Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
In
upravnlltvo Hsta je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Šfow- 24.
Posamezna številka po Din 1*25.
V Ljubljani, J3. Junija 1924.	Lata	IV.
AVT0N0M
Glasilo ,»Združenja slovenskih avtonomistov^.
Izhaja vsak petek.
Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „
inozemstvo celoletno 100.
Posamezne številke se ra-čunijo po Dl 25
inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p.
Kaj hočemo?
Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva!
Fašizem v Italiji in pri nas.
Beseda »fašizem« prihaja od »fascio« (reci: fašio), kar pomeni »zvraa«. Tako »zvezo« ,je ustanovil v Italiji Mussolini in s to svojo »zvezo« je prevzel tudi vlado v svoje roke.
Po vojni se je bil namreč v Italiji silno razširil socializem in zlasti komunizem. Posebno je narastel komunizem. Glavni cilj komunizma pa je bila po vsej Evropi uvedba diktature, to je neomejenega gospodstva enega stanu nad vsemi drugimi stanovi po ruskem vzoru, kjer gospoduje mala peščica ljudi nad 100 mi-Ijoni vseh prebivalcev.
Nasproti želji italijanskih komunistov po diktaturi je postavil Mussolini zopet svoj željo po diktaturi naeijonalistov. On je zbral in organiziral okoli sebe najprej bivše vojake, katere je navduševal z ognjevitimi govori za »slavo in veličino Italije«. Ker je užival izdatno podporo italijanskih kapitalistov in vlade same, je njegova organizacija ali »zveza« v kratkem času silno napredovala. Sčasoma je napredovala tako, da jo mogel napraviti pred dvemi leti odločilen korak in se s silo polastiti vlade. Kakor hitro pa je imel v svojih rokah vladno moč, je vpeljal po vsej Italiji diktaturo fašizma ali diktaturo nacionalistov nasproti diktaturi komunistov.
V	Italiji sta se borili torej dve stranki za diktaturo, t. j. za neomejeno gospodstvo: komunisti in nacionalisti. Zmagali so nacionalisti.
#
Komunizem pa se ni širil po vojni samo po Italiji, ampak se jo širil po ostalih evropskih deželah. Proti pritisku komunistov pa se je povsod pojavljal tudi odpor, kar je čisto naravno, kajti vsak pritisk rodi protipritisk. Ponekod se je boj med komunizmom in nacionalizmom končal tako kakor v Italiji, namreč z zmago nacionalistične diktature. To se je zgodilo n. pr. v Španiji.
Tudi pri nas je tako. Tudi pri nas je komunizem precej razširjen, razširjen pa je tudi nacionalizem. Eden kakor drugi hoče vpeljati diktaturo, t. j. neomejeno gospodstvo svojega načela nad vso državo. In v nedeljo pred binkoštnn*sta v Trbovljah trčila oba principa skupaj in rezultat je bil znani krvavi poboj Zanimivo pa je in velevažno, da boj v Trbovljah ni končal ne z zmago ene in ne z zmago druge stranke. To se pravi z drugimi besedami: V Trbovljah je obležal kot mrtvec na bojišču med drugimi tudi princip diktature in zmagal je princip zapadno-evropske demokracije, ki vsako diktaturo in vsako nasilje odklanja, pa naj prihaja nasilje od zgoraj ali pa od spodaj!
Beseda »diktatura« prihaja od latinske besede »diktator«, t. j. neomejen oblastnik. Diktatura pa ne pomenja le neomejenega gospodstva ene same osobe nad vsemi drugimi, ampak tudi neomejeno go-špodstvo enega samega stanu ali »razreda« (n. pr. delavcev) nad vsemi ostalimi. Diktator »diktira«, on »narekuje« in zapoveduje, vse dru-
fo pa mora molčati in se slepo po-oriti.
Na tak način so vladali nekdaj v Evropi razni cesarji in kralji. Proti takemu načinu vladanja pa so se ljudje uprli in velika francoska revolucija je postavila načelo, naj vlada celokupno ljudstvo (»demos«) oziroma vsi državljani. Velja samo to, kar odloči večina celokupnega ljudstva. To je princip demokracije, ki izključuje vsako neomejeno oblast in vsako diktaturo.
#
Dandanes imamo v modemih državah nebroj šol. A' dobro urejenih državah ziia vsak državljan pisati in brati. Mi imamo nebroj časopisov. Pošta, telefon, telegraf, radio, železnice itd. omogočajo vsakemu državljanu, da sproti zasleduje
dnevne dogodke in si sam ustvarja svojo? sodbo o njih in na podlagi te svoje sodbe tudi sam lahko odločuje pri volitvah, kakor je njega volja, ne pa, kakor bi mu komandirali drugi. Kjer pa obstoje vse take naprave, tam je diktatura izključena in tam more vladati samo demokrati-ja, t. j. vlada celokupnega ljudstva in ne vlada ene osebe ali enega stanu. In ker v Sloveniji vse take naprave v obilni meri obstoje, zato je tudi v Sloveniji vsaka diktatura nemogoča. Nemogoča je diktatura, kakor si jo zamišljajo komunisti (po ruskem vzoru), nemogoča pa jo tudi fašistovška (nacionalistična) diktatura po laškem vzoru.
#
Diktatura je mogoča samo v deželah, ki stoje na najnižji stopinji splošne ljudske izobrazbe, oziroma tam, kjer je izobrazba ljudstva enaka ničli. V Rusiji je res velika kultura, toda te kulture je deležnih le nekaj tisoč ljudi, dočim na miljone ruskih delavcev in kmetov ne'zna ne brati in ne pisati in zato tudi ne more sodelovati na javnem življenju. Analfabet (= človek, ki ne zna ne brati in ne pisati), sploh nima dragega interesa kakor da živi svoje telesno življenje: da pije in je, da spi in se plodi. Vse drugo mu ni nič mar. Tn če vlada v deželi taka vlada, ki ga pusti živeti, mu je vseeno, ali vlada v deželi car ali pa Lenin.
Ravno tako je v Italiji. Tudi tam je doma stara kultura, toda te kulture je deležnih samo (nekaj tisoč ljudi, miljoni kmetov in delavcev pa žive v največji bedi in nevednosti .8 takimi ljudmi lahko dela vsak, kar hoče. Takim ljudem je vseeno, kdo jih »vlada«. Oni žive kakor živali, katerim je tudi vseeno, če leže v Tonetovem hlevu ali pa v Jožetovem. Glavno je, da dobe svojo krmo. Isto je v Španiji, isto v Rumuniji, isto na Mažarskem, isto v Srbiji.
Cisto nekaj drugega pa vidimo v Ameriki, na Angleškem, na Francoskem in skploli v severoevropskih in srednjeevropskih državah. To so dežele šole in dežele visoke splošne ljudske izobrazbe. Tam je razvito časopisje in moderna občila so silno razširjena. Zato se tam tudi vsak človek zaveda, da je državljan in se zaveda tudi svojih državljanskih pravic. Zato pa je v teh deželah vsaka diktatura izključena in nemogoča.
Med take dežele pa spada tudi Slovenija. To neizpodbitno dejstvo naj bi upoštevali vsi oni, ki jim roji po glavah nesrečna misel diktature v Sloveniji, bodisi ruske ali pa fa-šistovske. Pri nas je mogoča samo zmaga zapadno-evropske demokra-tije. Pri nas bo vladalo celokupno ljudstvo.
Iz naše organizacije.
POZDRAV IN DOLŽNOST.
(Piše Martin Vindiš, kmet v Leskovcu v Halozah.)
(Dalje.)
Meščanski liberalec in klerikalec sta dolgo verižila s kmečko nerazsodnostjo. Edem je obljubljal vse posvetne dobrote, drugi pa nebeški raj. Izkoriščala pa sta kmečko ljudstvo oba. Delavec se je tega duševnega suženjstva že pred leti otresel, meščanski duševni suženj pa je ostal še kmečki človek. Delavstvo se je v svoji socialno demokratični stranki že z uspehom upiralo 'kapitalističnemu izrablja-
nju. Danes je ta stranka pri nas nesrečna, ker jo je vlada razbila na tri in še več skupin, ki se medsebojno pobijajo, to pa ne po krivdi delavstva samega, ampak po krivdi voditeljev, ki so vsled pohlepnosti svoje zapustili delavstvo, zibegano in osleparjeno.
Dolžnost vseh slovenskih kmetov in delavcev je tedaj, ako se hočejo iznebiti današnje zavožene politiko in gospodarske propasti, da se strnejo v enotno kmečko-delav-sko vrsto po načelih hrvaških kmečkih republikancev, pod vodstvom Št. Radiča. Ta je dejal, da morata biti kmet in delavec kakor dve šini
53
LISTEK. Kmečki punt.
Hrvaško napisal Avgust S e n o a.
XVIII.
Prišel je veliki teden, sveti mirni čas, ko izmučeno telo Odrešenika počiva v liadnem. kamenitem grobu, ko se krščansko ljudstvo mirno in skesano sklanja nad1 odprtino črne rakve, iz katere bo črez nekaj dni kakor zlata golobica v sinje nebo poletelo posvečeno srce božjega sina, ki z enako milostjo bije za pravičnika in grešnika, ker iz tega srca izvira prva in najvišja zapoved vsega sveta: — ljubezen. Veliki teden je, nebo je čisto, ko ribje oko, zrak je topel in miren, samo nežno ga gibljejo perotnice lastavice, znanilke spomladi; potočki skakljajo veselo kakor razposajeni otroci; žužki lezejo iz zemlje pogledat, ali je že čas — gaj zeleni, cvet rdeči — in ljudje? Ljudje klečijo ob božjem grobu, s sklonjenimi glavami in skozi solze šepetajo božjemu sinu: Bog Jezus, ali nisi odrešil tudi nas? Ali niso tvoje svete rane premagale peklenske sile?
Velika sreda je. Na klečalniku v svoji spalnici kleči gospa Helena stiskajoč suhe, blede roke in priklanjajoč svoje velo lice pred razpe>-tim Bogom moli in joka, z ustnicami moli, v
srcu pa preklinja izvor svoje nesreče — Uršulo Heningovo.
Velika sreda je, prijetno vreme, v kaštela-novi koči pod Susjedom pa sedi gospod Ferko
l ahi. Oči mu bliskajo, lica mu žarijo, ker na njegovih prsih sloni mlada, polna kastelanka. Tudi njeno okroglo lice žari, njeno črno, poželjivo oko plameni. Stokrat je Tahi poljubi, stokrat se Lolička nasmehne.
»Ali je tvoj mož vzel Zukaličev mlin?“ vpraša Tahi.
...Je," prikima kastelanka.
„In kmet se ni upiral ?“
»Pač, gospod, toda Lolič ga je lopil po glavi in zdaj se več ne upira,“ se je zasmejala žena. „Toda ti, gospod1, samo Loliču daješ, meni pa nič. Ali jaz nisem nič vredna? Ha! Ha! Saj menda veš, da sem več vredtia ko gospa Helena. Daj, daj mi zlat,“ pri tem je iztegnila svojo malo roko in sladko pogledala Taha, „glej, jutri moram v Zagreb, kupit svilenih trakov za praznike, pa nimam niti groša. Lolič je skop, vse zapira s ključem in se samo obregne včasih: „Naj ti stari da, saj ne bo dal zastonj!"
»Dal bo stari, dušica," reče Tahi in položi na malo ročico pet cekinov," „na, vzami in me poljubi."
»Ej,“ je zaklicala žena in cmoknila starca na usta, „ali bom o praznikih imela lep nakit, in vsem bom rekla, da je od tebe. Toda glej,
glej! Kakšno strašilo prihaja na konju?" se je zasmejala Lolička na glas in s prstom pokazala skozi odprto okno. Duhovnik jaha na konju. Lep konjič je; škoda, da ga ima stari plešec iz Pušče."
„Bogme,“ škoda," pritrdi Tahi, „počakaj! Sala bo! Na tega vražjega popa imam talto že piko, ker me vedno toqi. Pojdi za menoj!"
Na lepem konjičku je jahal suhoten starec v črni obleki. Bil je župnik Anton Knežič iz Puš§e, namenjen v Zagreb po sveto olje. Starec je z vzdignjeno glavo brezskrbno gledal v lepi svet, noge so se mu vlekle skoro po zemlji. Naenkrat je stal pred njim trebušnik Lolič, dalje vzadi pa sta stala gospod Tahi in Lolička,
„Dobro jutro, častiti gospod!" je zakašljal Lolič in prijel konja za uzdo, „kam jo mahate ?“
.Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" je odgovoril duhovnik plaho, „v Zagreb grem po sveto olje. Saj veste, da je jutri veliki četrtek."
„Toda čemu Vam je konj?" se je pošalil kastelan, „saj veste, da so apostoli peš hodili po svetu, sam božji sin pa je jahal na oslu. Ali ste Vi kaj boljšega?"
„Slab sem in star," je odvrnil župnik s trepetom.
»Ah, kaj? Mučite se, mučitei Cemu bo popu konj? Dol, prečastiti prijatelj!
Svečenik je zadrhtel in prijel konja za vrat, toda Lolič je hitro priskočil in ga stfnil v rebra, da je omahnil na tla.
na železni cesti, ki vodite k cilju sreče in svobode obeh teh dveh stanov.	7-
Vsa posvetna in visoka cerkvena gospoda ne bo nikoli dopustila, da bi se delavno ljudstvo organiziralo v lastni stranki in bi prevzelo vlado v svoje sveže roke. Delovno ljudstvo pa mora samo vstati iz sedanjega mrtvila in se organizirati v lastni nepremagljivi, miroljubni republikanski stranki, kakor so storili to hrvaški kmetje in delavci.
In še nekaj. Ob prihodnjih volitvah bodo razni gosposki politični demagogi zopet trdili, da so tudi oni republikanci. Seveda so — ob volitvah! Pri tem pa ti lažirepubli-kanci nas prave republikance preganjajo kot lovski psi divjačino.
Zakaj pravim lažirepublikanci? Pri nas v Halozah je veliko pravih republikancev, ki stoje trdno kot morska skala. Mi pravi republikanci smo že. stari republikanci, ki smo pri zadnjih volitvah zrušili tudi No-vačanovo republikansko špekulacijo, kateri smo poprej že nasedli, toda jo še pravočasno spregledali, kam pes taco moli. Ustanovili smo lastno kmečko republikansko stranko in dobili smo v petih haloških župnijah skoro povsod večino, ponekod celo tričetrtinsko večino. Vse to pa brez vsakih materijalnih sredstev.
Jaz, ki sem poglavitno deloval v teh župnijah, sem bil preganjan, vezalo se me je, trpinčilo, kundačilo in zapiralo. Toda resna volja in po-
štena misel ste ostali zmagoviti. Vsi ubogi, ponižani in za svobodo trpeči Slovenci naj to sami z lastnimi možgani premislijo in se naj odločijo po treznem, lastnem preudarku.
Dolžnost vsakega zavednega, republikansko mislečega Slovenca je, da poskuša dobiti kar največ naročnikov za naš list in pridobivati nove pristaše kadarkoli in kjerkoli pride med ljudstvo rekoč: Prijatelj, ti si najbrže pošten človek — torej si tudi republikanec, to je, da ne daješ ne svoje glave no svojega poštenja in žepa brez dovotjpnja nikomur! Ako se hočeš rešiti današnjega nasilja, tedaj stopi v naš edino pravi tabor, v tabor slovenskih republikancev, da z združenimi močmi vržemo ob tla oligarhijo, ki nas izžema ter si ustvarimo narodno republikansko mislečo vlado. Samo takšna vlada, ki jo bo postavilo svobodoljubno kmečko-delavsko ljudstvo bo zmožna, da napravi red in izžge gnezda krivice in nasilja ter postavi na upravna mesta može, ki jim ljudstvo zaupa ter zapodi raizno gosposke lizune, ki jih je postavil današnji režim po načelu, da ste sposobnost in ponos potrebna samo norcem in pesnikom.
■Samo, ako bomo vztrajni, složni in zavedni, pride doba, ko bo dana slovenskemu delavnemu ljudstvu razsodba in odločitev v roke.
Živela slovenska republika v okvirju velike federativne republike Jugoslavije!
Leskovec, dne 16. maja 1924.
Ali res rušimo — ,,enotno fronto“?
Iz Štajerske.)
Naravno je, da si izbere vsaka stranka proti novemu nasprotniku posebno bojno geslo; z gornjim očitkom nastopa proti nam SLS, morda ni od .škode, reči o tem še par besed.
Ne dvomim, da nas večina želi skupnega ali vsaj sporazumnega nastopa z SLS vse tja do — skupnega cilja; žal pa ona ne kaže za to prav nobene volje. Stvarno torej to obžalujemo, politično razumevamo in gremo svojo pot preko tega kot
— dejstva, izvirajočega iz tolike strankarske zaljubljenosti, da svoje slepote sama le^ne vidi: pravi SLS, da se briga za »sporazum« treh narodov, istočasno pa ubija vsakogar kar z loparjeftb' ki se njenemu diktatu brezpogojno pokoriti — ne more, dasi bi tak »sporazumček« moralno njen ugled silno povišal, praktično njej prav nič ne škodoval, stvari pa vsekakor — koristil. Sicer pa, preko dveh dejstev: SLS preponosna, naših naprednih glasov in naše aktivne podpore ob lanski zmagi ne priznava in priznati noče. Kdo torej nam — utajenim in svobodnim — ubrani pravico, nastopiti za višjo idejo svojo lastno poti Drugič: Enotna fronta je bila
— po nazorih .SLS. — že lani zru-
šena, ko je g. Radič dobil dva slovenska mandata, krepek migljaj, ki ga je SLS v svojo škodo prezrla pri svojih ukrepih ... Preko teh dejstev je vprašati: mar je Vse to le uspeh demgogije in »nerazsodnosti mas«! Nikakor, saj tudi nihče tega ne verjame.
Politično je nesporno — ‘ in JDS med nami to sijajno dokazuje —, da ima bodočnost le tista stranka, 'ki korenini v narodovi duši, ki je, tako reči, le javni izraz onega neznanega ali nezavestnega, ki v njegovi duši že tli. Da je to republikanska misel, o tem se lahko prepriča danes vsakdo, vsepovsod, kdor se me boji — resnice. Usodna zmota je na slepo pisariti, češ, g. Prepeluh je vsega kriv. (Ali se vi, slovenski 'žurnalisti in politiki, res ne boste nikdar povspeli do nekaj malo višjega stališča?!) Saj je niti »rodil« ni, g. Prepeluh, to strašne misli; če se je zanjo kot prvi zavzel, mu gre zahvala nas vseh, isto hotečih, in da si je o pravem času osvojil zdravo in pravo misel, ki je že danes last najširših narodovih slojev, za to mu gre kot eminentno političnemu delavcu — vsa čast in priznanje. Mi pa, kar nas je in brez ozira na to, koliko nas je, smo se
našli raztreseni širom domovine po vseh slojih ne poznavajoči se in ne vedoči drug za drugega. Republi-kanstvo in p r a v a svoboda je sila, ■ki nas druži in dela tako, da nas je
—	vedno več. Ni vse dobro, kar je v ljudski duši; kar pa je zdravo in za narod dobro, to treba gojiti. Našemu narodu se očita (in to po lastnih,) izdajicah vsebuje kakor kdaj koli od najhujših sovražnikov!) »suženjstvo«. Mi to tajimo; kolikor pa je res, hočemo vse izzdra-viti. Ni svoboden oni, ki se z geslom svobode da »slepiti« (n. pr. ljudstvo v Srbiji prej in zdaj), ni pa tudi že suženj oni, ki se in dokler se z a -v e d a , da ga g n j a v i nasilje. Naš narod — čast mu, ker v tem je dokaz njegove kulturnosti! — hoče svobode; kar je vsled krutih prevar tekom stoletij zgubil, je le zaupanje v lastno moč in vera, da doseže svobodo. To in ono mu hočemo dati, vzgajati ga k cilju najvišje
kulture. Republikanstvo nam ni fraza; simbol nam ie in višek prave in popolne svobode. Le svoboden državljan gradi, suženj samo — zanika in podira, mi pa hočemo graditi svojo, našo skupno domovino. Zato smo republikanci mi, ki dihamo svobodno tudi pod najhujšim nasil-stvom in hočemo vzgajati k svobodi vse, ki ne marajo biti hlapci na rodni zemlji. Kar hočemo, je plemenito, doseženo pa bo, ker hoče-m o , kajti pisano je, da vlada duh nad materijo. —
Kje ste, vzgojitelji slovenske bodočnosti? Kje ste, možje z usodnim pismom? Vrnil se bo hudi mož, pred vas bo stopil strog sodnik in potrkal na lonce: kar bo dalo počen glas, bo zavrženo med črepinje. Največje zaničevanje bi zaslužil, kdor bi iz svobodne volje hotel biti
—	hlapec.
To noče, ne sme in ne more biti!
Slovenski učitelj.
Politika in zgodovina.
(Dalje.)
In ko se je v V e s n i č e v e m ministrstvu obravnaval Markovičev ustavni načrt, je podal Anton Korošec (26. novembra, v »Slovencu« objavljen 27. novembra) sledeči predlog: Država mora biti edinstvena: ena ustava, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enotnimi državljanskimi pravicami, ena državna oblast, ki se očituje v zakonodaji ter upravi in sodnijski funkciji; država mora imeti eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja državne oblasti; v mednarodnih, oziroma meddržavnih političnih ter carinsko-trgovskih odnošajih ima edino država pravico zastopstva in sklepanja pogodb; država je nositeljica oborožene sile ter je dolžna čuvati skupne koristi.
Koroščev ustavni načrt je zahteval, da se poleg tega za vso državo enotno urede: 1. denar, državna posojila, monopoli, lastnina in uprava prometnih sredstev, ki so važna za vso državo, kakor železnice, plovstvo, pošta, telegraf, telefon; 2. občno državljansko in strokovno pravo (zemljiško, rudniško, pomorsko, trgovsko, obrtno, industrijsko, menično, bančno, kreditno), civilno-pravdni, izvršilni, kon.kurzni red, kazensko pravo in kazensko-pravdni red; 3. okvirna zakonodaja, ki se nanaša na stanovsko-pravne zadeve (kmetijske, obrtne, industrijske, trgovske, uradniške, delavske, odvetniške, notarske, zdravniške, inženirske), dalje glede razmerja države do cerkve, prosvete, zdravstva, socialne politike; 4. skupne finance (poleg dohodkov iz prevoznine železnic in pošte, iz carine, monopolov in pristojbin itd. se uve-
de enotni progresivni dohodninski davek).
Parlament ima dve zl>ornicd; senat je sestavljen iz stanovskih zastopnikov kmetijstva in delavstva, obrti, industrije in trgovine, cerkve, znanosti in umetnosti. Država se deli na avtonomne pokrajine, ki so po možnosti kulturno in gospodarsko enotna ozemlja ter se dele na okrožja in občine. Pokrajini načeluje predsednik z vlado, ki je najvišji izvrševaini organ pokrajinske samouprave in v vseh avtonomnih poslih odgovoren pokrajinski skupščini, glede poslov državne uprave, ki jih tudi vodi, pa je predsednik odgovoren ministrskemu svetu, a dTugi člani pokrajinske vlade vsak svojemu pristojnemu ministru.
Posnetek. Združenje Slovencev dn Hrvatov s Srbi dne 1. decembra 1918. leta se ni izvršilo po navodilih, ki jih je sprejel zagrebški »Narodni Svet«. Pri volitvah v kon-stituanto so slovenske stranke poudarjale enotnost države (izjema so bili komunista, ki so zagovarjali politični program po ruskem boljše-viškem vzorcu, a se nedoločno izražali o federaciji), pri čemer so se »samostojni kmetje«, »narodni socialisti« in »ljudska stranka izjavljali za združenje slovenskega ozemlja v samostojno (avtonomno) pokrajino. Glede državne oblike so poudarjali republikansko načelo komunisti in socialni demo-kratje, drugi so bili monarhisti, do-čim je »slovenska ljudska stranka«
o	tem vprašanju molčala, dasi se je ob preobratu izrekla za republiko, njeii načelnik Anton Korošec pa je bil osebno monarhist.
(Dalje prih.)
Ali sem že poslal — naročnino?
„Sem, žena! Glej. kakšen konjiček!“ se je zakrohotal kastelan. Žena je prihitela, po moško zajahala konja in ga pognala po trati kraj ceste. Konjič je besno poskakoval, žena pa ga je besno stiskala in zvijajoč se od smeha klicala: „Hop, konjiček, hop! Ni na tebi pop!" Stari župnik pa se je vzdignil, stal s sklenjenimi rokami ob strani in opazoval divjo ženo.
„Prosim, vrnite mi konja,“ je prosil župnik, „ne mučite uboge živali.11
„Kaj še!“ je rekla Lolička in se ustavila pred starcem, „ta konjiček mi ugaja, ta bo moj! Hop, konjiček, hop! Ni na tebi pop! Brusi, stari, pete!“
„Ali ste brez duše?“ je vprašal starec, „ali ste razbojniki, da mi na cesti jemljete, kar je moje? Ali se ne bojite Boga?"
„Zakaj?“ se je skozi bele zobe zasmejala žena; „kje stoji v svetem pismu, da moraš imeti konja? Ali sem prav povedala, milostni gospod," se je obrnila k Tahu, ki se je bil med tem približal in je župnika porogljivo opazoval.
„Prav! Prav! Maži svoje parklje s svetim oljem, mogoče boš dobil krila," ga zavrne Tahi.
„Veste kaj, župnik?" se pošali Lolička, Jaz ne potrebujem konja, na Susjedu jih je dovolj. Toda treba mi denarja za velikonočne kolače. Koliko mi date za mojega konja?"
„Jaz da naj kupim nazaj svojega konja?" je izbulil Knežič oči.
„Druge pomoči ni," je pripomnil Tahi. „2ena ima svojo glavo, potegni mošnjo, saj vem, da je polna."
Z drhtečo roko je posegel starec v svoja nedra in privlekel svileno vrečico s petimi tolarji, jo dal besni ženi in rekel:
„Na, vzami, Belijalova hči! To je vse moje siromaštvo, ki sem si ga prihranil za praznike."
„Mošnja je mršava, kakor ti sam," se je porogala Lolička in skočila s konja. „naj te vrag odnese. Toda če ni svinec? Ali so pravi tolarji? Cin! Cin! Cin! So! Za kolače bo dovolj."
Starec jb zaskrbljen zajahal konja in krenil proti Zagrebu, Tahi, kastelan in njegova žena pa so klicali za njimi:
„Hop, hop, hop! Prazen jaha pop!"
V	tem pa je k gospodarju pristopil Peter Bošnjak in rekel:
„Milostni gospod! Stubičani se upirajo, nočejo oddati ključev od svojih kleti."
„Bomo videli," vzdigne Tahi glavo, „ali me bodo ti psi poslušali. Peter, vstajenje bomo praznovali na Stubici."^ #
Prišel je velikonočni dan, praznik žrtve odkletve, vstajenje sinu božjega, vstajenje vse narave. Po bregovih se razlega jasni glas zvonov cerkve V7 Gornji Stubici, ki stoji na trgu sredi mesta pod trdnim stubiškim gradom. Med
mladim zelenjem se belijo obleke hrvaškega naroda, žarijo rdeče rute in svetle koralde. Staro in mlado, moški in ženske hitijo v cerkev, iz katere se razlegajo veseli klici.
Ali so res veseli? Ogromne orgije ne donijo kakor nebeška muzika, ampak kakor strašna nevihta, medeni zvonec ne zveni kakor angel jski glas, ampak kakor da klenka mrliču. Po končani božji službi, tako je zapovedal Tahi, se naj zberejo vsi hišni gospodarji in naj oddajo ključe svojih zidanic. Susjed in Brdo-vec sta že oplenjena, sedaj je prišla vrsta na Stubico. Upravitelj Crdak pravi, naj ne dajo ključev, Tahi pa pravi, da bo ob glavo, kdor ključa ne bo izročil. Stubičan je trd, glavo vzdigne in pravi: Ne dam! Tudi Tahi je trd, sedi na svojem gradu, vzdigne glavo in pravi: Moraš! Množica ljudstva se je zbrala, možaki gledajo mračno pred se, žene pa molijo, vzdihujejo in jokajo. V kotu kleči pri stari materi tudi Matija Gubec. Počasi je izzvenela zadnja »Aleluja!“ — duhovnik blagoslovi narod, orgije umolknejo. Končana je služba božja, ljudje pa so ostali na kolenih in se niti ne premaknejo iz cerkve. Pred cerkvijo sedi na konju Tahi, nestrpno čaka in si ruje brke. Konj se nemirno prestopicuje, Tahu nemirno bije srce. Na trgu se je postavila četa štajerskih mušketirjev iz Štatenberga z nabitimi puškami.	.	x
(Dalje prihodnjik)
Dnevne vesti.
Priprave. Pred dvemi leti so slavili v Ljubljani vsesokolski zlet. Sokolov se je nabralo nekaj tisoč iz vseh slovanskih dežel. Priredili so takrat veliko javno telovadbo na nalašč v ta namen zgrajenem telovadišču, obedovali in večerjali so tuji gostje javno na raznih ljubljanskih prostorih, gostilne in kavarne so bile odprte celo noč, godbe so svirale vsepovsod, nastopilo je sko-ro vse vojaštvo in celo 'kralj sam naj bi bil dal prireditvi s svojim obiskom poseben pomen in sijaj. Z eno besedo, v Ljubljani je vladal takrat velikanski »rumel«. Vse je pilo in pelo in »živijo« in »zdravo« kričalo cela dva dni in se navduševalo za »slovanstvo«. Za slovanstvo? Pametni ljudje, ki so se tiste dni odstranili iz Ljubljane, da so uživali svoj božji mir, &o bili namreč nekoliko drugih misli. Pametni ljudje so rekli takrat: To so priprave! Bližale so se namreč takrat občinske volitve v Ljubljani in pa državnozborske volitve. Obojih volitev pa so se naši »jugoslaveni« (po domače centralisti) silno bali, ker so vedeli, da ne bodo dobili dovolj glasov niti za en sam mandat — kar se je pozneje tudi skoro izpolnilo. V svojem strahu pa so rekli: Napravimo veliko veselico, ki bo ljudi navdušila in jih s svojim zunanjim bleskom kar omamila! Naj stane veselica magari miljone, mi moramo ljudi navdušiti, jih takorekoč opijaniti in z bleskom svoje zunanje moči omamiti, pa bodo volili nas! Tako so ti
fospodje računali takrat in so zapo-ali debele denarje ma vsesokolsko veselico. Tako računajo ti gospodje še danes. Tudi danes gospodje dobro vedo, da se bližajo državnozborske volitve in nad vse radi bi raz-
S ustili ljubljanski občinski svet, če
i	le količkaj upali, da bi dobili večino volilcev na svojo stran. Ker se pa zavedajo, da jih danes nihče več ne mara, so se poslužili starega sredstva, da vzbujajo umetno »narodno navdušenje«. Zato in samo zato so priredili na binkošti velik sokolski »halo« na ljubljanskem trgu Tabor (ki pa ni bil nikak »halo«) in zato in saino zato so začeli pošiljati z revolverji oborožene mlade fante v razne kraje na deželi, da bi ustvarili »narodne mučenike« in na račun »narodnega mučeništva« prilezli zopet do kakšnih mandatov. To je pravo politično ozadje žalostnih dogodkov v Trbovljah. Kdor pa to ozadje vidi in spozna, ta na ta lim ne bo nasedel, ampak bo osfol miren in hladen in se bo pridružil mirnim in hladnim republikancem, ki jih take sorte »teatri« prav nič ne begajo. Republikanci smo in bomo ostali kljub vsem paradam in narodnim veselicam in bomo na dan volitev glasovali tako, kakor nam narekuje pamet i/n ne tako, kakor bi nam rad komandiral revolver.
Za smeh in kratek čas. V Prekmurju izdaja poslanec SLS g. Klekl svoj časopis »Novine«. Ta prekmurski list je svojim bralcem prinesel naslednjo vest: »Radič se pogodo z Prepeluhom. Što je Prepeluh? Socialni demokrat, štere stranke list grozovite nesramnosti piše proti Bogi, oltarskomi Svestvi, pač proti veri. Toga Prepeluha stranka je glasala v Belgrad i za centralizem, za te terhe, šteri nas mučijo te, gda je Radič ne šteo priti v Belgrad, da pomaga pravoči do zmage, naj si je vilo zidao. Politika njemi je nosila. Zdaj sta se združila, ka razbijeta na iSlovenskom našo krščansko slovensko stranko i ka ‘Slovence podvržeta Horvatom. List njidva je »Autonomist« pa »Murska Straža«. Mi odgovorimo, ka ncščemo biti hlapci Radičovih Horvatov ravno tak ne, kak smo nej šteli biti radikalnih i demokratskih Srbov. Mi Slovenci Slovenski orsag želemo v Jugoslaviji i se bomo proti vsakomi tudi borili za njega v mejah zakona. Prepeluh bi rad bio poslanec, zato razdira Slovenijo.« — G. Klekl! Kaj mislite, da Vašega lista izven Prekmurja nihče ne bere, da se drznete pisati takšne laži? Te so tako
debele, da se 'bodo pametni ljudje na glas smejali!
Novi veliki županL Za novega velikega župana v Ljubljani je imenovan dr. Vilko Baltič, v Mariboru pa dr. Pirkmajer. Kokoši bodo nesla jajca kakor prej.
Oborožena Ljubljana. Odkar so orjunaši nastopili v Ljubljani s surovo silo, se je število revolverjev in pištol v Ljubljani silno pomnoži-
lo.	Danes je cela Ljubljana oborožena in po okoliških hribih, kamor se hodijo Ljubljančane vežbat v streljanju, poka ob popoldnevih kakor v turški vojski ali pa na kmetih in v mestih ob petkih. To je jako dobro znamenje za Ljubljančane, da imajo sami revolverje, ker se bodo vendar enkrat prepričali, da je z revolverjem silno težko zadeti na 10 korakov daljave velika vežna vrata in zato jih bo tudi strah pred revolverji nekoliko minil. Posebno mnogo blaga je prodala znana fabrika v Steyru. To povemo lahko zato, ker leži ta fabrika v Avstriji in ji torej naša davčna oblast ne more do živega.
Zastava. Prijatelj lista nam poroča: Te dni sem bral v raznih listih, da so orjunaši v Trbovljah jba-je zato in šele takrat začeli streljati, ko jim je neki rudar zlomil njihovo narodno zastavo. Modro-belo-rdeče barve so bile torej takrat nekaj svetega, in oskrumba te svetinje je kričala po maščevanju. Tako je bilo v nedeljo pred binkoštmi. Na binko-štno nedeljo pa sem šel po neki ljubljanski ulici, po kateri se je premikal sokolski sprevod. Jaz sem šel po ulici po sprevodu. Pa zagledam na tleh malo modro-belo-rdečo zastavico, kakor jih kupujejo narodne dame otrokom, da pozdravljajo slavnostne sprevodnike. Ta zastavica je ležala na hodniku in ljudje so mirno hodili po njej. Nihče, pa prav nihče se ni sklonil, da bi bil rešil narodno svetinjo. Tudi dva sokola v kroju sta prišla po hodniku in tudi ta dva sta mirno capljala preko ali po narodni svetinji in je nista pobrala in poljubila. Jaz pa sem si mislil: Kakšni čudni ljudje so to! Enkrat ubijajo ljudi kot zajce zaradi resnične ali izmišljene oskrumbe narodne svetinje, teden pozneje pa sami po njej capljajo! Koliko je vredna taka svetinja? In koliko so vredni ljudje, ki tako delajo? Pa sem rekel: Vrag naj vzame vse skup pa sem šel svojo pot.
Poslanske dnevnice. Hrvaški listi poročajo, da bodo dobivali dnevnice samo tisti poslanci, ki so člani finančnega odibora.
Narodna društva. Na Angleškem žive Angleži. Posebno mnogo je Angležev v Londonu. Angleži v Londonu imajo silno mnogo društev in klubov. Nimajo pa niti enega »narodnega« angleškega društva ali »narodnega« kluba, ker je za Angleže samoposebi umevno, da je vsako angleško društvo »narodno«. — Na Francoskem žive Francozi. Posebno mnogo Francozov živi v Parizu. Francozi v Parizu imajo silno mnogo društev in klubov. Nimajo pa niti enega »narodnega« francoskega društva ali »narodnega« kluba, ker je za Francoze samoposebi umevno, da je vsako francosko društvo »narodno«. — V Sloveniji žive 'Slovenci. Posebno mnogo je iSloven-cev v Ljubljani. Slovenci v Ljubljani imajo silno mnogo društev in klubov. Toda vsa ta društva in klubi so »narodna« in »narodni«, kakor da bi ne bilo samoposebi umevno, da slovenska društva sploh drugačna biti ne morejo, kakor »narodna«! Za Angleže, Francoze itd. je res že skrajni čas. da si naroče za London, Pariz. itd. vsaj no enega Slovenca za učitelja narodnosti, da ne bodo capljali 500 let za nami.
Med ženskami. Ko se je ibilo širom cele Slovenije razvedelo, kaj se je dogodilo v Trbovljah, in zlasti, na kako sramoten način so ubili rudarja Fakina, so se zgražali nad takim zverinstvom vsi dostojni ljudje. Znanih nam je pa več slučajev, da so rekle nekatere ženske pri tej pri-
liki: »Z vsemi naj bi tako naredili! Še premalo so ga mučili!« — Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se do take surovosti in brezsiTnosti ni spozabila nobena kmečka in nobena delavska ženska. Ta sramota je bila prihranjena »inteligentnim« ženskam! Je že res, kar pravi pregovor: »Kar hudič ne more, pa baba pomore.«
Bojkot. Boykot (reci: bojkot) se je pisal neki zatiralec kmetov in delavcev na Irskem. Ta človek je kmete in kmečke delavce tako drl, (la so ti,sklenili v času žetve, da nihče več ne pojde k njemu na delo. Svojo besedo so kmetje držali več mesecev. — Od tedaj naprej imenujemo sklep gotovih ljudi, ki pravijo, da se bodo tega ali onega človeka ogibali, ali pa da ne bodo več pri njem kupovali itd. »bojkot«. Tak »bojkot« so proglasili rudarji v Trbovljah ip okolici nad vsemi trgovci in krčmarji, ki podpirajo slovenske fašiste raznih vrst. Kakor izvemo, izvajajo trboveljski rudarji ta svoj sklep z vso doslednostjo. Oni pravijo: »Za kogar delaš in za kogar živijo vpiješ, ta te naj pa redi!« — Z druge strani nam poročajo, da nameravajo izpeljati take vrste »bojkot« sploh proti vsem trgovcem, obrtnikom itd., ki podpirajo bel-
frajske centraliste in časopisje, ki ela za centralizem. Mi smo večkrat opozorili svoje somišljenike, naj se zavedajo tiste moči’, ki jo imajo njihovi čeprav skromni krajcarji! Kupujte pred vsem pri trgovcih in naročajte razne izdelke pri obrtnikih, ki imajo naročenega »Avtonomista« ali pa »Mursko Stražo« in ki v enem teh listov inserirajo (oglašajo)! Taki trgovci in obrtniki podpirajo nas, ppdpirajmo torej tudi mi njih s svojimi naročili! Kdor pa nosi svoj denar centralistom, naj ga centralisti tudi rede! Svoj k svojim!
Občinski svet ljubljanski je vlada te dni razpustila. Pravijo, da na zahtevo oberdemokratarja dr. Žerjava. — Ce je to res, želimo dr. Žerjavu še jako dolgo življenje,, kajti pod njegovim spretnim političnim vodstvom naših centralistov bo tudi Ljubljana kmalu republikanska. Ce zmagamo v Ljubljani, bomo napravili iz hvaležnosti dr. Žerjava za velikega župana.
Odlično uradovanje. Na nedeljo pred binkoštmi je bilo ubitih nekje več ljudi. O tem dogodku nam poroča »očividec«: »Komaj so padli prvi streli in so se prevrnili prvi ljudje na tla, je takoj nastopila javna oblast in začela uradovati. Najprej so oblasti stopile k mrtvecem in jih varovale, da sc jih ja nihče ne dotakne, dokler ne pride komisija. To je namreč predpisano v zakonu ali tako nekje. Ko je prišla komisija, so takoj napravili in napisa-
li.	točen in z največjo vestnostjo in natančnostjo sestavljen »ogled na licu mesta«. Vse tako, kakor je zapisano v zakonu ali tam nekje. Potem so natančno ugotovili lego vsakega trupla, merili različne razdalje na milimeter natanko, pregledovali so rane spredaj in zadaj, pobrali so ražno orožje in krogle in nože in sekire — vse, kakor je zapisano v zakonu ali tam nekj,e. Potem so jih prepeljali v mrtvašnico — mrtvece namreč, ne komisije —, kjer so zdravniki z najfinejšimi inštrumenti še enkrat z največjo vestnostjo in
natančnostjo vse preiskali in premerili, kakor je to zapisano v zakonu ali tam nekje. Vse to so naredili, kakor nam poroča naš »očividec«. Na koncu pisma pa dostavlja ta naš očividec, da so na ta način preiska-vali mrtvece nekje na — Angleškem, kjer so se kmečki fantje stepli med seboj do krvi. Mi bedaki smo pa mislili, da se je tako zgodilo nekje pri nas ...
Ljubljanski državni pravdnik v Belgradu. Z ozirom na dogodke v Trbovljah je belgrajska vlada poklicala v Belgrad prvega državnega pravdnika iz Ljubljane. — Ali mislijo še tega zapreti v znano »glav-njačo«?
Važno za izseljence. Komisari-jat za izseljence svari pred izseljevanjem v Meksiko, ker so tam dnevni zaslužki jako nizki.
V	Ameriki je umrl neki John Sivi in sicer v Cantonu, Ohio. Zapustil je okoli 636 dolarjev. Sorodniki naj se javijo za dedščino komi-sarijatu za izseljence v Zagrebu, Kamenita ulica 15.
Darovi za tiskovni sklad:
Diu
F. P., Ljubljana	100.—
Neimenovan, Ljubljana	100.—
H. Š.	50.—
O. D.	40.—
F. P. Z.	30.—
Osi j. republ.	20.—
T. P.	10.—
F. ,S.	30.—
F. K.	10.—
J. M.	10.—
Vsem požrtvovalnim darovalcem naša iskrena hvala. Upamo, da bodo našli ti odločni in zavedni naši somišljeniki še mnogo posnemovalcev. Kolikor močnejši bo list, toliko močnejša bo tudi naša misel.
Izborno zdravilo proti revmatizmu. Vsakemu je dobro znano, da je revmatizem najhujša in najbolj pogosta bolezen. Tisoče in tisoče ljudi se zdravi po raznih kopališčih ali to brez popolnega uspeha. Medtem pa se je v naši državi iznašlo zdravilo proti vsem vrstam revmatizma, katero je pokazalo neverjetne uspehe pri zdravljenju revmatizma. To je nadomestek Radio-Balsain dr. Rehle-ja. Radio-Balsam je poznan po celem svetu radi hitrega in lahkega(> zdravljenja revmatizma in mišic. Zdravilo se uporablja z masažo in je popolnoma neškodljivo protLsr#« in ne potrebuje nikake dijete. Dve do tri steklenice Jiadio-Balsam ozdravi tudi najstarejši revmatizem. Zdravilo se izdeluje v laboratoriju dr. Rahle-ja, Belgrad, Kosovska 48.
ILIRSKA POSOJILNICA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. sprejema hranilne vloge po 8%. Večje In stalne vloge do 12%-
F. P ZR3EC
optik
LJUBLJANA, 5 1? Stari trg 9.
Kakor ti meni, tako jaz tebi.
Odkar smo doživeli »ujedinje-nje«, to jq tekom dobrih pet let, nam naši ljubi bratje po zamišljenem načrtu uničujejo temelje našega gospodarstva in naše kulture. Korak za korakom in s strašno gotovostjo in smotrnostjo. Še nekaj let tega in takega »ujedinjenja«, bo Slovenija obubožana gorska zemlja, ki bo lahko tekmovala v gospodarskem razcvitu s Črno goro. In zopet par let, ko se bo moralo slovensko kulturno delo samo še skrivati po muzejih in knjižnicah. Saj je ideal vsakega pravega batinaša prepoved slovenščine sploh, in ideal vseh jugoslovanskih odpadnikov hlapčevanje prvim.
Vsaka belgrajska naredba po-menja škodljivo in sovražno dejanje mapram nam, vsak gib belgraj-skih uradnikov udarec v lice. To dokazujemo stalno ne iz lastnimi trditvami, temveč z naredbami iz listov, kupljenih od belgrajskega režima. Ne mi, »Slovenski Narod« je pisal dne 15. februarja t. 1., da je srbska vlada z odpravo jadranskega tarifa uničila slovenski transi tni promet in e tem oškodovala .Slovenijo za dobre pol miljarde letno, in ne mi, temveč isti »Slovenski Narod« in v istem hipu je zapisal, da srbski minister ni. hotel poslušati jasnih in prepričevalnih dokazov strokovnjakov, temveč da je vztra-
jal na svojem brezumnem odloku. Zakaj je vztrajal, je jasno: minister je nacionalistični &rb in nnjvišji smoter njegov je, uničiti vse mesrb-sko v državi.
Ali naj omonjdmo preskrbo naših invalidov in drugih vojnih žrtev? Težke denarje izsiljuje Bel-grad od Slovencčv iz naslova njihove preskrbe, zato da jih da potem — porodici ali k večjemu srbskim invalidom. Naenkrat ši je izmislil srbski minister in odredil, da morajo sodišča prevzeti izplačevanje invalidskih pokojnin. Sodiščem pa ni dal za to niti osoibja, niti navodil. 'Posledica je, da bo okoli šest milijonov kron denarja teh največ-jih revežev sedaj ob zaključku proračunskega leta zapadlo in šlo v Belgrad nazaj. Vsi vi invalidi, ki moledujete in prosjačite iza to, kar vam gre, vedite: Pokojnin za lansko
leto, kar jih se niste dobili, jih tudi ne dobite nikoli. Šest milijonov denarja sirot je zopet požrl Belgrad.-
Če že priobči slovenski kupljeni list poročilo o kaki novi belgrajski nesramnosti, ki se ji ne more popolnoma izogniti, pristavi rad, da se k stvari še povrne. Zaradi lepšega! Zanimivo je, da se vendar ne povrne nikoli. Zakaj se »Slovenski Narod« ne »povrne« k jadranskemu tarifu južne železnice, ko je vendar železniški minister pristaš njegove stranke, zakaj tega ne stori »Jutro«? Seveda, če bi se povrnil, bi bilo to proti srbskim in za slovenske interese!
Slovenski narod je v tipi j en ju svetovne vojne dozorel za svobodo. Ni šlo zastonj preko njega tisto veliko krvavenje, in zastonj gledal, kako so se rušili različni prestoli, postavljeni po milosti božji. Ne nje-
govo avstrijsko hlapčevstvo temveč obljube, da mu donaša Jugoslavija svobodo, so ga dovedle, da se je podal v to državo s tolikim navdušenjem in zaupanjem.
Kje je danes ta zaupljivost, kam je šlo to navdušenje? Ali je v resnici moglo samo hujskanje napraviti, da se maje vera v našo državo v ljudeh?
Ničesar ne prikrivamo in tudi ne pripovedujemo nič novega, če povemo žalostno dejstvo: naše ljudstvo pričenja mrziti Srbe.
Kajti — samo pes odgovarja na udarce z bičem s prilizovanjem, samo suženj izkuša udarce omiliti in obenem gospodarja omehčati z ljubeznijo. Ni pa mogoče, da bi Slovenec ljubil tiste, ki ga hočejo uničiti in ki n. pr. radi tega hladnokrvno napravijo njegovi zemlji škode nad
pol miliarde na leto, in prav tako ni mogoče, da bi jih ne sovražili tisti invalidi in vsi drugi ljudje, ki so jih oropali njihovih pravic.
Po eni strani je to žalosten znak, slovansko prokletstvo, znak prav posebne politične nesposobnosti Srbov, ki si niso znali pridobiti prijateljstva niti enega soseda. Po drugi je pa vesel znak, da je naš narod izgubil svojo avstrijsko hlapčevsko naturo — tistih par demokratskih in radikalnih kupljenih izjem samo potrjuje pravilo. Slovenec hoče biti svoboden. Na udarce in na neprijaznosti pa bo odgovarjal s protiudarci, kakor ti meni, tako jaz tebi!
IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA
SLO VENSKIH A V T ON O M ISTO V. Odgovorni urednik Drago Brozovič. Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Nakup gozdov, dook, tramov in drv. Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke.
DRUŽBA ILIRIJA
Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon štev. 220.
K. Widmayer - Pri „Solncu“
za vodo. Priporočam: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe. Manufak-turno blago, oblekce, predpasnike. Vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice domačega izdelka. Venčke in šopke za neveste in birmank«?J*ovtre, abtabe (peče)! Na debelo primeren popust.
LJUBLJANA, Stari trg 2.
priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo Izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo.
Antikvarijat, knjigarna
HINKO SEVAR
Ljubljana, Stari trg 34
kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po Ugodnih cenah.
Naročajte in širite AVTONOMISTA!«
99
THE REX CO
LJUBLJANA, GRADIŠČE 10.
Telefon »tev. 268. Najboljši pisalni, razmnoževalni In kopirni stroji.
VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE.
Nove lepe slovenske
knjige!
Ravnokar so izšle nove knjige :
Rpflllta Povest G. Kel-=>	lerja, poslovenil
dr. Joža Glonar. Cena Din 5'-
Ob&ivtsko dete
Srbska vaška povest, spisal Branislav Nušič. Poslovenil Cv. Golar. — Cena dinarjev 15—.
Zeleni kader
Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja, spisa! Ivan Zorec. — Cena Din 14’— Poštnina Din V— Tiskali in založili
J. Blasnika nasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Vse knjige se lahko naroče po dopisnici. Knjige so res lepe in za ljudstvo zelo primerne in zabavne.
Nadalje priporočamo politične študije prof. dr. Drag. Lončarja, ki so izšle v knjigi pod naslovom
Tudi ta knjiga je izšla v založbi tiskarne
]. Blatnika nasl., Ljubljana
Breg št. 12.
Kdor se zanima za politična vprašanja in za boj za avtonomijo Slovenije, naj to knjigo bere 1 Cena Din 30'—.
Franc Szantner
Ljubljana, Stslenborgova ul. 1
trgovina čevljev in špecijatna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala
sprejema vsa naročila po meri in popravila.
MERAKL
barve, mastila, lake, kit, emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti flrneš najboljše kakovosti nudi
Medič-Zanki
družba z o. z.
Maribor, Ljubljana, Nivi Sad,
podružnica. centrala.	skladišče.
Tovarne:
Ljubljana - Medvode.
WER
RECO«D.
Prvorazredni moderni brzo-pisolni stroj
STOEHER-RECORD
Vrhunce fine mehanike. Zastopstvo:
Ludovik Baraga
Ljubljana Šelenburgova ulica St. 6.1./d.
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
I
■
Zadružna banka v Ljubljani
Brzojavi: Zadrubanka.
Aleksandrova cesta štev. 5.
Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje In najkulantneje
Telefon štev. 367,
jWgovšl^Taib d. d., Ljubljana I
■ I—podružnice.—I Dunajska cesta A. (v lastni stavbi) I ekspoziture. I J
■	1	-	UUlJ	pyi‘_J »MMKVaa mmm navFOUr RIU BO 4AA AAA _ UammannMMaananmnMnMaJ ■
i
Maribor, Nova mesto, Rakek, Sloveftjgrudao, Slovenska Blstrfdša
KAPITAL IH REZERVE DIN 18,300.000.
Izvršuje nse bučne posle najtečneje In najknlutneje.
Brzojavit Trgovska	Telefoni	■	139,149, 458
Konjice,
Meža-Dravegr.,