25163 — 7688 08 5620 — 9960 — 1190 Videm 4741 47 7179 86 11921 33 4170 — 4669 52 2440 — 194 — 4 Višnjagora . . 26736 51 25667 48 52403 99 11560 — 6388 06 12379 05 4350 21 481 Vojsko. . . . 370 — 1529 47 1899 47 350 — 40 — — — 20 — 31 Vodice 9420 15 9663 31 19083 46 5500 — 1550 51 — — 3850 — 81 Vrbnik 71334 13 69940 16 141274 29 42444 27 16489 42 36745 — 17797 43 329 Vrhnika . . . 17915 31 14255 85 32171 16 9556 — 8436 39 1556 ^ 634 50 +1 Vrlika . . 30558 37 30334 51 60892 88 11774 95 200 — 50347 57 3680 42 243 Zagradec . . . 9011 83 10056 88 19068 71 3302 — 6232 76 1695 85 2560 — 164 Zagorje ob Savi . . . 4068 24 4260 45 8328 69 4064 72 4231 56 20 — — — 61 Zatičina 18712 60 10385 18 29097 78 9360 — 6764 27 700 — 2782 25 72 Zg. Besnica 4471 35 4572 69 9044 04 126 — 552 67 4000 — — — 50 Zg. Tuhinj 4118 66 3995 85 8114 51 1704 — 3901 54 — — 440 — 182 Ždrenj ? Žiri 23396 73 21884 94 45181 67 19534 92 4492 21 3312 20 3040 20 280 Žminj 4012 84 3090 — 7102 84 280 — 840 — 1950 — 1234 97 236 Župa Raščane .... 5742 — 5656 41 11398 41 2802 65 — — 21823 31 426 89 81 Žužemberk 13124 31 13571 65 26695 96 5201 68 10467 78 1810 4325 81 485 Denarni promet za mesce september 1906. Badema, društ. za šted. i zajm. —3000 (13.) Barban, društ. za šted. i zajm. --1000 (19.) Baška, seoska blag. -|-4400 (7.) -(-4000 (16.) -j~1400 (18.) Blagovica, hran. in pos. —1000 (13 ) Bled za blejski kot, hran. in pos. -j-3600 (26.) —1000 (27.) Bloke, hran. in pos. +1835'43 +129'48 +1230 93 (7.) —4000 (14.) +2000 (30.) Boh. Bistrica, hr. in pos. +2200 (5.) -2000 (7.) —2000 (21.) Boljun, društ. za šted. i zaj. —900 (6.) +200 (16.) Boljunec, hran. in pos. +1500 (9.) —600 (13.) —1500(21.) Borovnica, hran. in pos. +2000(9.) —2000(14.) —1500(24.) Buzet, društ. za šted. i zajm. — 4000 (22.) Cerklje, hran. in pos. +3000 (4.) +2000 (17.) +5000 (24.) Cirkno, hran. in pos. —10000 (3.) Čatež, hr. in pos. —900 (7.) —600 (15.) —900 (19.)+6000 (26.) Češnjica, hran. in pos. —2000 (17.) Čermošnice. hran. in pos. —4000 (20.) Črnivrh, hran. in pos. +600 (12.) +300 (21.) +500 (22.) +600 (26.) —84V50 (27.) +400 (28.) +400 (29.) -2426 86 (30.) D. M. v Polju, hran. in pos. —500 (13.) —2900 (26.) Dobrepolje, pos. +6000 (5.) —7000 (17.) —2000 (20.) Dobrinj, hran. in pos., —3000 (22.) Dolsko, hran. in pos. +700 (8.) +1000 (15.) +1000 (23.) Domžale, hran. in pos. —2000(1.) —2000(10.)—2000 (10) Draga, hran. in pos. —1300 (13.) —1000 (14.) —800 (22) Dračevica na Braču, seoska blag.—2456 72(24.) —767-24(24.) —1000 (29.) Dubrovnik, hrv. puč. šted. —10000 (20.) —8000 (24.) Frankolovo, pos. —7000 (3.) +1500 (19.) —1000 (20.) —1000 (28.) Gore, hran. in pos. —7000 (11.) +1500 (23.) Gorje, hran. in pos. —3000 (10.) —2000 (20.) —2500 (27 ) +1400 (30) Gradac, seoska blag. +470 (28.) Horjul, hran. in pos., —1200 (10.) - 500 (15.) —500 (29.) Hrenovice, hran. in pos. +2000 (15.) Idrija, ljud. hran. in pos. —1000 (10.) Ig, hran. in pos. —1000 (1.) —3000 (10.) +2000 (23.) +0002 (28.) Izlake, hran. in pos. - 2000 (10.) Jesenice, hran. in pos. —1500 (17) —3000 (29.) Kamnik, I. okr. —7000 (1.) +5000 (5.) +3000 (7.) Kamnik, hran. in pos. +3000 (4.) +7000 (7.) +1000 (10.) +6000 (15.) +1000 (23.) +5000 (29.) Kandija, hr. in pos., +5000 (7.) +2082 76 (12.) +5000 (11.) —4000 (12.) —3000 (18.) Kijevo, seoska blag. -j-100 (8.) -|-60 (28.) Knežak, hran. in pos. -1500 (1.) —3400 (7.) +1800 (9.) +4300 (16.) +1500 (30.) Komenda, hr. in pos. +1600 (9.) +1000(21.) +1510(30.) Kotor, hrv. bok. šied. +14.000 (13.) +4000 (18) —8000(25 ) Kranjska gora, pos. —3000 (12.) —4000 (24.) Kropa, žrežlj. zadr. +318'50 (2.) +10 90(2.) +1347 64 (4.) + 1 (4.) +92-90 (4.) +546-84 (5.) +2-68, +160-87 (5.) +113-70 (11.) +15-19(8) 422-48, +33, +94, + 123-12, —5000 (11 ) +16-15 (12.) +5 37 (12.) +15-68 (14.) +29 56, 97 90 (15.) +293-80, +31-31 (17.) —18951-61 (19.) +49-72, +318-50 (19.) —2000(20.) +305-55, +33-30 (23.) +283-72, +323 (24.) +333-89 (25.) —3824-12 (25.) +325-94, (26.) +122-60, +495-90 (26.) +479-70 (26.) +86-41, +146 36 (28.)+525 (29.) +12-88, +296 08 (30.) Laško, hran. in pos. +600 (12.) +1927 (21.) +573 (26.) Leskovec, hran. in pos. —1000 (10.) Ljubljana — Vzaj. podp. dr. +20.000 (11.) +15.000 (21.) Ljubno, hran. in pos. +5000 (7.) +8000 (12.) +6000 (19) +7000 (26.) Loškipotok na Taboru, hr. in pos. —1100 (10.) +1500 (23.) Lukovica, hran. in pos. +1000 (8.) —2000 (11.) —1000(17.) Mali Lošinj, društ. za šted. i zaj. —4000 (6.) —6000 (25.) Marenberg, pos. +3000 (19.) Medulin, društ. za šted. i zaj. —2600 (1.) +1000 (28.) Mengeš, hran. in pos. +2000 (3.) Metlika, hran. in pos. —10000 (7.) Mokronog, pos. +510-58 (4.) —1000 (12.) —1000 (21.) Moravče, hr. in pos. +4000 (9.) -2000 (21.) +2500(27.) Mošnje, hran. in pos. +1000 (5.) - 2000 (18.) Naklo, hran in pos. +500 (28.) Oprtalj, hran. in pos. —3000 (20.) Pazin, podr. istr. pos. +11.500 (14.) —6000 (22.) —5000 (27.) Pišece, hran. in pos. +10 (21.) Polhov Gradec, hran. in pos. +1200 (7.) Poljane, hran. in pos. +8000 (22.) Pomjan, hran. in pos. +900 (4.) —450 (4.) —260 (10.) —1375 (13.) -1200 (18.) —770 (25.) Preddvor, hran. in pos. +4750 (2.) +240 (8) +480 (22.) —520 (24.) Preska, hran. in pos. —340 (5.) —500 (24.) Pločice-Konavlje, seoskb blag. +1000 (7.) +2000 (14.) +900 (18.) —3800 (22.) +1200(28) —2000(27.) Pulj, društ. za šted. i. zajm. —6000 (27.) Radeče, hran. in pos., -3000 (14.) +6000 (25.) Rab, društvo za štednju i zajrn. —V12 (4.) +2000 (6.) —1000 (14 ) Rečica, hran. in pos. +12000 (5.) —18000 (13) Ribnica, hran. in pos. +5000 (3.) +12000 (9.) —4000 (11.) —4000 (14.) Roč, hran. in pos. —3000 (21.) Rob, hran. in pos. —11000 (5.) —6000 (24.) Rogoznica, seoska bi. —1500 (27.) Rova, hran. in pos. +40 (21.) Rovte, hran. in pos. —2000 (12.) Selca na Braču, seoska blag. —3000 (7.) Selca pri Škofji Loki, hran. in pos. +2000 (8.) Semič, hran. in pos. +2000 (28.) Senožeče, hran. in pos. +800 (11.) —2000 (17.) +600 (28.) Slovenji Gradec, hran. in pos. —1000 (15 ) +900 (22.) -600 (22.) —600 (27.) Smlednik, hran. in pos. +2000 (12.) Sorica, hran. in pos. —1000 (18.) Srednjavas, hran. in pos. —1000 (1.) —1500 (6.) Staraloka, hr. in pos. —1000 (7.) —2000 (18.) +1500 (29.) Stari grad, društ. za šted. zajm. —4000 (13.) —19238 28 (25.) Sv. Ema, hran. in pos. —830 (7.) —700 (24.) —200 (29.) Sv. Ivan, hran. in pos. —600 (15.) +700 (16.) —500 (20.) —600 (22.) —1000 (26.) Sv. Jakob v Rožu, hran. in pos. —5000 (17.) —10000 (27.) Sv Križ pri Kaštavavi, društ. za šted. i zaj. +1200 (23.) Sv. Križ pri Kostanjevici, hran. in pos. —4000 (15.) —5000 (28.) Sv. Križ pri Litiji, hran. in pos. —800 (3.) +1500 (30.) Sv. Jurij ob juž. žel., hran. in pos. —1000 (7.) —1000 (12.) —1000 (18.) —1500 (21.) -2000(26.) -336'58, —571-45 (28) Sv. Jurij pod Kumom, hr. in p. —1700 (21.) Sv. Jurij pri Kranju, hran. in pos. +1000 (5.) +1500 (7.) +1200 (15.) —800 (18.) +6000 (30.) Šebrelje, šted. in pos. —700 (7.) +1300(12.) —1390-34 (21.) Škocijan, hran. in pos. —3000 (1.) —2000, —4000 (29.) Škofjaloka. Ij. hr. in pos., +2500 (2.) +1800 (15.) +2000(21.) —1500 (24.) Šmarije, hran. in pos. —2600 (6.) +6500 (12.) —2000(17.) Šmartno pri Kranju, hran. in pos. +3700 (4.) —1000 (11.) +4000 (17.) —4000 (26.) Šmartno pri Litiji, hran. in pos. +1400 (9.) —500 (27.) Šturije, hran. in pos. +1000 (7.) +1500 (17.) Štokovci, društ. za šted. i zajm. —4000 (20.) Št. Ilj pod Turjakom, hran. in pos. +1600 (8.) +1500 (15.) +4000 (29.) Št. Janž, hran. in pos. —400 (13.) —500 (17.) Št. Jernej, hran. in pos. —2500 (5.) —17.000 (19.) Št. Lambert, hr. in pos. —500 (7.) +100 (11.) +143 (25.) Št. Peter, hran. in pos. —2000(3.) +1700 (17 ) +3400(17.) +2100 (24.) +1000 (26.) +2500 (30.) Št. Vid nad Ljubljano, hran. in pos. +1000 (5.) +1250 (8.) —2000 (17.) +2000 (26.) Št. Vid pri Zatičini, hran. in pos. +1200 (4.) Tinjan, društ. za šted. i zaj. —1000 (3.) Tomaj, hran. in pos. —1500 (12.) +7000 (28.) Tomišelj, hran. in pos. +2000 (14.) Toplice, hran. in pos. +2500 (4.) +2500 (14.) -1000 (17.) —1500 (17.) Trebelno, hran. in pos. +2000 (7.) +1500(9.) —1000(10.) —3000 (11.) —2000 (20.) —1000 (29.) +2000 (30.) Trnovo, hran. in pos. - -5000 (6.) —5000 (7.) Tržič, hran. in pos. +1000 (24.) —2000 (24.) Tržišče, hran. in pos. —500 (6.) +800 (29.) Tunice, hran. in pos. +2500 (11.) +1000 (24.) +3000(30.) Velike Lašče, hran. in pos. +2300 (2.) +1000 (11.) —4500 (14.) -5300 (17.) —1000 (24 ) —15000 (27.) —8000 (29.) Vipava, hr. in pos. +4000 (5.) +4000 (11.) —3000 (11.) +4000 (18.) -5000 (20.) Višnja gora, hr. in pos. —5882 (4.) —2300 (6.) —2000 (12.) +3000, +2000 (18.) —6000 (17.) -7600 (20.) Vojsko, hran. in pos. —1000 (18.) Vodice, hran. in pos. +300 (3.) +1000 (9.) +500 (16.) +2000 (23.) +500 (30.) Vrhnika, hran. in pos. —10000 (7.) — 2000 (10.) Vrlika, seoska blag. +170 (4.) +280 (4.) +550 (17.) Zagradec, hran. in pos. +2000(3.) —2500(7.) —1000 (13.) +1500 (25.) —1000 (25.) Zagorje ob Savi, ljud. hr. in pos. -j-2500 (14.) -j-800 (21.) Zatičina, pos. -(-8000 (7.) Zg. Tuhinj, hran in pos. +2500 (16.) +2500 (30.) Žiri, hran. in pos. +7000 (3.) +8000 (21.) Žminj, društ. za sled. i zaj. +650 (12.) -|-500 (18.) —800 (21.) Župa Rašcane, seoska blag. —1000 (20) Žužemberk, hran. in pos. —4578’43 (4.) —2000 (7.) GOSPODARSKO BERILO. Bansko in S vedi j a, uzorni poljedelski državi. (Nadaljevanje.) 7. novembra 1844. se je otvorilo prvo ljudsko vseučilišče v Roddingu. Poučevali so se vsak dan sledeči predmeti: od 6.— 8. ure vrtnarstvo in poljedelstvo. n 8.— 9. n naravoslovje s posebnim ozirom na kmeta. n 9.—10. n splošna svetovna zgodovina. n 10.—11. n telovadba. n 11.—12. n matematika in nemščina. n 2.— 3. » danske pismene vaje in risanje. n 3.— 4. n petje. n 4,— 5. n danska zgodovina. n 5.— 6. n dansko slovstvo. Poučeval je začetkoma voditelj zavoda in še jeden učitelj; zvečer so se skupno brala najimenitnejša dela danskih pesnikov in pisateljev. Od leta do leta je zavod napredoval, dokler ni napočilo osodepolno leto 1848. Sola se je morala radi nastale vojske zapreti; ta udarec usode bi skoro pokopal idejo ljudskih vseučilišč. Vendar se ima Danska spet zahvaliti prof. Floru, da se je ljudsko vseučilišče 19. nov. 1850 zopet otvorilo. Tekom časa se je od mnogih stranij poskušalo šolo v popolnoma kmetijsko šolo izpremeniti. Temu so se uprli vsi pospeševaljci ljudsko-visokošolskega gibanja in podala se je sledeča izjava naučnemu ministerstvu: Namen šole je z prostimi predavanji vzbuditi zanimanje za duševno življenje, pospeševati ljubezen do domovine potom razlage njenega jezika in slovstva, njene narave in zgodovine, njenih razmer v preteklosti in sedanjosti. Razun tega pospešuje kmetijstvo s tem, da podaja potom predavanj, pismenih nalog in navodil temeljne nauke kmetijstva, živinoreje, knjigovodstva, zemljemerstva, kemične analize itd. Ta izjava označuje jasno smer ljudskih vseučilišč! S prirejanjem večernih zborovanj v zimi, pri katerih se je zbralo 300—400 ljudij, je šola tudi ugodno vplivala na prebivalstvo v okolici. Nesrečna vojska 1. 1864. je povzročila, da je prišel Rbdding in še del Sehlesvviga dalje proti severu v roke sovražnikov, posledica je bila, da se je ljudska visoka šola v Roddingu opustila, posestvo prodalo in spet na novo začela ljudska visoka šola v vasi Askov v južnem Jlitland. Predno pa hočemo govoriti o nadaljnem razvoju teh ljudskih učilišč, se moramo spominjati tretjega moža, katerega zasluge za razširjanje izobrazbe so neprecenljive. Ta mož je učitelj Kristen Kol d, kater se je rodil 1. 1816. na polotoku Jlitland; prepotoval je ne le celo svojo domovino, ampak tudi večji del Evrope, spoznal potrebe svojega naroda in želel danskemu kmetu z izobrazbo ustvariti prosto in srečno življenje, z živo besedo uplivati na mladino ter ohraniti isto navdušenje in živahnost, katera je prešinjala danski narod 1. 1848. Kold se je tesno naslanjal na ideje Grundtviga in ustanovil 1. 1850. v Rjslinge na otoku Fiinen s pomočjo raznih rodoljubov od 1. novembra do 1. aprila trajajočo šolo z sledečimi predmeti: ustmena predavanja svetovne zgodovine, ustmeno pripovedovanje biblične zgodovine, izvleček iz cerkvene zgodovine, nordično bajeslovje in dansko zgodovino, zemljepis, petje posebno starih junaških pesmij, ter branje izbranih del danskih pisateljev po večerih Posebnost njegove šole, ki pa je našla pozneje posnemalce tudi v Askovu, je skupno bivanje, skupni obedi in zabave učiteljev in učencev. Iz skromnega začetka se je šola, ki je že 1. 1851. dobila državno podporo, vedno bolj in bolj razvijala, za kar je skrbel Kold s tem, da je v počitnicah potoval od kraja do kraja in seznanjal ljudstvo z svojo šolo. V počitnicah je razun tega poučeval otroke v raznih krajih. L. 1852. se je preselil v Dalby, pozneje v Dalum, kjer je svoj zavod zelo povečal. Odslej je pustil šolo za otroke po leti in začel 3 mesečno poletno šolo za odrasle žene. Od 1. 1859. naprej so se zbirali v mesecu avgustu v šoli učitelji, in se je v tej priliki od raznih veščakov razpravljalo o ideji ljudskih vseučilišč. Zadnja leta je imel Kold že 100 slušateljev po zimi in 112 sluša-teljic po leti. Predavanja Kohlova so bila priprosta, a so se odlikovala po izvanredni živahnosti in svežosti in so napravila na slušatelje globok utis. Ne le nad 1300 učencev, ampak ves danski narod je žaloval 1. 1870., ko je zatisnil oči Kold, čegar celo življenje je bilo posvečeno razširjanju izobrazbe. Mnogo Koldenovih načel se je vpeljalo na ljudski visoki šoli v Askovu, katera se je 1. 1878. znatno — 335 - povečala; 1. 1883. se je ustanovil za bodoče trgovce poseben tečaj za knjigovodstvo, vršili so se tudi tečaji, v katerih se je predavalo o zgodovinskem razvoju in sedanjem stanju virov dohodkov in deželne produkcije, o anatomiji človeškega telesa, o splošnem naravoslovju, o rastlinstvu, o kemiji itd. L. 1885. so se sprejele v zimski tečaj tudi ženske in se skupno z moškimi poučevale. Učiteljev in učiteljic je bilo 1. 1895. že 19, slušateljev 163, sluša-teljic 124, v knjižnici je bilo na razpolago 10.000 zvezkov. V celem je obiskovalo šolo od začetka do 1. 1895. 1515 moških (840 kmečkih sinov, 312 sinov kočarjev, 208 sinov rokodelcev in 155 sinov uradnikov in pastorjev) ter 513 žensk (260 kmečkih hčerk, 41 hčerk kočarjev, 59 hčerk rokodelcev, 153 hčerk uradnikov, pastorjev, trgovcev itd.). Kar se tiče starosti moških je bilo 609 učencev nad 25 let, 837 med 18—25 let, 69 pod 18 let starih; izmed žensk je bilo 146 nad 25 let, 335 med 18—25 let, 32 pod 18 let starih. Že navedene številke dovolj jasno govore, pomisliti pa moramo, da ta največja in najstarejša ljudska visoka šola od leta do leta napreduje. V prvih desetletjih obstanka je uživalo dansko ljudsko vseučilišče pri večini naroda malo simpatij; znan je bil njin obstoj, o njenem namenu in ciljih pa so bili pojmi zelo površni. Tudi razni napadi niso ovirali dela; uspehi so pridobivali zaveznike in povzročili, da je bil 1. 1894. o priliki 50letnega jubileja danskega ljudskega vseučilišča celokupen danski narod prepričan, da je ljudsko vseučilišče kulturna moč, brez katere bi se Dansko nikdar tako visoko ne povspelo. Dandanes obstoji na Danskem nad 50 splošnih ljudskih visokih šol, na katerih poučuje okrog 600 učiteljev in učiteljic; vse šole uživajo državne podpore. Že zgodaj se je začelo delati za pouk v kmetijstvu in dandanes ima 28 ljudskih visokih šol kmetijski oddelek, 20 pa se v obče samo peča z kmetijstvom, mlekarstvom in vrtnarstvom. Iz ljudskih visokih šol je izšlo okrog 80.000 moških učencev in 40.000 ženskih učenk, iz česar je razvidno, da je približno vsak peti človek iz kmečkega stanu obiskoval kako ljudsko visoko Šolo. (Dalje sledi.) Sadjarstvo. Na občnem zboru sadjarskega društva češkega, ki se je vršil pred kratkim se je razpravljalo marsikaj, kar mora tudi nas Slovence zanimati. Društveni tajnik A. Polter je poročal namreč na omenjenem shodu o organizaciji sadne trgovine. Hvalil je, da se je na razstavi pokazalo ne le krasno sadje, ki ga Teška že prideluje, ampak da se vidi tudi trgovska prireditev za razpošiljanje sadja. Za povzdigo sadjereje ima velike zasluge sadjarski inšpektorat češkega poljedelskega sveta. Starejša doba je bila zadovoljna s tem, da se je sadjarstvo povzdignilo na zavodih in na veleposestvih. Zdaj pa se morajo te pridobitve na polju sadjarstva razširiti med vse ljudstvo. Ta namen imajo okrajni vrtnarji, ki naj bodo vzori praktičnih sadjarjev, učitelji in uradniki, ki naj tudi sestavljajo natančno statistiko sadjarstva. Ta novi stan okrajnih vrtnarjev in sadjarjev je za napredek sadjarstva velike važnosti. C e se orga-nizuje sadjarstvo, bomo imeli mnogo več sadja in ga bomo prodajali za mnogo višje cene. Ker se bo kmet odslej veliko bolj bavil s sadjarstvom, bo množina sadja na trgu narasla. A vsled tega ne sme pasti cena — in zato treba organizirane prodaje. Prodaja mora biti zadružna. Sadjarske zadruge naj imajo svoj sedež tam, kjer je okrajni sadjar, in tudi v drugih krajih. Člani zadrug naj bi oddajali svoje sadje v skupno prodajalno. Tu bi vsakdo svoje sadje prodal gotovo in za dobro ceno. S tem bi se sadje obvarovalo uničenja, in kmet bi na svoje sadje gledal kakor na gotov denar. Doslej je prodaja sadja na kmetih čisto navadna in vsled tega neugodna; vse drugače bi bilo, ko bi ga zadruge prodajale v velikih množinah. Naše sadje na svetovnem trgu nima nobenega imena, a to mora dobiti po zadružni prodaji. S tem bi se tudi kupci oprostili od tujih sadnih agentov, zlasti dunajskih, in mogoče bi bilo izvažati sadje v inozemstvo. Predavatelj priporoča, naj vzame organizacijo sadnega zadružništva v roke češka Zadružna zveza v Pragi. Ta naj bi preskrbela prodajo sadja kot po-oblaščenka vseh zadrug. Sadje bi ostalo povsod na mestu, in bi se zvezi le naznanilo. Ta bi tudi fakturirala vse zneske in jih inkasirala za zadruge. O tem se je razvnela živahna debata, v kateri so vsi naglašali, da je taka zadružna organizacija sadjarstva nujno potrebna. Potrebna je pa taka zadružna organizacija sadjarstva še bolj pri nas Slovencih, na delo toraj, Zadružna zveza v Ljubljani rada pomaga. Vprašanja in odgovori. Vprašanje i.: G. F. P. v E. Kako se zadobi domovinska pravica ? Odgovor 4 : Domovinsko pravico se pridobi: 1. Kakor znano na podlagi rojstva (otrok po sta-riših na podlagi zakona), žena po možu in na podlagi uradne lastnosti), (javni uradi in občine, kjer posluje). 2. Na podlagi posestovanja v smislu zakona od 5. decembra 1896 št. 222 drž. zak. Zato je potrebno po doseženi polnoletnosti, torej po izpolnenem 24. letu vsaj desetletno prostovoljno in nepretrgano bivanje v občini, tekom katerega oni, ki hoče pridobiti domovinsko pravico, ni smel uživati kake javne podpore. V tem slučaju je vsaka občina primorana podeliti domovinsko pravico. 3. Pa tudi razven tega sme obč. odbor podeliti domovinsko pravico kaki osebi, ki ni izpolnila pogojev pod 2., torej v občini ni bivala vsaj deset let. V takem slučaju pa dela obč. odbor popolnoma po svoji volji in po svojemu prepričanju. Komur hoče domovinsko pravico dati jo da, komur noče, pa ne. V slučaju pod 1. se domovinska pravica pridobi sama ob sebi (ipso facto), v slučaju pod 2. z neko-lekovano prošnjo, v slučaju pod 3. ima biti prva pola prošnje kolekovana z 4 K. Pristojbine (takse) za sprejem v slučaju 1. občina sploh ne sme pobirati, v slučaju pod 2. in 3. pa le tedaj, če ji to dovoljuje poseben dež. zakon. Na Kranjskem takega zakona nimamo, zato je sprejem v občino v vsakem slučaju pristojbine prost. Vprašanje 5.: Gr. F. P. v R Kake korake je storiti za poštni nabiralnik? Odgovor 5.: Zaradi poštnega nabiralnika Vas opozorimo, da ga dobite lahko na primerno mesto le potom peticije na poštno ravnateljstvo v Trstu, ali pa na trgovsko ministerstvo na Dunaju. V peticiji razložite zakaj je potrebno oziroma pripravno nabiralnik prestaviti in premerno svojo prošnjo utemeljite, dotično prošnjo ali peticijo naj podpiše po možnosti ves občinski odbor z županom vred, pristavi naj se sevede tudi občinski pečat. Dobro bo če sopodpišejo tudi uglednejši občani, pa tudi Vaš zavod. Seme kašeljskega zelja, S" “S Xl't.lSV delek, zajamčeno pristno in kalji vo. Prodaje dokler je kaj zaloge, Ignacij Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Liubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin., poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tudi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. Zadružna zveza oskrbuje = svojim zadrugam = vse tiskovine, blagajne itd. Prinornča SR ■ Vzajemna zavarovalnica proti požarnim Sko-i i ipui uua od . )jam jn pogfcodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Železne in cinkaste rudnine kupuje 271 3-2 II im ti ;i n ii Bi er* m an n v Vratislavi (Breslau) VIII. Take table preskrbi zadrugam „Zadružna zveza11. Kranjska tuvarna lanenega olja, Kranj Zabret & Huter priporoča Sladko laneno olje in lanene tropine (preše) najboljše kakovosti v vrečah po 50 kg. Naroča se pri „Gospodarski zvezi11 ali naravnost pri tvrdki. Opomniti je, da je laneno olje mrzlo stiskano, nima v sebi nika-kega albumina in je ravno raditega najboljše kakovosti. V kolikor pa je laneno olje boljše brez te sestavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). Analiza lanenih tropin znaša: 40—41°/o surorega proteina (beljakovin) z 9—10°/o olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega preizsuševališča na Dunaju. 274 x_i Živo divjačino jerebice, fazane, srne, jelene, uharice za lov, vsakovrstne ropne živali, in ptiče, kokoši, gosi in krasne fazane kupuje in pr*osi ponudb Edvard Mayer razpošiljatelj žive divjačine Dunajsko Novomesto, Schneeberggasse št. 10. Avstrija. 268 12-2 Podružnica trgovine z živalmi Lavanyukut. Ogrsko. ima v zalihi još više kvintala dobrog ovčjog sira. Ciene su umjerene. Poznato nam je, da nekoji trgovčiči pod imenom novaljskog sira prodavaju takodjer sira nabavljena iz drugih mjesta, ali mnogo lošije vrsti, čime nanašaju samo stotu domaćom obrtu. Naš je sir čisto domači proizvod, koji je stekao lijep glas i van granica Dalmacije. Naručite makar u manjoj količini, pa čete se uvjeriti. Izpod 5 klg ne šalje se. 269 3-2 Patentirani: v Avstro-Ogrski. FUCHSOL-preparati Patentirani: v Italiji. so najbolje absolutncTuči»kujoče strupa prosto pokončevalno sredstvo proti glodavcem in mrčesom. >z Specijaliteta proti poljskim mišim! Priporočeno po c. kr. poljedelskem miiiisterstvu, deželnili kulturnih svetili in visokih ohlastvih. "•B Na željo pošljejo se zastonj in franko knjižice in ceniki. 273 4—2 V zalogi v vseli lekarnali, drogerijah in trgovinah kolonijalnega blaga. Kemični laboratorij FUCHSOL ArpatFa pl. Ujliazy k Co. Požun (Pressburg) založnika c. kr. ogrskih državnih železnic, c. kr. pomorskega arzenala v Puli in mnogo večjih ladjeplovnih družb ^jStov počita, — Y)a9v\ £ ft ledino tvaipre^. Jtovi modeli originalnih Mfa-Caval-Scparaiorjev pridejo!! Nedosežne prednosti novih modelov 1906: Neprekosljivo in najčistejše posnemanje. — Igrajoče lahki in mirni tek.----- = 27012-10 Velika hitrost dela. — Mali nabavni kapital. — Sigurno delo. — Mala obraba. Premenitev stroja v hitreje delo po premeni bobniča. X —m X. 1 Delniška stavbinska družba »UNION« v Ljubljani. Ob začetku leta sklepajo posojilnice na občnih zborih o porabi čistega dobička. — Delniška stavbinska družba ,,UNION“ se usoja pri tej priliki opozoriti p n. hranilnice in posojilnice, da so še oddati delnice III. emisije, in da blagovole vsaj en del čistega dobička uporabiti za nakupovanje delnic družbe ,,UNION“. — S pomočjo zadružne organizacije se je posrečilo postaviti krasno stavbo hotela „UNION11. — Delničarji postali so solastniki tega podjetja, in delnice imajo sedaj svojo vrednost. Treba je pa še oddati III. emisijo, in odda se lahko, ako naše hranilnice in posojilnice vzajemno postopajo in prevzamejo delnice. — Tako n&rodno-gospo-darsko delo mora vspevati. — Oglasila za podpise delnic sprejema podpisani načelnik. Dr. V. Gregorič, načelnik. ZflhtPVAltP Povs°d izrecno le skozi 14 let LiUlllufUJlU preizkušeno postavno zavarovano „Barlhdovo Majno apno!" Ponarejenih posnetkov ne kupujte! Dobiva se povsod, kjer so izobešeni naši plakati, kjer niso, pišite naravnost na naslov : Mihael Barthel in drug, Dunaj, X/3. Siccardsburggasse 44/61. Cene zmerne. Priznanja na razpolago zastonj! Dopisuje se slovenski! ti—4 2 2 2 S 2 3 o o o 8 33333333333330330301 ICCCCtCCCCCCCegCCCCgi C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne w blagajne ~v« prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic . M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnov!h posoj'ilnic Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 2]. fo 247 24-19 rpl ^CCCCC033330333^^^ 13333333333333333333^ Mlatilnice lahko tekoče z rokami za goniti. Mlatilnice vsakovrstne z vratilom (gepeljnom). J<(lalilnicez motor- jem na bencin (najcenejša gonilna sila) kakor tudi vsi poljedelski stroji po zelo znižanih cenah pri ! Karol Kavšeka nasled. 248 x—19 Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev. Ljubljana, Dunajska cesta 16. Vsakdo naj se v svojo korist prepriča predno kupi kaki stroj! xxxxxxxxxx xx-------- Berite! xxxxxxxxx» xxxxxxxxx» xxxxxxxxx> Gospodarsko društvo Badema v Istri 262 24—9 ima v svojem zadružnem skladišču pristnega terana in izborno belo vino! Cene zmerne! Pošilja se pod sledečimi ugodnimi, poštenimi pogoji: 1. Vino se pošilja Iranko skladišče ali želez, postaja Sv. Petar u Šumi ali Poreč (Parenzo). — Tudi v lastnih sodih, ki se vrnejo franko na eno obeh postaj. 2. Od postaje gre blago na račun in riziko naročnika. 3. Reklamacije veljajo še osem dni po dostavi fakture (računa). 4. Plača se takoj ali tekom 30 dni potom Zadružne zveze v Ljubljani. 5. Vino se tudi zamenja za les — fižol — krompir — moko — otrobe — koruzo in druge gospodarske in obrtnijske izdelke. 6. Pri naročilih izpod 300 litrov se vzorcev ne pošilja. 7'irlrnop! Trgujmo med seboj ! Pom.a-® * gajmo druga drugi tVsaka konkurenca — vsak riziko je izključen pri kupu in prodaji! Naše načelstvo posreduje radevolje brezplačno tudi pri nakupu vina in grozdja od nje članov. Za posredovano kupčijo prevzame garancijo! XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX XX i XX XX XX XX 1 I XX XX m Berite! xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxxx — 339 - m m 5K5i Prva kranjska mizarska zadruga v St. Vidu nad Ljubljano vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje Višmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila mizarsko delavnico s strojnim obratom na parno silo. Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do naj finejših, po najnižjih cenah, brez konkurence. Izdeljuje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije in druge javne zgradbe. Zaloga in prodajalna v Šeni Vidu nad Ljubljano, (postaja Vižmarje.) K7, S ** ©8 S 1 s 1 1 > 1 V 1 v s* $ h) i % $ i * * ^g) * 'S ra tir M E BAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAP ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ ◄ Najboljše patentirane brane nadkriljujejo vsakovrstne dosedanje lesene brane, ker so nepokvarljive ter se zobovi vsikdar lahko z novimi nadomeste. ♦ Cena za I komad (teža približno 25- kg) 15 K Nadalje vse vrste dobro varjenih verig za živino, vozove itd., kakor raznovrstnih kovanih žebljov priporoča 258,21—12 Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi in Kamnigorici registr. zadruga z omejeno zavezo. Ceniki na zahtevo brezplačno in franko. Kmetijske zadruge pri večjem odjemu popust. ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► ► - 340 — gr 3- fr I- J- 3- 3r 3r fr I- 3r 3r I- 3- 3- 3- 3 3 3 3 3 3 3 S- 3 3 1- IX a j t) o 1 j š a, in najsignnnejša Stanje vlog 30. junija 1906: pvilitta. Denarni promet 30. junija 1906: čez 12 milijonov kron za. štodenjo!. čez 27 milijonov kron Ljud^l^a posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo, preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak de- n n qi brez kakega odbitka, tako, da sprejme lavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure |2 |0 vložnik od vsacih vloženih 100 kron popoldan ter jih obrestuje po čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 30, junija 1906: K I2,485,874,93 — Denarni promet v letu 1905: 54,418,440'28 Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrcstovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 30. junija 1906 . 249, x—19 Dr. Ivan Šušteršič, Josip Šiška, kanonik, predsednik, __ _ . podpredsednik. Od.Tooin.ilrl: Fran Povše, Anton Belec, vodja, graščak, deželni odbornik, drž. in dež poslanec itd. posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Kobi, Karol Kansciiegg, Matija Kolar, Ivan Kregar, trgovec in pos. na Bregu veleposestnik v Ljubljani. župnik pri D. M. Polju, svet. trg. in obrt. zbor. v Ljubljani. Frančišek Leskovic, zasebnik in blag. Ljud. pos. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Ivan Pollak tovarnar in pos. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Hudniku Gospodarska zveza 1 registrovana zadruga z omejeno zavezo, centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, Gradišče št. I (uhod; Kongresni trg št. 16) p v o islvi *t> u j o za, svojo olano vseh 90SP°darskih potrebščin, posebno pa umetnih gnojil: To- ------------ maževe žlindre, kalijeve soli, solitra, superfosfatov itd., modre galice, žvepla, krme, koruzne moke, otrobov itd., semen, živine, strojev, orodja itd.; vseh gospodinjskih potrebščin; ^pzođ-^jo vsakovrstnih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Zaloga klajnega apna, oddaja se od 5 kg. naprej, ?(V Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Rožman, uradni ravnatelj „Zadružne zveze66. — Tisck Zadružne tiskarne, reg. zad. z om. zav. v Ljubljani.